Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Ljubljana 0 3539 6665477 6659232 2026-04-25T18:58:46Z Ljuba24b 92351 /* Šport in rekreacija */ tp 6665477 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 290.000 stalnimi prebivalci (2025) na 163,8&nbsp;km<sup>2</sup> je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811043128/http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|url-status=dead}}</ref> {{Podnebje Ljubljane}} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] 298nx8rlcupjsp0z26knopj3uqqly9n April 0 4658 6665415 6501456 2026-04-25T15:12:17Z ~2026-18474-36 257714 6665415 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovensko pevko|April (pevka)}} {{AprilCalendar}} '''April''' ali '''mali traven''' je 4. [[mesec]] v letu po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] in ima 30 [[dan|dni]]. [[Ime]] meseca izhaja iz [[latinščina|latinske]] [[beseda|besede]] ''aperire'', ki pomeni »odpreti« in se verjetno nanaša na pomladno prebujanje in rast [[rastlina|rastlin]]. Po drugi teoriji ime izhaja iz imena Apro (za [[Afrodita|Afrodito]]) oz. iz [[Indoevropejci|indoevropejske]] besede ''apero'', ki pomeni naslednji. April se vsako leto začne na isti dan v [[teden|tednu]] kot [[julij]], v [[prestopno leto|prestopnih letih]] pa tudi na isti dan kot januar. Izvirno [[slovenščina|slovensko]] ime za april je ''mali traven'', [[hrvaščina|hrvaško]] ''travanj'', [[češčina|češko]] ''duben'' in [[poljščina|poljsko]] ''kwiecień''. Druga stara imena so: ''traven, veliki traven, zelenár, deževni mesec, velikotravnik, mali travnik, travnjek, travnik, jurjevščak, štrtnik, ovčjider''. V [[Irski koledar|irskem koledarju]] se ta mesec imenuje ''Aibreán'' in je tretji in zadnji mesec [[pomlad]]i. V [[prekmurščina|prekmurščini]] ''velki tráven,'' ali ''völki tráven'' in tudi ''apriliš.'' == Prazniki in obredi == * [[1. april]] - [[dan norcev]] * [[5. april]] - [[praznik čiščenja grobov]] (LR Kitajska) * [[22. april]] - [[Dan zemlje|dan Zemlje]] * [[23. april]] - [[svetovni dan knjige in avtorskih pravic]] * [[25. april]] - [[Sveti Marko|Sveti Marko Evangelist]], liturgični praznik * [[27. april]] - [[dan upora proti okupatorju]] (Slovenija) == Glej tudi == * [[Seznam zgodovinskih obletnic]] {{wikislovar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:April| ]] [[Kategorija:Meseci]] i9cgev5x9g43htqutmixq8hxf31iy0j Bosna in Hercegovina 0 4771 6665805 6654130 2026-04-26T11:14:00Z Ivo Lendić 253179 /* Glasba */ popravek 6665805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | common_name = Bosna in Hercegovina | common_name2 = Bosne in Hercegovine | native_name = Bosna i Hercegovina | conventional_long_name = Bosna in Hercegovina | image_flag = Flag of Bosnia and Herzegovina.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg | image_map = Location Bosnia-Herzegovina Europe.png | map_caption = Lega Bosne in Hercegovine (zeleno)<br /> na [[Evropa|Evropski celini]] | national_anthem = [[Državna himna Bosne in Hercegovine]]<br />{{center|}} | official_languages = [[bosanščina]]<br />[[srbščina]]<br />[[hrvaščina]] | capital = [[Sarajevo]] | latd = 43 | latm = 52 | latNS = N | longd = 18 | longm = 25 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[federacija|federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[direktorijski sistem|direktorijska]] [[republika]] | leader_title1 = člani [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] | leader_name1 = [[Denis Bećirović]]<br/>[[Željka Cvijanović]]<br/>[[Željko Komšić]] | leader_title2 = predsednica Sveta ministrov | leader_name2 = [[Borjana Krišto]] | leader_title3 = visoki predstavnik | leader_name3 = [[Christian Schmidt]]<sup>1</sup> | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = 1. marca 1992 | established_event2 = [[Daytonski sporazum]] | established_date2 = 14. decembra 1995 | area_rank = 125. | area_km2 = 51.197 | percent_water = 10 km² | population_estimate = 3.835.586<ref>CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180315193211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html |date=2018-03-15 }}</ref> | population_estimate_year = 2020 | population_census = 3.531.159<ref name="popis2013"/> | population_census_year = 2013 | population_density_km2 = 69,0 | GDP_PPP = 52,660 mrd. USD | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP_per_capita = 14.894 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | Gini = 32,7 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | HDI = 0,780 | HDI_rank = 74. | HDI_year = 2021 | HDI_change = rast | currency = [[konvertibilna marka Bosne in Hercegovine|konvertibilna marka]] | currency_code = BAM | country_code = | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = .ba | calling_code = 387 | footnote1 = Ni član vlade. Visoki predstavnik je mednarodni civilni nadzornik uveljavljanja miru, ki ima vso oblast, da razpusti izvoljene in neizvoljene uradnike in razglasi zakonodajo. | demonym = Bosanci (Bosenci) in Hercegovci }} '''Bosna in Hercegovina''' (izvirno: ''Bosna i Hercegovina'', okrajšava ''BiH'', [[srbščina|srbska]] [[cirilica]]: ''Боснa и Херцеговина''), neformalno samo '''Bosna''', je [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], nekdanja [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|socialistična republika]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije (SFRJ)]]. Nahaja se v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Na zahodu in severu meji na [[Hrvaška|Hrvaško]], na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]] in na jugovzhodu na [[Črna gora|Črno goro]], na jugu pa ima pri naselju [[Neum]] dostop do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Glavno mesto države je [[Sarajevo]]. Bosna in Hercegovina je skoraj celinska država, saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri naselju Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del [[Bosna|Bosne]] ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina, ima [[sredozemsko podnebje]]. == Etimologija == Prva ohranjena široko priznana omemba [[Bosna|Bosne]] je v ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', politično-geografskem priročniku, ki ga je napisal [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinski cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII]] sredi 10. stoletja (med 948 in 952) in opisuje »majhno deželo« (χωρίον v [[Grščina|grščini]]), imenovano »Bosona« (οσώνα). Ime naj bi izhajalo iz imena reke [[Bosna (reka)|Bosne]], ki je tekla skozi bosansko središče. Po mnenju filologa Antona Mayerja bi lahko ime ''Bosna'' izviralo iz [[Iirski jeziki|ilirskega]] *bas-an-as, ki bi izhajalo iz proto-indoevropskega korena *bos ali *bogh – kar pomeni »tekoča voda«. Po besedah ​​angleškega strokovnjaka za srednji vek, [[William Miller|Williama Millerja]], so slovanski naseljenci v Bosni »prilagodili latinsko označbo Basante in tako poimenovali reko Bosno in sebe kot ''Bošnjake''«. Ime ''Hercegovina'' (»herzogova zemlja«, iz nemške besede za vojvodo) izvira iz naziva bosanskega magnata [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepana Vukčića Kosače]], »Herceg (Herzog) Huma in obale« (1448). Hum, nekdanje [[Zahumje]], je bila srednjeveška kneževina, ki jo je v prvi polovici 14. stoletja osvojila Bosanska Banovina. Regija je bila pod vodstvom Osmanov kot [[Hercegovski Sandžak]] (Hersek) v okviru pašaluka v [[Bosanski pašaluk|Bosni]] do ustanovitve kratkotrajnega [[Hercegovski Pašaluk|Hercegovskega Pašaluka]] leta 1830, ki se je ponovno umestil v petdesetih letih 19. stoletja, po čemer je entiteta postala splošno znana kot ''Bosna in Hercegovina''. Ob razglasitvi neodvisnosti je država prevzela ime Republika Bosna in Hercegovina, toda s podpisom [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] je morala spremeniti ime v današnjo Bosno in Hercegovino. == Geografija == [[Slika:General Map of BiH.jpg|sličica|300px|levo|Pregledna karta Bosne in Hercegovine]] Bosna in Hercegovina leži na zahodnem [[Balkan]]u in si deli zahodno ter severno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] (932&nbsp;km), vzhodno s [[Srbija|Srbijo]] (302&nbsp;km) in jugovzhodno s [[Črna gora|Črno goro]] (225&nbsp;km). Topografsko podobo države večinoma oblikuje [[Dinarsko gorovje]] – z najvišjim vrhom države [[Maglić]] (2386 m) –, na severovzhodu se spusti v [[Panonska kotlina|Panonsko kotlino]]; 26-kilometrski pas na jugu države se dotika [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Večji del površja leži na [[kras|kraških]] tleh. Severni del pokrivajo obsežni redko prekinjeni gozdovi, medtem ko so na jugu mnogokrat rodovitna tla pogosteje kultivirana. Večji reki sta [[Bosna (reka)|Bosna]] in [[Sava]] ter njuni pritoki [[Una]], [[Drina]] in [[Vrbas (reka)|Vrbas]]. Vse omenjene reke so usmerjene proti severu in sodijo v savsko porečje, le nekaj tokov, med njimi [[Neretva]], se izliva v Jadran. Rečne ravnice ob Savi na severu BiH so [[Poljedelstvo|rodovitna območja]]. Jug države zaznamuje [[sredozemsko podnebje]] s sončnimi in toplimi poletji ter milimi, deževnimi zimami. V notranjost celine umaknjen severni del države ima [[celinsko podnebje]] z vročimi poletji in hladnimi zimami. Na podnebne razmere močno vpliva visoka topografija osrednje Bosne in Hercegovine. Podlago v glavnem sestavljajo [[rjave prsti]], na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo [[bukev|bukovi]] gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je [[biotska raznovrstnost]] v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva BiH: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča [[sol]]i, [[mangan]]a, [[srebro|srebra]], [[svinec|svinca]], [[baker|bakra]], [[železova ruda|železove rude]], [[krom]]a in [[premog]]a. V državi so štirje [[Narodni park|narodni parki]]: [[Narodni park Sutjeska]] (ustanovljen 1962), [[Narodni park Kozara]] (od 1967), [[Narodni park Una]] (od 2008) in [[Narodni park Drina]] (od 2017). [[okoljski problemi|Okoljski]] in povezani problemi, kakršni so [[Industrija|industrijsko]] [[onesnaževanje zraka]], primanjkovanje [[pitna voda|pitne vode]] in neustrezna sanitarna oskrba, so sicer pereči že več desetletij, a je zastarela in zaradi [[vojna v BiH|državljanske vojne]] opustošena infrastruktura preusmerila pozornost s potrebe po naložbah v varovanje okolja na zagotavljanje osnovnih potreb in storitev, ki mnogokrat niso v skladu s sodobnimi okoljskimi standardi. == Zgodovina == V obdobju [[neolitik]]a so na območju današnje Bosne in Hercegovine živeli [[Iliri]]. Celotna Ilirija je prešla pod oblast [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] do leta 9 n. št., ob razkolu [[krščanstvo|krščanstva]] na zahodno [[rimokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] in vzhodno [[pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] pa je meja – prvič zarisana okoli leta 285 – potekala prav čez Bosno. V zgodovinskem času med [[Stari Rim|Rimljani]] in [[Slovani]], ki so se na [[zahodni Balkan|zahodnem Balkanu]] naselili v [[6. stoletje|6. stoletju]], so po območju večkrat pustošile nomadske skupine [[Goti|Gotov]], [[Alani|Alanov]], [[Huni|Hunov]] in [[Avari|Avarov]]. V drugem valu slovanskega naseljevanja v [[7. stoletje|7. stoletju]] so v regijo prišla [[Srbi|srbska]] in [[Hrvati|hrvaška]] plemena. Nedolgo zatem, leta 958, se je pojavila prva omemba imena Bosna. V [[srednji vek|srednjem veku]] si je regijo zaradi goratosti in slabe dostopnosti sočasno lastilo več bližnjih imperijev in kraljestev. Tamkajšnji Slovani pa so bili pretežno [[kristjani]] obeh vej. Leta 1180 je [[Kulin|ban Kulin]] zasnoval prvo jedro [[Bosna|bosanske]] države, ki ga je nadalje razvijal [[ban]] [[Štefan II. Kotromanić]] v obdobju svoje vladavine (1322–1353), med drugim tudi z osvojitvijo takratnega Huma (območje, danes znano kot [[Hercegovina]]). Država je svoj vrhunec doživela pod vodstvom [[Tvrtko I. Kotromanić|Štefana Tvrtka I.]], v času med letoma 1353 in 1391, ko je za kratko obdobje uživala status najmočnejše in najbolj cvetoče slovanske države na [[Balkan]]u. === Osmansko cesarstvo === Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Stjepan Vukčić Kosača|Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega osmanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tja pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Osmanskega cesarstva. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva. Bosna je bila poleg [[Albanija|Albanije]] edina regija osmanske Evrope, kjer so kristjani v večjem številu krščanstvo zamenjali za islam. Najverjetnejšo razlago gre iskati v dejstvu, da je bila vera v tem mejnem območju velikih religij le slabo institucionalizirana, poleg tega je sprejetje islama pomenilo možnost vključitve v vladajoči družbeni sloj – Bosna je tako edini primer v Osmanskem cesarstvu, kjer je domače islamizirano prebivalstvo (v tem primeru muslimanski Slovani) vladalo nižjim razredom kristjanov. Muslimanska slovanska elita si je do [[19. stoletje|19. stoletja]] zagotovila veliko mero notranje neodvisnosti od centralne oblasti in je zato nasprotovala takratnim reformam ([[tanzimat]]), ki bi modernizirale družbeni ter upravni sistem in zmanjšale pravice lokalnih vladajočih elit do izkoriščanja že tako slabo preskrbljenega in posledično upornega prebivalstva. Izrazita trenja so zato v najpoznejšem obdobju osmanske prisotnosti v Evropi potekala tako med lokalnimi in centralnimi oblastmi kot med krščanskim ruralnim prebivalstvom in lokalnimi oblastmi. === Avstro-Ogrska === Nemiri so leta 1875 prerasli v [[kmečka vstaja|kmečko vstajo]], ki je v naslednjem letu dosegla tudi [[Bolgarija|Bolgarijo]] in nakazovala mednarodno krizo. 1877 je [[Rusija]] Osmanskemu cesarstvu napovedala vojno in se že v naslednjem letu bližala prestolnici [[Carigrad]], zato je propadajoči imperij na [[berlinski kongres|berlinskem kongresu]] privolil v rešitev razmer z [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskim]] [[Aneksijska kriza|okupiranjem in upravljanjem bosanskega ozemlja]]. Zamenjava oblasti sicer ni potekala gladko zaradi lokalnega odpora v prvi vrsti muslimanskega, pa tudi pravoslavnega prebivalstva – razmere so se stabilizirale s pomočjo 82.000-glave armade šele po štirih mesecih. Mnogi muslimani so medtem emigrirali v preostanek osmanske države, a se njihovi strahovi glede poseganja Avstro-Ogrske v družbeno in zemljiškoposestno ureditev Bosne niso uresničili. Nova država se je bolj kot na druge teme osredotočila na gospodarsko preobrazbo regije. Bosna je bila avstro-ogrskemu cesarstvu uradno priključena leta [[1908]], a to ni zadušilo takratnih zgodnjih idej [[Hrvati|hrvaškega]] in [[Srbi|srbskega]] [[nacionalizem|nacionalizma]], ki so slonele na prepričanju, da so bosanski muslimani zgolj islamizirani Srbi oziroma Hrvati. V svojem vzponu je bila zlasti v tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] tudi [[panslavizem|panslovanska ideja]], ki je zagovarjala združitev vseh [[južni Slovani|južnih Slovanov]] v eno državo. Njen pripadnik je bil v okviru gibanja [[Mlada Bosna]] tudi [[Gavrilo Princip]], ki je v znak protesta avstro-ogrski nadvladi nad južnoslovanskimi narodi 28. junija [[1914]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in ga ubil. Po nizu zapletov je prizadeto cesarstvo mesec dni zatem Srbiji napovedalo vojno in s tem vnelo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. V času vojne je večina [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]], [[bosanski Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|muslimanov]] ostala zvesta Avstro-Ogrski. === Kraljevina SHS in Jugoslavija, druga svetovna vojna === Konec svetovne vojne leta [[1918]] je pomenil tudi konec avstro-ogrskega cesarstva. Bosna je postala del novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta [[1929]] preimenovane v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Oblast v novi državi južnih Slovanov je prevzela [[Srbi|srbska]] dinastija [[Karađorđevići|Karađorđevićev]], politične stranke, sicer ukinjene ob vzpostavitvi [[šestojanuarska diktatura|diktature leta 1929]], pa so bile z izjemo komunistične stranke zasnovane na nacionalni podlagi. Večinsko [[muslimani|muslimansko]] prebivalstvo Bosne je od leta [[1919]] zastopala ''[[Jugoslovanska muslimanska organizacija]]'' pod vostvom [[Mehmet Spaho|Mehmeta Spaha]], ki je dosegel veliko prepoznavnost stranke in političnih interesov jugoslovanskih muslimanov tudi v večini drugih delov kraljevine. Spaho vendarle ni dočakal delitve kraljevine na [[banovina|banovine]], ki je prinesla združitev delov Bosne s hrvaškimi demografskimi regijami. Okupacijske [[sile osi]], ki so Jugoslavijo napadle aprila [[1941]], so ozemlje Bosne razdelile med [[Tretji rajh|nemške]] in [[italija]]nske okupacijske cone, del pa je pripadel [[ustaši|ustaški]] državi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Zaradi načrtov ustašev, da bi uničili dva milijona [[Srbi|Srbov]], se je velik del srbskega prebivalstva pridružil dvema nasprotujočima si odporniškima gibanjema: [[četniki]] pod vodstvom [[Dragoljub Mihailović|Dragoljuba Mihailovića]] so bili privrženi pobeglemu kralju, medtem ko [[partizani]] pod [[Josip Broz - Tito|Titom]] prejšnjih oblasti niso priznavali. Bosna je pridobila osrednjo vlogo v bojnih operacijah partizanov, in sicer na dveh ravneh: proti tujim silam osi na eni ter tako proti [[četniki|četnikom]] kot proti [[ustaši|ustašem]] na drugi. Bila je tudi kraj političnega delovanja rojevajoče se [[socializem|socialistične]] države in njene ustanovitve novembra [[1943]] v bosanskem [[Jajce, Bosna|Jajcu]], na [[drugo zasedanje AVNOJ|drugem zasedanju AVNOJ-a]]. Ta je kot eno izmed enakopravnih jugoslovanskih etnij prepoznal tudi [[bosanski muslimani|bosanske muslimane]], zato so se ti, kot tudi drugi narodi Jugoslavije, v nadaljnjem času do konca vojne v velikem številu vključevali v partizanske oborožene sile. === Socialistična Jugoslavija === [[Jugoslovanski partizani|Partizanska vojska]] in v njej vodilna [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična partija]] je bila ob koncu vojne zaradi svoje pomembne protifašistične vloge prepoznana kot legitimna oblast nove države, federacije šestih republik. Od teh je bila peterica domovina jugoslovanskih [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]], [[Slovenci|Slovencev]], [[Makedonci|Makedoncev]] in [[Črnogorci|Črnogorcev]], šesta, [[socialistična republika Bosna|Bosna]], pa naj bi bila skupna domovina tam pomešanih Srbov, muslimanov in Hrvatov. Muslimani so bili leta [[1968]] priznani kot šesta uradna narodnost Jugoslavije. [[Zveza komunistov Bosne]] je v svoji politiki tudi po političnem razhodu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ostala bolj represivna in nasprotujoča množici družbenopolitičnih reform zveznih komunističnih oblasti. Čas smrti [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] in zlasti obdobje po njem je prineslo vse večje družbenopolitične napetosti med narodi Jugoslavije, srbski [[nacionalizem]] pa se je utelesil v [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]] in njegovem režimu. Takšno stanje je pomenilo slabe obete za narodnostno mešano Bosno. Leta [[1990]] so se v napetem ozračju razpadle [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] in razpadajoče Jugoslavije odvile volitve v vseh republikah [[federacija|federacije]]. Izvoljene stranke so bile oblikovane na nacionalnih osnovah, tako je ''[[Muslimanska stranka demokratične akcije]]'' pod vodstvom [[Alija Izetbegović|Alije Izetbegovića]] prejela 34 % glasov, ''[[Srbska demokratska stranka]]'' (''SDS'') pod [[Radovan Karadžić|Radovanom Karadžićem]] 30 % in ''[[Hrvaška demokratska zveza Bosne in Hercegovine]]'' (''HDZ BiH'') pod ''de facto'' vodstvom [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] 18 %. Predsednik tripartitnega predsedstva zvezne republike je postal Izetbegović, do razpada federacije [[1991]] pa so po predvolilnem dogovoru tri nacionalne stranke vzpostavile koalicijsko vlado. === Vojna za neodvisnost === Pogajanja novih voditeljev zveznih držav o ohranitvi Jugoslavije v neki obliki so neuspešno potekala v prvi polovici leta 1991. Odcepili sta se [[Slovenija]] in [[Hrvaška]], v obeh je prišlo do oboroženih konfliktov in videti je bilo, da se jim ne bo mogla izogniti niti Bosna, ki se je ravno tako kot [[Makedonija]] in že odcepljeni državi močno nagibala k razglasitvi samostojnosti. Mnogoštevilno [[bosanski Srbi|srbsko prebivalstvo Bosne]] je bilo namreč odločeno, da ne bo postalo [[manjšina]] v svoji domovini, stališče [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]] pa je bilo, da v primeru srbske odcepitve ravno tako ne bodo ostali v državi z muslimansko večino. [[Slobodan Milošević|Milošević]] in [[Franjo Tuđman|Tuđman]] sta se tako že dogovarjala o delitvi problematične države na dva dela, medtem pa je Karadžićeva ''[[Srbska demokratska stranka]]'' že pričela z ustanavljanjem [[srbska avtonomna pokrajina|srbskih avtonomnih pokrajin]] (SAO) ter vzpostavljanjem srbskih oblasti. Te so v novembru 1991 izvedle lasten [[referendum]], na katerem se je velika večina srbskih prebivalcev izrekla za ohranitev federacije z Jugoslavijo, a se je od nje že v istem mesecu odcepila tudi [[Makedonija]]. Slovenija in Hrvaška sta januarja [[1992]] prejeli priznanje mednarodne skupnosti, ta pa je kot pogoj za priznanje suverenosti od Bosne in Hercegovine zahtevala referendum o neodvisnosti. Bojkotirala ga je velika večina bosanskih Srbov, medtem ko je 97 % udeležencev pretežno [[Bošnjaki|bošnjaške]] in hrvaške narodnosti potrdilo referendumsko vprašanje. Tako so bosanski Srbi januarja razglasili samostojnost svojega teritorija: [[Republika Srbska|Republike srbskega naroda Bosne in Hercegovine]]. Na drugi strani, v zahodnem delu razpadajoče države, je hrvaška skupnost že novembra 1991 razglasila [[Hrvaška republika Herceg-Bosna|Hrvaško republiko Herceg-Bosno]], ki je imela pod vodstvom [[Hrvaški obrambni svet|Hrvaškega obrambnega sveta]] vso podporo vlade in oboroženih sil sosednje Hrvaške. Bosna in Hercegovina je bila tako učinkovito razdeljena med tri nacionalno-politične skupine in sile, a so jo 6. aprila 1992 [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropska skupnost]] uradno priznale kot suvereno državo. [[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|thumb|350px|Simbol odpora prebivalcev [[Sarajevo|Sarajeva]] proti štiri leta trajajočemu [[obleganje Sarajeva|obleganju]]: [[Vedran Smailović]] igra čelo na ruševinah narodne knjižnice]] Še v istem tednu so v BiH izbruhnili spopadi. Poleti je srbska vojska nadzorovala že več kot 60 % bosanskega ozemlja. Bošnjaki so ustanovili Armado BiH, ki se dolgo časa ni mogla učinkovito upirati srbski vojski, ki je osvojila velik del ozemlja na severu in vzhodu države. Sarajevo, ki je bilo večinoma poseljeno z bošnjaškim prebivalstvom, v okolici pa s srbskim, se je znašlo v srbskem obroču. Mednarodna skupnost se ni odzvala drugače kot z misijo [[UNPROFOR]], ki je delen uspeh dosegla zgolj pri dostavljanju in razdeljevanju humanitarne pomoči. Hrvati so ustanovili svojo vojsko (HVO – Hrvaški obrambni svet), ki je nadzirala večino Hercegovine in osrednje Bosne. Spomladi 1993 so se začeli spopadi med HVO-jem in Armado BiH. Spopadi so razdelili Mostar in še nekatera manjša mesta v osrednji Bosni. Vse tri strani so izvajale etnično čiščenje in pregone prebivalstva, ki ga niso imeli za svojega. Zbežalo je na sto tisoče ljudi. Mednarodna skupnost se je medtem le medlo odzivala na razmere, in sicer s pogajanji in gospodarskimi sankcijami. Izjalovil se je tudi poskus vzpostavitve demilitariziranih območij, med drugim v [[Srebrenica|Srebrenici]], kjer je julija [[1995]] prišlo do [[pokol v Srebrenici|največjega pokola]] v [[Evropa|Evropi]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Že maja 1993 je bilo ustanovljeno [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki je do [[1999]] hujših zločinov obtožilo več kot 50 oseb, med njimi voditelja [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] Radovana Karadžića. Sčasoma so se pod pritiskom mednarodne skupnosti na čelu z ZDA pričeli umirjati zlasti konflikti med muslimansko in hrvaško stranjo, ta se je bila naposled marca [[1994]] primorana strinjati z vzpostavitvijo muslimansko-hrvaške federacije. Oboroženi konflikt se je ob koncu leta [[1995]] prenehal zaradi več dejavnikov: mednarodna pogajanja pod taktirko [[državni sekretar ZDA|državnega sekretarja ZDA]] [[Richard Holbrooke|Richarda Holbrooka]], pomembni porazi srbskih oboroženih sil proti muslimansko-hrvaškemu zavezništvu na zahodu Bosne ter zračno posredovanje zavezništva [[NATO]]. Novembra 1995 so v letalskem oporišču v ameriškem [[Ohio|Ohiu]] potekala intenzivna pogajanja, katerih sklepe so tri vpletene strani ([[Franjo Tuđman|Tuđman]], [[Alija Izetbegović|Izetbegović]] in [[Slobodan Milošević|Milošević]]) podpisale v [[Daytonski sporazum|Daytonskem mirovnem sporazumu]] decembra tega leta. Sporazum je uveljavil novo [[ustava|ustavo]], mednarodno organizirane [[volitve]] in Bosno kot državo dveh entitet, [[Federacija BiH|bošnjaško-hrvaško federacijo]] na eni ter [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] na drugi strani. Poskrbljeno naj bi bilo za neovirano vrnitev 2,3 milijona [[begunci|beguncev]] (nekaj več kot 50 % predvojnega prebivalstva države), misijo [[UNPROFOR]] naj bi nadomestila nova 60.000-članska Implementation Force ([[IFOR]]) pod vodstvom organizacije NATO, kasneje preoblikovana v Stabilization Force ([[SFOR]]) z 31.000 člani. Daytonski sporazum pa tudi danes ne zagotavlja trdnega miru ali učinkovitega sodelovanja med še vedno sprtimi stranmi. S svojih domov ostaja izseljenih več kot 800 tisoč beguncev, medetnično kulturno sodelovanje je šibko, [[predstavnik OZN v BiH|predstavnik OZN v Bosni]] pa deluje kot pomemben nadzornik, ki ustvarja podobo Bosne in Hercegovine kot nesuverenega [[protektorat]]a zveze NATO in [[Evropska unija|EU]]. === Neodvisna BiH === Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je Radovana Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike Srbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]]. Po obdobju vladavine nenacionalno osnovanih strank so volitve leta [[2002]] zopet zaznamovali dobri rezultati treh nacionalnih strank. == Demografija == [[Slika:BiH_-_ES_N_1991_1.gif|thumb|300px|Etnične skupnosti in naselja, popis leta 1991.]] V Bosni prebivajo tri velike etnične skupine: [[Bošnjaki]], [[Srbi]] in [[Hrvati]]. Spori med njimi so še vedno pogosti in privedejo do številnih političnih nasprotij. Študija iz leta 2005, ki je preučevala [[haploskupina|haploskupine]] [[kromosom]]ov Y, je ugotovila, da so vse tri skupine, kljub nekaj kvantitativnim razlikam, del istega [[genski bazen|genskega bazena]], ki je značilen za območje Balkana.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|title=The peopling of modern Bosnia-Herzegovina: Y-chromosome haplogroups in the three main ethnic groups|author=Marjanovic D. s sod.|journal=Annals of Human Genetics|volume=69|issue=6|pages=757–763|year=2005|doi=10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|access-date=2009-08-26|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017183032/http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|url-status=dead |issn=0003-4800 }}</ref> Ob [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 2013 je imela Bosna in Hercegovina 3.531.159 prebivalcev. Od tega je bilo 1.769.592 (50 %) [[Bošnjaki|Bošnjakov]], 1.086.733 (31 %) [[Srbi|Srbov]] in 544.780 (15 %) [[Hrvati|Hrvatov]].<ref name="popis2013">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013.|publisher=Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine|year=Junij 2016|location=Sarajevo|language=bs, en|url=http://www.popis.gov.ba/popis2013/doc/RezultatiPopisa_BS.pdf}}</ref> Podobnost med etnično identiteto in vero je zelo visoka: 50 % je [[islam|muslimanov]], 31 % je [[srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavcev]], 15 % pa [[rimokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. 2 % je [[ateist]]ov, [[agnostik]]ov in versko neopredeljenih.<ref name="popis2013"/> == Politika in uprava == Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med [[bosanska vojna|vojno]] in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti. Bosna in Hercegovina je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] leta [[1992]]. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, [[ustava SFRJ|jugoslovanske ustave]], je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid [[Bošnjaki|muslimanskemu]] prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države. Nova ustava, uveljavljena z [[Daytonski sporazum|Daytonskim sporazumom]], ravno tako določa dvodomni parlament in [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|tripartitno predsedstvo]], a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada [[Federacija BiH|Federacije BiH]] v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje [[bosanski Hrvati|hrvaškega prebivalstva]] federacije je namreč močno navezano na [[Hrvaška|Hrvaško]], tako v uporabi denarja in volitev, kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi [[Republika Srbska]]; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine]], postavljen s strani [[Evropska unija|EU]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma [[1995]] in [[1998]], med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti. Na mednarodni ravni je današnji prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo, že od leta [[2002]] pa je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ravno tako pa [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[Sredozemska unija|Sredozemske unije]]. === Upravna delitev === [[Daytonski sporazum]] priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena [[Federacija Bosne in Hercegovine]] oziroma politična skupnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ter [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]], druga pa [[Republika Srbska]], ki združuje [[bosanski Srbi|bosanske Srbe]]. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. [[Distrikt Brčko]] ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja. Federacija BiH je razdeljena na 10 [[kantoni BiH|kantonov]], ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike Srbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine. == Gospodarstvo == [[Slika:GDP per capita development of Bosnia and Herzegovina.svg|sličica|Ocena bosansko-hercegovskega BDP na prebivalca v letih 1952–2018]] V Jugoslaviji je bila Bosna in Hercegovina ena izmed gospodarsko šibkejših republik. V času socializma se je razvijala težka industrija in v republiki je domoval velik del jugoslovanskih tovarn.{{Navedi vir}} Vojna v 90. letih je opustošila bosansko-hercegovsko gospodarstvo in BDP je padel za 60&nbsp;%.<ref>{{cite web|url=http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/training/publ/pub12.htm|title=Post-conflict Bosnia and Herzegovina&nbsp;– Martha Walsh&nbsp;– Employment Sector|publisher=ILO|access-date=5 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907062005/http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/training/publ/pub12.htm|archive-date=7 September 2008|url-status=live}}</ref> Stopnja brezposelnosti je bila leta 2017 20,5-%.<ref>{{cite web|url=http://www.biznisinfo.ba/nezaposlenost-prvi-put-ide-ispod-20-posto/|title=Nezaposlenost prvi put ide ispod 20 posto – Biznis Info|date=15 March 2018|access-date=16 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317102119/http://www.biznisinfo.ba/nezaposlenost-prvi-put-ide-ispod-20-posto/|archive-date=17 March 2018|url-status=live}}</ref> Stanje gospodarstva je težko natančno oceniti, ker četudi obe entiteti objavljata statistike, je statistika za celotno državo omejena. Poleg tega uradne statistike ne zajemajo sive ekonomije, ki je vsesplošno prisotna – po eni od ocen predstavlja 25,5&nbsp;% celotnega BDP.<ref>{{cite web|url=http://ba.n1info.com/a223736/Vijesti/Vijesti/Siva-ekonomija-cini-25-posto-BDP-a-BiH.html|title=Siva ekonomija čini 25 posto BDP-a BiH|work=N1 BA|access-date=24 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180601180835/http://ba.n1info.com/a223736/Vijesti/Vijesti/Siva-ekonomija-cini-25-posto-BDP-a-BiH.html|archive-date=1 June 2018|url-status=live}}</ref> Valuta celotne Bosne in Hercegovine je od 22. junija 1998 [[konvertibilna marka]] (kratica KM, mednarodna okrajšava BAM). Marka je vezana na evro po fiksnem tečaju 1,95583:1 in tako ustreza vrednosti nekdanje [[Nemška marka|nemške marke]]. Po zakonu morajo biti vsi domači računi izraženi v konvertibilnih markah. Kljub temu se splošno sprejemata [[evro]] in ponekod [[srbski dinar]], čeprav to uradno ni zaželeno. Glavni kmetijski proizvodi Bosne in Hercegovine so žitarice ter različno sadje in zelenjava. Glavne industrijske panoge so jeklarstvo, premogovništvo, železarstvo, avtomobilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja [[Tobak|tobaka]], pohištva in predelava [[Nafta|nafte]].{{Navedi vir}} Po podatkih za leto 2017 je Bosna in Hercegovina največ izvažala v [[Nemčija|Nemčijo]] (14,25&nbsp;%), [[Hrvaška|Hrvaško]] (11,67&nbsp;%), [[Italija|Italijo]] (10,78&nbsp;%), [[Srbija|Srbijo]] (10&nbsp;%), [[Slovenija|Slovenijo]] (8,75&nbsp;%), [[Avstrija|Avstrijo]] (8,16&nbsp;%) in [[Turčija|Turčijo]] (3,67&nbsp;%). Največ uvoza je bilo s Hrvaške (16,05&nbsp;%), iz Srbije (13,71&nbsp;%), Nemčije (9,46&nbsp;%), Slovenije (9,19&nbsp;%) in Italije (8,76&nbsp;%).<ref name="KomoraBiH">{{cite web|title=Vanjskotrgovinska komora BiH – vanjskotrgovinska razmjena|url=http://komorabih.ba/vanjskotrgovinska-razmjena/?tarifa=Bosna+i+Hercegovina&godina2=2017&po_tarifi=PRIKA%C5%BDI|publisher=Komora BiH|access-date=15. 5. 2018}}</ref> === Promet === [[Slika:Roads in Bosnia and Herzegovina.svg|sličica|Glavne ceste v Bosni in Hercegovini]] Skupna dolžina [[Železniški prevoz|železniškega]] omrežja v Bosni in Hercegovini je 965&nbsp;km (2014).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|title=Bosnia and Herzegovina|website=cia.gov|publisher=The World Factbook|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201130220952/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|archivedate=2020-11-30}}</ref> Železnica poteka v dveh glavnih smereh ki se križata v [[Doboj|Doboju]]: Tuzla–Doboj–Banja Luka–Novi Grad–Bihać–hrvaška meja in Šamac (hrvaška meja)–Doboj–Sarajevo–Mostar–Čapljina (hrvaška meja). V Bijeljini in Zvorniku so tudi priključki na železniško omrežje Srbije. Z železnico upravljata dve državni podjetji: na ozemlju Federacije so to [[Železnice Federacije Bosne in Hercegovine]], v Republiki Srbski pa [[Železnice Republike Srbske]]. Skupna dolžina cestnega omrežja znaša slabih 23.000&nbsp;km, od tega je okoli 19.500&nbsp;km asfaltiranih cest.<ref name=":0" /> Skozi državo poteka pet [[Vseevropsko cestno omrežje|evropskih poti]]. Po [[Panevropski koridor Vc|panevropskem koridorju Vc]] se gradi prva [[avtocesta]] v državi; marca 2021 je bilo v ločenih fragmentih zgrajenih skupaj 113&nbsp;km od 334 načrtovanih.<ref name="VC">[http://www.jpautoceste.ba/20130922711/koridor-vc-autocesta Koridor Vc - Autocesta na službenoj stranici JP Autoceste BiH]</ref> Bosna in Hercegovina nima dostopa do mednarodnega morja, zato nima pomorskih pristanišč. Izmed tujih pristanišč so za državo najpomembnejše hrvaške [[Pristanišče Ploče|Ploče]]. Bolje, a ne v celoti, razvit je rečni promet na Savi. V državi uradno obstaja 25 letališč, od tega štiri mednarodna: [[Mednarodno letališče Sarajevo|„Butmir” Sarajevo]], [[Mednarodno letališče Banja Luka|„Mahovljani” Banjaluka]], [[Mednarodno letališče Mostar|Mostar]] in [[Mednarodno letališče Tuzla|Tuzla]]. Največje in najpomembnejše je sarajevsko letališče, ki leži v jugozahodnem predmestju glavnega mesta. === Turizem === Glede na projekcije Svetovne turistične organizacije, bo imela Bosna in Hercegovina v obdobju med 1995 in 2020 tretjo največjo stopnjo rasti turizma na svetu. Leta 2012 je državo obiskalo 747.827 turistov, kar je povečanje za 9 %, in so ustvarili 1.645.521 nočitev ali rast 9,4 % glede na preteklo leto. Od tega je bilo 58,6 % tujih turistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |title=Statistika Turizma |trans-title=Tourism Statistics |publisher=Agency for statistics of Bosnia and Herzegovina |orig-year=2012 |accessdate=4. 7. 2015 |type=pdf |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923184502/http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |url-status=dead }}</ref> Lonely Planet je je leta 2006, ko je razvrščal najboljša mesta na svetu, uvrstil Sarajevo, glavno mesto države in gostitelja Zimskih olimpijskih iger 1984, na 43. mesto, pred Dubrovnik (59. mesto), Ljubljane (84), Bleda (90), Beograda (113) in Zagreba na 135. mestu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |publisher=Bosnia Travel |title=Lonely Planet: Sarajevo {{sic|43|th|nolink=yes}} Best City in the World |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070223094909/http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |archivedate=23. 2. 2007}}</ref> Turizem se v Sarajevu v glavnem osredotočen na zgodovinske, verske in kulturne znamenitosti. Lonely Planetov "Best In Travel" je leta 2010 nominiral Sarajevo med deset mest, ki jih je treba obiskati. [[Međugorje]] je postalo eno od najpopularnejših krajev krščanskih romarjev in je preraslo v tretji najvažnejši verski kraj v Evropi, ki ga vsako leto obišče več kot milijon ljudi.<ref>[http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html RomeReports: Visionaries of Medjugorje may appear before the Vatican.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130505053250/http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html |date=5. 5. 2013 }}</ref> == Kultura == === Arhitektura === {{glavni|Arhitektura Bosne in Hercegovine}} Arhitektura Bosne in Hercegovine je edinstvena in specifična arhitektura zahvaljujoč mnogim okoliščinam,, predvsem pa dejstvu, da se je BiH v tisočletnem obstoju znašla pod vplivom različnih kultur in civilizacij ter dejstvu, da je v dolgem obdobju svoje zgodovine predstavljala svojevrstno mejo med zahodnim in vzhodnim vplivom, prevzemala in zadrževala je specifičnosti obeh vplivov, kar je na koncu rezultiralo različno arhitekturo. === Glasba === Tradicionalne bosanske pesniške oblike med Hrvatimi so [[ganga]] in [[rera]] (v Hercegovini), iz časov Osmanskega cesarstva pa je najbolj znana [[sevdalinka]]. Prav tako je priljubljena [[pop]] in [[rock]] glasba, znani glasbeniki so: [[Goran Bregović]], [[Davorin Popović]], [[Kemal Monteno]], [[Zdravko Čolić]], [[Edo Maajka]], [[Dino Merlin]] in [[Tomo Miličević]]. Iz časov Jugoslavije so popularne številne pop/rock skupine: [[Bijelo Dugme]], [[Indexi]], [[Plavi orkestar]], [[Zabranjeno pušenje]]; in sedanji [[Dubioza kolektiv]]. Znani skladatelji pop glasbe so [[Đorđe Novković]], [[Esad Arnautalić]] in [[Kornelije Kovač]]. V zadnjih desetletjih je izredno priljubljena tudi izrazito komercialna [[turbofolk]] glasba. === Gastronomija === [[Slika:Cevapcici.JPG|thumb|right|220px|Čevapčiči, značilna bosanska jed]] Bosanska kuhinja je mešanica zahodnih in vzhodnih vplivov. Ker je bila Bosna 500 let pod vladavino Osmanov, je bosanska kuhinja zelo podobna turški, grški in ostalim, ki so spadale v Osmansko državo. Vladavina Avstrije pa je pozneje prinesla še vplive iz srednje Evrope. Znana je po uporabi številnih začimb, vendar v zmernih količinah. Jedi so večinoma lahke, saj se kuhajo v velikih količinah vode,; omake pa so povsem naravne, narejene iz naravnih zelenjavnih sokov. Značilna zelenjava je krompir, paradižnik, čebula, česen, poper, kumare, buče, korenje, zelje, gobe, špinača, fižol in paprika, poleg te pa še mleko, slive in kisla smetana imenovana [[pavlaka]]. Značilne mesne jedi vsebujejo svinjino, [[govedina|govedino]] in [[jagnjetina|jagnjetino]]. Lokalne specialitete so: [[čevapčiči]], [[burek]], [[dolma]], [[sarma]], [[pilaf]], [[golaž]], [[ajvar]] in številne slaščice, značilne za turški svet. V [[Hercegovina|Hercegovini]] pridelujejo tudi vinsko trto in vino, med žganimi pijačami pa sta najpogostejši [[slivovka]] (''rakija'') in [[sadjevec]] (''jabukovača''). V času Jugoslavije so v hercegovskih distilarnah pridelali velike količine [[vinjak]]a, s katerimi so zalagali jugoslovansko industrijo alkoholnih pijač. === Svetovna dediščina === Bosna in Hercegovina je članica [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]] od 12. julija 1993. Na spisku svetovne dediščine so trije spomeniki: *[[Most Mehmed Paše Sokolovića]] v [[Višegrad]]u<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1260]</ref>, *[[Stari most, Mostar| Stari most]] v [[Mostar]]ju <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/946]</ref> *[[Steček|Stečki]] - srednjeveški nagrobni spomeniki, ki so na 20 lokacijah v Bosni in Hercegovini<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1504]</ref>. == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Bosna in Hercegovina}} {{OVSE}} {{Evropa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Bosna in Hercegovina| ]] [[Kategorija:Federativne države]] mr5fg44qmqvo0ph4bzac0vlfu51qc3r Gruzija 0 5669 6665740 6663098 2026-04-26T08:38:50Z Pinky sl 2932 np infopolje 6665740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = საქართველო<br />''Sakartvelo'' | conventional_long_name = Gruzija | common_name = Gruzija | common_name2 = Gruzije | image_flag = Flag of Georgia.svg | image_coat = Greater coat of arms of Georgia.svg | image_map = Georgia (orthographic projection with inset).svg | map_caption = Območje pod nadzorom Gruzije je v zelenem; območja, ki jih Gruzija zahteva, a jih ne nadzoruje, so v svetlo zeleni barvi | national_motto = [[Moč je v enotnosti|ძალა ერთობაშია]] (''Dzala ertobašia'')<br /><small>»Moč je v enotnosti«</small> | national_anthem = [[Himna Gruzije|თავისუფლება]] (''Tavisupleba'')<br /><small>»Svoboda«</small><br/>[[File:Georgian national anthem.oga]] | official_languages = [[gruzinščina]]{{oznaka vira|jezik|a|}} | demonym = Gruzínec, Gruzínka<br />tudi Grúzijec, Grúzijka | patron_saint = [[Sveti Jurij]], [[Devica Marija]] | capital = [[Tbilisi]] | latd = 41 | latm = 43 | latNS = N | longd = 44 | longm = 47 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Gruzije|Predsednik]] | leader_name1 = [[Miheil Kavelašvili]]{{efn|Opozicija in odhajajoča predsednica [[Salome Zurabišvili]] spodbijajo legitimnost Kavelašvilija.<ref>{{navedi novice |date=2024-12-29 |title=Zaprisegel novi gruzijski predsednik |url=https://www.sta.si/3378337/ |work=STA}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2024-12-29 |title=Georgia’s pro-west president says she remains ‘only legitimate president’ as new leader sworn in |url=https://www.theguardian.com/world/2024/dec/29/georgia-president-sworn-in-protests-zourabichvili-kavelashvili |accessdate=2024-12-29 |work=The Guardian |language=en-GB}}</ref>}} | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Irakli Kobakhidze]] | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_event1 = razglašena | established_event2 = dokončno udejanjena | established_date1 = 9. aprila 1991 | established_date2 = 26. decembra 1991 | area_km2 = 69.700 | area_rank = | percent_water = | population_estimate = 3.688.647{{oznaka vira|ozemlja|b|}}<ref>{{navedi splet|access-date=2022-05-07|title=Demographic Portal|url=https://www.geostat.ge/en/modules/categories/41/population}}</ref> | population_estimate_rank = 126. | population_estimate_year = 2019 | population_census = 3.713.804{{oznaka vira|ozemlja|b|}}<ref name="2014 Census">{{navedi splet|url=http://census.ge/files/results/Census_release_ENG.pdf|title=2014 General Population Census Main Results General Information — National Statistics Office of Georgia|publisher=|accessdate=2016-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160808154843/http://census.ge/files/results/Census_release_ENG.pdf|archive-date=2016-08-08|url-status=live}}</ref> | population_census_year = 2014 | population_density_km2 = | population_density_rank = | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{oznaka vira|ozemlja|b|}}<ref name="IMFWEO.GE">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=915,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Georgia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-13}}</ref> | GDP_nominal = 30,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 112. | GDP_PPP = 82,21 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 101. | GDP_nominal_per_capita = 8165 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 86. | GDP_PPP_per_capita = 22.357 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 75. | Gini = 34,2 | Gini_year = 2021 | Gini_change = upad<!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_ref = {{oznaka vira|ozemlja|b|}}<ref name="wb-gini">{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=GE |title=GINI index (World Bank estimate) – Georgia |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2023-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720065529/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=GE |archive-date=2018-07-20 |url-status=live }}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,802 | HDI_rank = 63. | HDI_year = 2021 | HDI_change = rast | HDI_ref = {{oznaka vira|ozemlja|b|}}<ref name="UNHDR">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908052326/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-09-08 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2023-06-06}}</ref> | currency = [[gruzijski lari|lari]] (₾) | currency_code = GEL | country_code = | time_zone = | utc_offset = +4 | time_zone_DST = ne uporabljajo | cctld = [[.ge]] | calling_code = 995 | footnote_a = {{opomba|jezik}} V [[Abhazija|Avtonomni republiki Abhaziji]] tudi [[abhaščina]]. | footnote_b = {{opomba|ozemlja}} Izvzemši [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], ki nista pod nadzorom Gruzije. }} '''Grúzija''' ({{lang-ka|საქართველო}}, [[prečrkovanje|prečrkovano]]<!-- po SP, §1118, prečrkovano prek ruščine --> ''Sakartvelo'') je [[država]] v zahodnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]],<ref>{{navedi splet |url=https://old.bigenc.ru/geography/text/3471518 |title=ЗАКАВКА́ЗЬЕ |publisher=Velika ruska enciklopedija 2004–2017 |accessdate=2023-09-20 |archive-date=2023-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230530111822/https://old.bigenc.ru/geography/text/3471518 |url-status=dead }}</ref> ob vzhodni [[obala|obali]] [[Črno morje|Črnega morja]]. Leži na stičišču [[Vzhodna Evropa|vzhodne Evrope]] in zahodne [[Azija|Azije]], vendar geopolitično velja za evropsko državo.<ref name="EU perspective">[[Evropski parlament]], [http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2014-0009 European Parliament Resolution 2014/2717(RSP)], 07/17/2014: "...pursuant to Article 49 of the Treaty on European Union, Georgia, Moldova and Ukraine – like any other European state – have a European perspective and may apply to become members of the Union..."</ref> Gruzija na severu in vzhodu meji na [[Rusija|Rusijo]], na jugovzhodu na [[Azerbajdžan]], na jugu na [[Armenija|Armenijo]] in [[Turčija|Turčijo]], na zahodu pa jo obliva Črno morje. Gruzija je parlamentarna demokracija, organizirana kot unitarna parlamentarna republika. Je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]] in Črnomorske zveze za gospodarsko sodelovanje. Sodobna Gruzija se je aprila 1991 osamosvojila od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Po mirni [[Revolucija vrtnic|revoluciji vrtnic]] leta 2003 se je vedno bolj usmerjala k [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[NATO]]. To je vodilo k ohladitvi odnosov z Rusijo, kar je privedlo do [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijske vojne leta 2008]], po kateri je [[Rusko okupirana ozemlja#Abhazija in Južna Osetija (2008–danes)|Rusija okupirala]] gruzinski regiji [[Južna Osetija]] in [[Abhazija]]. == Etimologija == {{glavni|Ime Gruzije}} [[File:Gorgania on Fra Mauro map.jpg|thumb|»Gorgania« i.e. Gruzija na karti Fra Maura]] ''Gruzija'' verjetno izhaja iz perzijskega poimenovanja Gruzijcev – ''gurğān'', ki so jo v 11. in 12. stoletju prilagodili prek [[sirščina|sirščine]] ''gurz-ān / gurz-iyān'' in [[arabščina|arabščine]] ''ĵurĵan / ĵurzan''. Teorije, ki temeljijo na izročilu, je dal popotnik Jacques de Vitry, ki je izvor imena pojasnil s priljubljenostjo svetega Jurija med Gruzijci <ref>Grigol Peradze. "The Pilgrims' derivation of the name Georgia". ''Georgica'', Autumn, 1937, nos. 4 & 5, 208–209</ref>, popotnik Jean Chardin pa je menil, da je ''Gruzija'' izvirala iz grške γεωργός ('obdelovalec zemlje'). Kot dodaja profesor Aleksander Mikaberidze, te stoletne razlage besede Gruzija / Gruzijci zavračajo znanstvene skupnosti, ki za koren besede navajajo perzijsko besedo ''gurğ / gurğān'' ('volk') <ref>{{navedi knjigo|last1=Hock|first1=Hans Henrich|last2=Zgusta|first2=Ladislav|title=Historical, Indo-European, and Lexicographical Studies|url=https://archive.org/details/historicalindoeu0000unse|date=1997|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3110128840|page=211}}</ref>. Začenši s perzijsko besedo ''gurğ / gurğān'', je bila beseda pozneje sprejeta v številnih drugih jezikih, vključno s slovanskim in zahodnoevropskim jezikom.<ref>{{navedi knjigo|first=Winfried |last=Boeder |first2=Wolfram |last2=Bublitz |first3=Manfred |last3=von Roncador |first4=Heinz |last4=Vater |title=Philology, typology and language structure |date=2002 |publisher=Peter Lang |isbn=978-0820459912 |page=65}}</ref> Ta izraz bi bil morda ustanovljen s starodavno iransko označbo blizu-kaspijske regije, ki so jo poimenovali ''[[Hirkanija|Gorgan]]'' ('dežela volkov'). Domače ime je ''Sakartvelo'' (საქართველო; 'dežela Kartvelijcev'), ki izhaja iz osrednje gruzijske zgodovinske regije [[Kartli]], zapisano iz 9. stoletja in v razširjeni uporabi, ki se nanaša na celotno srednjeveško kraljestvo Gruzije do 13. stoletja. Samoimenovanje, ki ga uporabljajo etnični Gruzijci, je ''Kartvelebi'' (ქართველები, tj. 'Kartvelijci'). Srednjeveške gruzijske kronike predstavljajo istoimenskega prednika Kartvelijcev, Kartlosa, prapravnuka Japeta. Vendar se znanstveniki strinjajo, da beseda izvira iz ''Karts'', pri čemer je slednje eno od proto-gruzijskih plemen, ki so se v antičnih časih pojavila kot prevladujoča skupina. Ime ''Sakartvelo'' (საქართველო) je sestavljeno iz dveh delov. Njegov koren, ''kartvel-i'' (ქართველ-ი), določa prebivalca osrednje-vzhodne gruzijske regije Kartli ali Iberije, kot je znano v virih vzhodnorimskega cesarstva <ref>{{navedi knjigo|author=Constantine Porphyrogenitus|title=De Administrando Imperio|url=https://archive.org/details/deadministrandoi0000cons|editor1=Gyula Moravcsik|others=translated by Romilly James Heald Jenkins|publisher=Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies|year=1967|title-link=|author-link= }}</ref>. [[Stari Grki]] ([[Strabon]], [[Herodot]], [[Plutarh]], [[Homer]], itd.) In Rimljani ([[Tit Livij]], [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]], itd.) so zgodnje zahodne Gruzijce navajali kot [[Kolhida|Kolhijce]], vzhodne Gruzijce pa kot [[Kavkaška Iberija|Iberijce]] (''Iberoi'' v nekaterih grških virih) <ref>{{navedi knjigo|author=David Braund |title=A History of Colchis and Transcaucasian Iberia, 550 BC-AD 562|url=https://archive.org/details/georgiainantiqui0000brau |pages=[https://archive.org/details/georgiainantiqui0000brau/page/17 17]–18|publisher=Oxford University Press |year=1994|isbn=978-0198144731 }}</ref>. Gruzijski cirkumfix ''sa-X-o'' je standardna geografska zgradba, ki označuje 'območje, kjer prebiva X', kjer je X etnonim.<ref name="Rapp">Rapp, Stephen H. (2003), ''Studies in Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts'', pp. 419–423. Peeters Publishers, {{ISBN|90-429-1318-5}}</ref> Danes je polno uradno ime države ''Gruzija''. Pred začetkom veljavnosti ustave leta 1995 je bilo ime države ''Republika Gruzija''. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Gruzije}} === Prazgodovina === Ozemlje novodobne Gruzije je bilo v obdobju [[paleolitik]]a naseljeno s ''[[Homo erectus]]om''. Leta 1991 so bili na [[zgodovinsko mesto Dmanisi|arheološkem najdišču Dmanisi]] v Gruziji najdeni zgodnji človeški (torej hominidski) [[fosil]]i, stari 1,8 milijona let. Znanstveniki zdaj skupino fosilnih okostij uvrščajo v vrsto ''[[Hominini iz Dmanisija|Homo georgicus]]''. Protogruzijska plemena se prvič pojavijo v pisni zgodovini v 12. st. pr. n. št..<ref name="PhoenixThe">Phoenix: The Peoples of the Hills: Ancient Ararat and Caucasus by Charles Burney, David Marshall Lang, Phoenix Press; New Ed edition (31 December 2001)</ref> Najstarejši dokazi o vinu do danes so bili najdeni v Gruziji, kjer so odkrili 8000 let stare vinske posode.<ref name="independent8k">{{navedi novice |first=David |last=Keys |title=Now that's what you call a real vintage: professor unearths 8,000-year-old wine |url=https://www.independent.co.uk/news/science/now-thats-what-you-call-a-real-vintage-professor-unearths-8000yearold-wine-84179.html |work=The Independent |date=2003-12-28 |access-date=2017-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150925153329/http://www.independent.co.uk/news/science/now-thats-what-you-call-a-real-vintage-professor-unearths-8000yearold-wine-84179.html |archive-date=2015-09-25}}</ref> Arheološke najdbe in sklici v antičnih virih odkrivajo tudi elemente zgodnjih političnih in državnih tvorb, za katere je značilna napredna metalurška in zlatarska tehnika, ki segajo v 7. st. pr. n. št.. Pravzaprav se je zgodnja [[metalurgija]] v Gruziji začela v 6. tisočletju pr. n. št., povezana s kulturo Šulaveri-Šomu <ref name="saunje.ge">Thomas Stöllner, Irina Gambaschidze (2014) [http://saunje.ge/index.php?id=1533&lang=ka The Gold Mine of Sakdrisi and Earliest Mining and Metallurgy in the Transcausus and the Kura-Valley System] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151118123029/http://saunje.ge/index.php?id=1533&lang=ka |date=2015-11-18 }}</ref>. === Antika === [[File:Colchis and Iberia, VI-III centuries B.C..jpg|thumb|Antični gruzijski državi Kolhida in Kavkaška Iberija, 500–400 pr. n. št.]] V [[Antika|klasičnem obdobju]] je prišlo do porasta številnih zgodnjih gruzijskih držav, od katerih sta bili glavni [[Kolhida]] na zahodu in [[Kavkaška Iberija|Iberija]] na vzhodu. V grški mitologiji je bila Kolhida mesto ''[[Zlato runo|Zlatega runa]]'', ki so ga iskali [[Jazon]] in [[Argonavti]] v epski zgodbi ''Argonautica'', Apolonija Rodoškega. Vključitev ''Zlatega runa'' v mit je morda izvirala iz lokalne prakse uporabe runa za precejanje zlatega prahu iz rek. V 4. stoletju pred našim štetjem je bilo ustanovljeno Ibersko kraljestvo - zgodnji primer napredne državne organizacije pod enim kraljem in plemiško hierarhijo. Potem ko je [[Rimska republika]] leta 66 pr. n. št. dokončno osvojila območje današnje Gruzije, je to območje postalo glavni cilj za več kot 700 let dolgega iransko-rimsko geopolitičnega rivalstva in vojskovanja <ref name="Armenia, Azerbaijan 1996, p. 158">Ronald Grigor Suny. ''Armenia, Azerbaijan, and Georgia'' – "Christianity and the Georgian Empire". DIANE Publishing, 1 Apr 1996, p. 158</ref>. Že od prvih stoletij našega štetja so se v Gruziji običajno izvajali kulti Mitre, [[poganstvo|poganska]] verovanja in [[zaratustrstvo]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/georgia-iii-art-and-archeology-|title=Georgia iii. Iranian elements in Georgian art and archeology|accessdate=2015-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517034803/http://www.iranicaonline.org/articles/georgia-iii-art-and-archeology-|archive-date=2015-05-17 }}</ref>. Leta 337 je kralj Mirian III. krščanstvo razglasil za državno religijo, kar je močno spodbudilo razvoj literature, umetnosti in na koncu igralo ključno vlogo pri oblikovanju enotnega gruzijskega naroda <ref>{{navedi knjigo|title=Studies in Christian Caucasian History|author=Cyril Toumanoff|publisher=Georgetown University Press.|year=1967|pages=83–84, 377|author-link= }}</ref>. Pokristjanjevanje je imelo za posledico počasno, a zanesljivo upadanje zaratustrstva, ki je do 5. st. postalo druga uveljavljena religija v Iberiji (vzhodna Gruzija) in se tam pogosto izvajalo. === Srednji vek in zgodnja moderna doba === [[File:Ushguli towers in Svaneti, Georgia.png|thumb|Svaneti – obrambne hiše (stolpi) v Ušguliju]] Na stičišču dolgotrajnih [[rimsko-perzijske vojne|rimsko-perzijskih vojn]], je zgodnje Gruzijsko kraljestvo v zgodnjem srednjem veku razpadlo na različne fevdalne regije. Tako so v 7. stoletju postala plen zgodnjim muslimanskim osvajanjem. ==== Bagratidska Iberija ==== Izumrtje različnih iberskih kraljevih rodbin, kot so Guaramidi in Hosroidi in tudi težave [[Abasidi|Abasidov]] z lastnimi državljanskimi vojnami in konfliktom z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], je omogočilo rast rodbine [[Bagratidi|Bagratidov]]. Vodja rodbine [[Ašot I. Armenski]] (vladal 813–826), ki se je preselil na nekdanja jugozahodna ozemlja Iberije, je zavladal nad Tao-Klarjeti in leta 813 obnovil Iberski principat. Sinovi in vnuki Ašota I. so osnovali tri ločene veje, ki so se pogosto spopadale med seboj in s sosednjimi vladarji. Prevladovala je linija Kartli; leta 888 je Adarnase IV. (vladal 888–923) obnovil avtohtono kraljevo oblast, ki je bila od leta 580 uspavana. Kljub oživljanju Iberske monarhije so bile preostale gruzijske dežele razdeljene med rivalske skupine, Tbilisi pa je ostal v arabskih rokah. ==== Kraljestvo Abhazija ==== Arabski vpad v zahodno Gruzijo, ki ga je vodil Marvan II., [[Omajadi|omajadski]] kalif, je leta 736 Leon I. Abhazijski (vladal 720–740) skupaj z zavezniki, odbil. Nato se je Leon I. poročil z Mirijanovo hčerko, naslednik Leon II. pa je izkoristil to dinastično zvezo in v 770-ih pridobi Lazico. Uspešna obramba pred Arabci in novi teritorialni uspehi so dali abhazijskim knezom dovolj moči, da so lahko od Bizantinskega cesarstva zahtevali več avtonomije. Proti letu 778 je Leon II. (vladal 780–828) s pomočjo [[Hazari|Hazarov]] pridobil popolno neodvisnost in bil okronan za kralja Abhazije. Po osamosvojitvi države je postalo vprašanje cerkvene neodvisnosti glavni problem. V zgodnjem 9. stoletju se je abhazijska cerkev odcepila od [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in priznala avtoriteto [[katolikos]]a Mchete; gruzijski jezik je grškega nadomestil kot jezik pismenosti in kulture <ref>Alexei Zverev, ''Ethnic Conflicts in the Caucasus''; Graham Smith, Edward A Allworth, Vivien A Law et al., pages 56–58; ''Abkhaz'' by W. Barthold [V. Minorsky] in the Encyclopaedia of Islam; ''The Georgian-Abkhaz State'' (summary), by George Anchabadze, in: Paul Garb, Arda Inal-Ipa, Paata Zakareishvili, editors, Aspects of the Georgian-Abkhaz Conflict: Cultural Continuity in the Context of Statebuilding, Volume 5, 26–28 August 2000.</ref>. Najbolj cvetoče obdobje abhazijskega kraljestva je bilo med letoma 850 in 950. Burna državljanska vojna in fevdalni upori, ki so se začeli pod Demetrijem III. (vladal 967–975), so pripeljali kraljestvo v popolno anarhijo pod nesrečnim slepim kraljem Teodozijem III. (vladal 975–978). Sledilo je obdobje nemirov, ki se je končalo, ko so bile Abhazija in vzhodne gruzijske države združene pod eno [[kraljestvo Gruzija|gruzijsko monarhijo]], ki ji je vladal gruzijski kralj Bagrat III. (vladal 975–1014), predvsem zaradi diplomacije in osvojitev energičnega rejnika, Davida III. (vladal 966–1001). ==== Združitev gruzijskega kraljestva ==== {{glavni|Gruzijska zlata doba}} [[File:Georgian empire with tributaries.png|thumb|Gruzijsko kraljestvo (imperij) v 1184–1230 na vrhuncu svoje moči]] Faza razvoja [[fevdalizem|fevdalizma]] in boj proti skupnim napadalcem, kot tudi skupno prepričanje različnih gruzijskih držav, je imelo v 11. stoletju velik pomen za duhovno in politično poenotenje gruzijske fevdalne monarhije v rodbini Bagratidov. [[File:Tamar (Vardzia fresco detail).jpg|thumb|left|upright| Gruzijska kraljica [[Tamara Gruzijska|Tamara]] je vladala ''zlati dobi'' srednjeveške gruzijske monarhije. Njen položaj prve ženske, ki je sama upravljala Gruzijo, je poudaril naslov ''Mepe mepeta'' ('Kralj kraljev').]] Gruzijsko kraljestvo je doseglo svoj višek v 12. do zgodnjega 13. stoletja. To obdobje v času vladavine Davida IV. (vladal 1089–1125) in njegove vnukinje [[Tamara Gruzijska|Tamare]] (vladala 1184–1213) se pogosto imenuje [[Gruzijska zlata doba]] ali gruzijska renesansa<ref>{{navedi knjigo|title=Modern History of Soviet Georgia |author=David Marshall Lang|publisher=Greenwood Press|location=London|year=1976|page=29|isbn=978-0837181837|author-link= }}</ref>. Za to zgodnjo gruzijsko renesanso, ki je bila pred njenim zahodnoevropskim ustreznikom, so bile značilne impresivne vojaške zmage, teritorialna širitev in kulturna renesansa v arhitekturi, literaturi, filozofiji in znanosti. Zlata doba Gruzije je pustila zapuščino velikih stolnic, romantično poezijo in literaturo ter epske pesmi ''[[Vitez v tigrovi koži]]'', ki velja za nacionalni ep<ref>{{navedi knjigo|title=Georgian Literature and Culture|url=https://archive.org/details/georgianlanguage00aron|author1=Howard Aronson|author2=Dodona Kiziria|publisher=Slavica |year=1999|page=[https://archive.org/details/georgianlanguage00aron/page/n128 119]|isbn= 978-0893572785}}</ref>. David je zatiral nestrinjanje fevdalcev in centraliziral oblast v svojih rokah, da se je učinkovito spoprijel s tujimi grožnjami. Leta 1121 je med bitko pri Didgoriju odločilno premagal veliko večjo turško vojsko in osvobodil Tbilisi.<ref name="javaxisvili">Ivane Javakhishvili (1982), ''k'art'veli eris istoria'' (The History of the Georgian Nation), vol. 2, pp. 184–187. Tbilisi State University Press.</ref> 29-letna vladavina [[Tamara Gruzijska|Tamare]], prve ženske vladarke Gruzije, velja za najuspešnejšo v gruzijski zgodovini<ref name="Eastmond">{{navedi knjigo|title=Royal Imagery in Medieval Georgia|author=Antony Eastmond|publisher=Penn State Press |year=2010|page=93|isbn=978-0271016283}}</ref>. Tamara je dobila naslov 'kralj kraljev' (''mepe mepeta''). Uspelo ji je nevtralizirati nasprotovanje in se lotila energične zunanje politike, pri čemer ji je pomagal propad rivalskih sil Seldžukov in Bizanca. Tamara je ob podpori močne vojaške elite znala graditi na uspehih svojih predhodnikov, da bi utrdila cesarstvo, ki je dominiralo na Kavkazu in se razširilo na velike dele današnjega Azerbajdžana, Armenije in vzhodne Turčije ter dele severnega Irana, do propada pod mongolskimi napadi v dveh desetletjih po Tamarini smrti leta 1213. Oživitev kraljevine Gruzije je bila postavljena po tem, ko je [[horezm]]ski voditelj Jalal ad-Din leta 1226 zajel in uničil Tbilisi<ref>{{navedi knjigo|author=René Grousset, Rene|title='The Empire of the Steppes|publisher=Rutgers University Press|year=1991|page=260}}</ref>. Mongoli so izgnali Jurija V. (vladal 1299–1302), sina Demetrija II. (vladal 1270–1289), ki je bil imenovan ''Briljanten'' zaradi njegove vloge pri obnovi prejšnje moči države in krščanske kulture. Jurij V. je bil zadnji veliki kralj združene gruzijske države. Po njegovi smrti so se različni lokalni vladarji borili za neodvisnost od osrednje gruzijske oblasti, vse do popolnega razpada kraljestva v 15. stoletju. Gruzijo je nadalje oslabilo več katastrofalnih napadov [[Timurlenk]]a. Vdori so se nadaljevali, kraljestvo ni imelo časa za obnovo, tako da so [[Oguzi]] rodbin Kara Kojunlu in Aq Qoyunlu nenehno napadali njegove južne pokrajine. ====Trojna delitev ==== [[File:Kingdom of Georgia after dissolution as a unified state, 1490 AD.svg|thumb|Zemljevid gruzijskih kraljestev in kneževin, 1490]] Gruzijsko kraljestvo je do leta 1466 zapadlo v anarhijo in se razdrobilo na tri neodvisna kraljestva in pet napol neodvisnih kneževin. Sosednja velika cesarstva so od 16. stoletja pa vse do poznega 18. stoletja izkoristila notranjo delitev oslabljene države; [[Savafidi|Safavidski]] Iran (in zaporedni rodbini [[Afšaridi]] in [[Kadžari]]) in [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] Turčija sta si podredili vzhodne in zahodne regije Gruzije <ref>{{navedi knjigo|last1=Mikaberidze|first1=Alexander|title=Historical Dictionary of Georgia|date=2015|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1442241466|page=xxxi|edition=2}}</ref>. Vladarji regij, ki so ob različnih priložnostih ostali delno avtonomni, so organizirali upor. Vendar so poznejši iranski in osmanski vpadi še dodatno oslabili lokalna kraljestva in regije. Zaradi nenehnih osmansko-iranskih vojn in deportacij se je prebivalstvo Gruzije ob koncu 18. stoletja zmanjšalo. Vzhodna Gruzija (Safavidska Gruzija), sestavljena iz regij Kartli in Kahetija, je bila od leta 1555, po Amasijevem miru, podpisanem s sosednjo rivalsko osmansko Turčijo, pod iranskim suzerentvom. S smrtjo Nader šaha leta 1747 sta se obe kraljevini osvobodili iranskega nadzora in bili leta 1762 ponovno združeni z osebno zvezo pod energičnim kraljem Heraklijem II. Heraklij je leta 1744 od Nader šaha prejel krono Kartlija za njegovo zvesto službo <ref>Ronald Grigor Suny. [https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&pg=PA55 "The Making of the Georgian Nation"] Indiana University Press, 1994. p 55</ref>. Heraklij je v naslednjem obdobju stabiliziral Vzhodno Gruzijo in je lahko zagotovil njeno avtonomijo v celotnem obdobju iranske rodbine Zand. Leta 1783 sta Rusija in vzhodno gruzijsko kraljestvo Kartli-Kaheti podpisali Georgievsko pogodbo, s katero je Gruzija opustila kakršno koli odvisnost od iranskih Kadžarov ali druge sile, kraljestvo pa je postalo protektorat Rusije, ki je zagotovila ozemeljska celovitost Gruzije in nadaljevanje njene vladajoče rodbine Bagratidov v zameno za prerogative pri vodenju gruzijskih zunanjih zadev <ref>{{navedi splet|url=http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/georgia.htm|script-title=ru:Георгиевский трактат|trans-title=Treaty of Georgievsk|date=1783-07-24|publisher=Moscow State University|accessdate=2015-02-01|language=ru|title=Archived copy|archive-url=https://web.archive.org/web/20150501155836/http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/georgia.htm|archive-date=2015-05-01|url-status=live}}</ref>. [[File:George XII of Georgia.jpg|thumb|right|upright|Kralj Jurij XII. je bil zadnji kralj Kartlija in Kahetija, ki ga je leta 1801 anektirala Rusija.]] Kljub zavezanosti obrambi Gruzije pa Rusija ni pomagala, ko so Iranci leta 1795 vdrli, zasedli in opustošili Tbilisi, medtem ko so masakrirali njegove prebivalce, saj je novi dedič prestola želel ponovno vzpostaviti iransko hegemonijo nad Gruzijo. Kljub kaznovalni kampanji, ki je bila leta 1796 sprožena proti Kadžarom, je v tem obdobju prišlo do kršitve ruske pogodbe iz leta 1801 in aneksije vzhodne Gruzije, čemur je sledila ukinitev rodbine Bagratidov, pa tudi [[avtokefalnost]] [[Gruzinska pravoslavna cerkev|gruzinske pravoslavne cerkve]]. Pjotr Bagratid, eden od potomcev ukinjene rodbine, se je pozneje pridružil ruski vojski in se postavil za vidnega generala v Napoleonskih vojnah. === Gruzija v Ruskem imperiju === {{glavni| Gruzija v Ruskem imperiju}} [[File:George Dawe - Portrait of General Pyotr Bagration (1765-1812) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright|Pjotr Bagratid, gruzijski princ iz kraljeve rodbine Bagratidov]] 22. decembra 1800 je ruski car [[Pavel Ruski|Pavel I.]] na domnevno prošnjo gruzijskega kralja Jurija XII. podpisal razglas o vključitvi Gruzije (Kartli-Kaheti) v Rusko cesarstvo, kar je bilo dokončno določeno z odlokom 8. januarja 1801 in je potrdil car [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] 12. septembra 1801.<ref>Gvosdev (2000), p. 86.</ref><ref>Lang (1957), p. 249.</ref> Kraljeva družina Bagratidov je bila deportirana iz kraljestva. Gruzijski odposlanec v [[Sankt Peterburg]]u je odreagiral z protestno noto, ki je bila predstavljena ruskemu vicekanclerju princu Kurakinu. Maja 1801 je bila, pod nadzorom generala Carla Heinricha von Knorringa, cesarska ruska oblast v vzhodni Gruziji prenesena na vlado, ki jo je vodil general Ivan Petrovič Lazarev. Gruzijsko plemstvo je dekret sprejelo šele 12. aprila 1802, ko je Knorring plemstvo zbral pri [[Sionska stolnica, Tbilisi|Sionski stolnici]] in jih prisilil k prisegi na rusko cesarsko krono. Tisti, ki se niso strinjali, so bili začasno aretirani <ref>Lang (1957), p. 252.</ref>. Poleti 1805 so ruske čete na reki Askerani pri Zagamu med [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijsko vojno 1804–13]] premagale iransko vojsko in Tbilisi rešile pred ponovno osvojitvijo. Rusko [[suzerenstvo]] nad vzhodno Gruzijo je bilo z Iranom uradno dokončano leta 1813 po Gulistanski pogodbi <ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170208103437/https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2017-02-08 }} pp 728 ABC-CLIO, 2 December 2014 {{ISBN|1598849484}}</ref>. Po aneksiji vzhodne Gruzije je zahodno gruzijsko kraljestvo Imereti anektiral car Aleksander I. Zadnji imretski kralj in zadnji gruzijski vladar Bagratidov, Salomon II., je umrl v izgnanstvu leta 1815, po poskusih združevanja ljudi proti Rusiji in priklic tuje podpore proti slednjim je bil zaman. Od leta 1803 do 1878 je bilo zaradi številnih ruskih vojn proti osmanski Turčiji več prej gruzijskih ozemelj izgubljenih - kot je [[Adžarija]] - in so bila vključena v cesarstvo. Kneževina Guria je bila leta 1829 ukinjena in vključena v cesarstvo, medtem ko je bil [[Svaneti]] leta 1858 postopno pripojen. Mingrelia, čeprav ruski protektorat od leta 1803, ni bila prevzeta do leta 1867 <ref>Allen F. Chew: ''An Atlas of Russian History: Eleven Centuries of Changing Borders''. Yale University Press, 1970, p. 74.</ref>. === Izjava o neodvisnosti === {{glavni| Demokratična republika Gruzija}} [[File:Democratic Republic of Georgia (en).svg|thumb|upright=1.3|Zahtevane ali predlagane meje Gruzije prikazane na njenih sodobnih mejah]] Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 je bila ustanovljena Kavkaška demokratična federativna republika, njen predsednik je bil Nikolaj Čheidze. Federacijo so sestavljale tri države: Gruzija, Armenija in Azerbajdžan. Ko so Osmani napredovali na kavkaška ozemlja razpadajočega Ruskega cesarstva, je Gruzija 26. maja 1918 razglasila neodvisnost. Manjševiška socialdemokratska stranka Gruzije je zmagala na parlamentarnih volitvah in njen vodja Noe Žordania je postal premier. Kljub sovjetskemu prevzemu je bil Žordania v 1930-ih priznan kot legitimni vodja gruzijske vlade s strani Francije, Velike Britanije, Belgije in Poljske. Gruzijsko-armenska vojna 1918, ki je izbruhnila na delih gruzijskih provinc, v katerih so večinoma živeli Armenci, se je končala zaradi britanske intervencije. V letih 1918-1919 je gruzijski general Giorgi Mazniašvili vodil napad proti Beli armadi, ki sta jo vodila Moisejev in Denikin, in zahteval črnomorsko obalo od Tuapsea do Sočija in Adlerja za neodvisno Gruzijo. Neodvisnost države ni trajala dolgo. Gruzija je bila pod britansko zaščito med letoma 1918–1920. === Gruzija v Sovjetski zvezi === {{glavni| Gruzijska SSR}} [[File:Red Army in Tbilisi Feb 25 1921.jpg|thumb|11. Rdeča armada ruske SFSR je 25. februarja 1921 v Tbilisiju izvedla vojaško parado]] [[File:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|thumb|right|Anastas Mikojan, Stalin in Grigorij Ordžonikidze v Tbilisiju, 1925]] Februarja 1921, med rusko državljansko vojno, je Rdeča armada napredovala v Gruzijo in na oblast pripeljala lokalne boljševike. Gruzijska vojska je bila poražena, socialdemokratska vlada pa je pobegnila iz države. [[Rdeča armada]] je 25. februarja 1921 vstopila v Tbilisi in ustanovila vlado delavskih in kmečkih sovjetov s Filipom Maharadzejem kot vršilcem dolžnosti. Gruzija je bila leta 1921 vključena v Transkavkaško socialistično federativno republiko, skupaj z Armenijo in Azerbajdžanom, ki je leta 1922 postala ustanovna članica Sovjetske zveze. V Gruziji je ostalo večje nasprotovanje boljševikom, saj je bila neindustrializirana in videti kot socialno zaostala, to pa je doživelo vrhunec v avgustovski vstaji leta 1924. Sovjetska vladavina je bila trdno uveljavljena šele potem, ko je bila vstaja hitro zadušena. Gruzija je do prvega petletnega načrta, ko je postala glavno središče za tekstilno blago, ostala neindustrijsko obrobje ZSSR. Kasneje, leta 1936, je bila TSFSR razpuščena in Gruzija je nastala kot zvezna republika: [[Gruzijska SSR|Gruzijska sovjetska socialistična republika]]. [[Josip Stalin]], rojen kot Josif Vissarionovič Džugašvili (იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი) v [[Gori]]ju, je bil viden član med boljševiki. Stalin se je povzpel na najvišji položaj in je vodil Sovjetsko zvezo od sredine 1920-ih let do smrti 5. marca 1953. Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]] na takojšnji poti proti kavkaškim naftnim poljem in tovarnam streliva. Nikoli niso dosegli Gruzije in skoraj 700.000 Gruzijcev se je borilo v Rdeči armadi, da bi odvrnilo napadalce in napredovali proti Berlinu. Med njimi je bilo približno 350.000 ubitih. Gruzijska vstaja 882. pehotnega bataljona kraljice Tamare (gruzijske legije nemške vojske na Texelu, nizozemskem otoku) proti Nemcem, je bila zadnja bitka druge svetovne vojne. Po Stalinovi smrti je [[Nikita Hruščov]] postal vodja Sovjetske zveze in izvajal politiko destalininizacije. Temu niso nikjer drugje bolj javno in nasilno nasprotovali kot v Gruziji, kjer so leta 1956, ob izidu Hruščoveve javne obsodbe Stalina, izbruhnili nemiri in privedli do smrti skoraj 100 študentov. V preostanku sovjetskega obdobja je gruzijsko gospodarstvo še naprej raslo in doživelo znatno izboljšanje, čeprav je vse bolj kazalo očitno korupcijo in odtujenost vlade od ljudi. Z začetkom [[perestrojka|perestrojke]] leta 1986 se je gruzijsko komunistično vodstvo izkazalo nesposobno, da bi se spoprijelo s spremembami, zato je večina Gruzijcev, vključno s komunisti, sklenila, da je edini način odstop od obstoječega sovjetskega sistema. === Gruzija po obnovi neodvisnosti === 9. aprila 1991, tik pred razpadom Sovjetske zveze, je vrhovni svet Gruzije po referendumu 31. marca 1991 razglasil neodvisnost <ref name="GovtofGeorgia">{{navedi splet |url=http://gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=193 |title=Government of Georgia:About Georgia |publisher=gov.ge |accessdate=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160821030240/http://gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=193 |archive-date=2016-08-21 |url-status=live }}</ref>. 26. maja 1991 je bil Gamsahurdia izvoljen za prvega predsednika neodvisne Gruzije. Gamsahurdia se je zavzel za gruzijski nacionalizem in se zavezal, da bo uveljavil oblast Tbilisija nad regijami, kot sta Abhazija in Južna Osetija, ki sta bili v Sovjetski zvezi razvrščeni med avtonomne pokrajine <ref name="princeton">{{navedi splet |title=Georgia: Abkhazia and South Ossetia |url=https://pesd.princeton.edu/?q=node/274 |website=www.pesd.princeton.edu |publisher=Encyclopedia Princetoniensis |access-date=2019-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804112845/https://pesd.princeton.edu/?q=node%2F274 |archive-date=2018-08-04 }}</ref>. [[File:1993 Georgia war1.svg|thumb|Gruzijska državljanska vojna in vojna v Abhaziji, avgust – oktober 1993]] V krvavem državnem udaru od 22. decembra 1991 do 6. januarja 1992 so ga odstavili. Državni puč je spodbudil del Nacionalne garde in paravojaške organizacije z imenom ''Mhedrioni'' ('konjeniki'). Država se je zapletla v hudo državljansko vojno, ki je trajala skoraj do leta 1995. [[Eduard Ševardnadze]] (sovjetski minister za zunanje zadeve od 1985 do 1991) se je leta 1992 vrnil v Gruzijo in se pridružil voditeljem državnega udara - Tengizu Kitovaniju in Džabi Ioselianiju - na čelu triumvirata z imenom ''Državni svet''. Prevladujoči spori v obeh regijah Abhaziji in Južni Osetiji med lokalnimi separatisti in večinskim gruzijskim prebivalstvom so izbruhnili v razširjeno med etnično nasilje in vojne. Abhazija in Južna Osetija sta ob podpori Rusije dosegli dejansko neodvisnost od Gruzije, Gruzija pa je obdržala nadzor le na majhnih območjih spornih ozemelj. Leta 1995 je bil Ševardnadze uradno izvoljen za predsednika Gruzije. [[File:Georgia, Tbilisi - Rose Revolution (2003).jpg|thumb|right| Revolucija vrtnic, 2003]] Med vojno v Abhaziji (1992–1993) so separatisti in severno-kavkaški prostovoljci (vključno s Čečeni) iz Abhazije izgnali približno 230.000 do 250.000 Gruzijcev. Približno 23.000 Gruzijcev je pobegnilo tudi iz Južne Osetije, številne osetske družine pa so bile prisiljene zapustiti svoje domove v regiji Bordžomi in se preseliti v Rusijo. Leta 2003 je Ševardnadze (ki je leta 2000 na volitvah ponovno zmagal) zaustavil [[revolucija vrtnic|revolucijo vrtnic]], potem ko so gruzijska opozicija in mednarodni nadzorniki trdili, da so bile parlamentarne volitve 2. novembra zaznamovane z goljufijo <ref>{{navedi splet |url=http://eurasianet.org/departments/insight/articles/eav112204a.shtml |title=EurasiaNet Eurasia Insight – Georgia's Rose Revolution: Momentum and Consolidation |publisher=Eurasianet.org |accessdate=2009-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090805074544/http://www.eurasianet.org/departments/insight/articles/eav112204a.shtml |archive-date=2009-08-05 }}</ref>. Revolucijo so vodili [[Miheil Saakašvili]], Zurab Žvania in Nino Burdžanadze, nekdanji člani in voditelji vladajoče Ševardnadzejeve stranke. Miheil Saakašvili je bil izvoljen za predsednika Gruzije leta 2004. Po revoluciji vrtnic je bila za krepitev vojaških in gospodarskih zmogljivosti države sprožena vrsta reform. Prizadevanja nove vlade za ponovno uveljavitev gruzijske oblasti v jugozahodni avtonomni republiki Adžarija so v začetku leta 2004 privedla do velike krize. Uspeh v Adžariji je spodbudil Saakašvilija, naj si še bolj prizadeva v ločeni Južni Osetiji, vendar brez uspeha. Ti dogodki, skupaj z obtožbami Gruzije v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] <ref>{{navedi novice | last= Gorshkov | first= Nikolai | url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/europe/2269057.stm | title= Duma prepares for Georgia strike | work= BBC News | date=2002-09-19 | accessdate=2009-07-24 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090929222413/http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/europe/2269057.stm | archive-date=2009-09-29 }}</ref>, so povzročili močno poslabšanje odnosov z Rusijo, ki ga je spodbudila tudi ruska odprta pomoč in podpora obema secesionističnima območjema. Kljub vse težjim odnosom sta maja 2005 Gruzija in Rusija dosegli dvostranski sporazum <ref>{{navedi splet |url=http://www.civil.ge/eng/article.php?id=10007 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080813052136/http://www.civil.ge/eng/article.php?id=10007 |archive-date=2008-08-13 |title=Russia, Georgia strike deal on bases |publisher=Civil Georgia, Tbilisi |date=2005-05-30 }}</ref>, s katerim sta bila ruski vojaški oporišči (iz časov sovjetske dobe) v Batumiju in Ahalkalakiju umaknjeni. Rusija je do decembra 2007 umaknila vse osebje in opremo s teh lokacij, medtem ko se ni umaknila iz baze Gudauta v Abhaziji, ki bi jo bilo treba sprostiti po sprejetju Pogodbe o prilagojenih oboroženih silah v Evropi na vrhu v Carigradu leta 1999. === Rusko-gruzijska vojna in potem === {{glavni|Rusko-gruzijska vojna}} Napetosti med Gruzijo in Rusijo so se začele stopnjevati aprila 2008. Eksplozija bombe 1. avgusta 2008 je bila namenjena avtomobilu, ki je prevažal gruzijske mirovnike. Južni Osetijci so bili odgovorni za spodbujanje tega incidenta, ki je zaznamoval odpiranje sovražnosti in ranil pet gruzijskih vojakov. V odgovor je bilo več južnoosetijskih vojakov zaprtih. Južnoosetijski separatisti so 1. avgusta začeli obstreljevati gruzijske vasi. Ti topniški napadi so povzročili, da so gruzijski vojaki od 1. avgusta periodično vračali ogenj. 30. septembra 2009 je neodvisna mednarodna misija za odkrivanje dejstev v Gruziji, ki jo je sponzorirala Evropska unija, izjavila, da so se pred večmesečnimi medsebojnimi provokacijami začela »odprta sovraštva z obsežno gruzijsko vojaško operacijo proti mestu Chinvali in okolice, ki se je začela v noči s 7. na 8. avgust 2008«. [[File:Condoleezza Rice Visit to Georgia, Press Conference with Mikheil Saakashvli.JPG|thumb|Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice na skupni tiskovni konferenci z gruzijskim predsednikom Miheilom Saakašvilijem med rusko-gruzijsko vojno]] [[File:Russian Military Bases in Abkhazia (2011-2016 Data).svg|thumb|left|Ruske vojaške baze v Abhaziji od leta 2016{{fact}}]] Rusija je Gruzijo obtožila »agresije proti Južni Osetiji« in 8. avgusta 2008 sprožila obsežno kopensko, zračno in morsko invazijo na Gruzijo z izgovorom »mirovne operacije«. Začeli so se tudi ruski letalski napadi na cilje znotraj Gruzije. Abhaške sile so 9. avgusta odprle drugo fronto z napadom na sotesko Kodori, ki jo je držala Gruzija. Chinvali je ruska vojska zasegla do 10. avgusta. Ruske sile so zasedle gruzijska mesta [[Zugdidi]], Senaki, Poti in [[Gori]] (zadnji po pogajanjih o sporazumu o premirju). Ruska črnomorska flota je blokirala gruzijsko obalo. Južni Osetijci so izvedli kampanjo etničnega čiščenja Gruzijcev v Južni Osetiji, ko so bile po koncu vojne uničene gruzijske vasi okoli Chinvalija. Vojna je razselila 192.000 ljudi in čeprav se je mnogim po vojni uspelo vrniti na svoje domove, je leto kasneje približno 30.000 etničnih Gruzijcev ostalo razseljenih. V intervjuju, objavljenem v ''Kommersantu'', je vodja Južne Osetije Eduard Kokoiti dejal, da ne bo dovolil vrnitve Gruzijcev. Predsednik Francije [[Nicolas Sarkozy]] je s pogajanji dosegel sporazum o premirju 12. avgusta 2008. Ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] je 17. avgusta napovedal, da se bodo ruske sile naslednji dan začele umikati iz Gruzije. Rusija je 26. avgusta priznala Abhazijo in Južno Osetijo kot ločeni republiki. Kot odgovor na rusko priznanje je gruzijska vlada prekinila diplomatske odnose z Rusijo. Ruske sile so 8. oktobra zapustile območja varovanja, ki mejijo na Abhazijo in Južno Osetijo, na območja varovanja pa je bila odposlana spremljevalna misija Evropske unije v Gruziji. Gruzija Abhazijo in Južno Osetijo obravnava kot gruzijski ozemlji, ki jih [[Rusko okupirana ozemlja#Abhazija in Južna Osetija (2008–danes)|okupirana Rusija]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Gruzije}} Gruzija leži večinoma na Južnem Kavkazu, deli države pa tudi na Severnem Kavkazu. Država leži med zemljepisnima širinama 41 ° in 44 ° S ter dolžinama 40 ° in 47 ° J in ima površino 69.700&nbsp;km². Je zelo gorata dežela. Pogorje Lihi deli državo na vzhodno in zahodno polovico. V preteklosti je bil zahodni del Gruzije znan kot [[Kolhida]], medtem ko se je vzhodna planota imenovala [[Kavkaška Iberija]]. Zaradi zapletene geografske postavitve gora, te izolirajo tudi severno območje [[Svaneti]] od preostale Gruzije. Pogorje [[Visoki Kavkaz]] tvori severno mejo Gruzije. Glavne ceste preko gorskega območja na rusko ozemlje vodijo skozi Rokijski predor med Šida Kartlijem in Severno Osetijo in [[Darialska soteska|Darialsko sotesko]] (v gruzijski regiji Hevi). [[Rokijski predor]] je bil v rusko-gruzijski vojni leta 2008 ključnega pomena za rusko vojsko, saj je edina neposredna pot skozi kavkaške gore. Južni del države je omejen z gorami [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]]. Pogorje Visokega Kavkaza je veliko višje od Malega Kavkaza, najvišji vrhovi pa se dvigajo več kot 5000 metrov nad morjem. Najvišja gora v Gruziji je gora [[Šhara]] s 5068 metri, druga najvišja je gora Džanga (''Džangi – Tau'') ima 5059 m. Drugi vidni vrhovi so gora [[Kazbek]] s 5047 m, Šota Rustaveli s 4860 m, Tetnuldi s 4858 m, [[Ušba]] s 4700 m in Ailama s 4547 m. Od zgoraj omenjenih vrhov je samo Kazbek [[vulkan]]skega izvora. V regiji med Kazbekom in Šharo (oddaljenost približno 200&nbsp;km) vzdolž območja glavnega grebena Visokega Kavkaza, prevladujejo številni [[ledenik]]i. Od 2100 ledenikov, ki danes obstajajo na Kavkazu, jih je približno 30 % v Gruziji. [[File:268A5992 HDR.jpg|thumb|left|Tušeti, regija v SV Gruziji]] Izraz gorovja Mali Kavkaz se pogosto uporablja za opisovanje gorskih (višavskih) območij južne Gruzije, ki so s pogorjem Lihi povezana z gorovjem Visokega Kavkaza. Območje lahko razdelimo na dve ločeni podregiji; gorovje Mali Kavkaz, ki teče vzporedno z območjem Visoki Kavkaz in vulkansko visokogorje Južne Gruzije, ki leži takoj južno od gorovja Mali Kavkaz. Celotna regija je sestavljena iz različnih medsebojno povezanih gorskih verig in planot, ki v višino ne presegajo 3400 metrov. Pomembne značilnosti območja so vulkanska planota Džavaheti, jezera, vključno z jezeroma Tabackuri in [[Jezero Paravani|Paravani]], pa tudi mineralna voda in vroči izviri. Dve glavni reki v Gruziji sta [[Rioni (reka)|Rioni]] in [[Kura (reka)|Mtkvari]]. Vulkansko višavje Južne Gruzije je mlado in nestabilno geološko območje z visoko potresno dejavnostjo in je doživelo nekaj najpomembnejših potresov zabeleženih v Gruziji. [[Kruberjeva jama]] je druga najgloblja znana jama na svetu. Leži v masivu Arabika v pogorju Gagre, zahodnem Visokem Kavkazu, v Abhaziji. Leta 2001 je rusko-ukrajinska ekipa postavila svetovni rekord v globini s 1710 metri. Do leta 2004 se je globina povečala na vsaki od naslednjih treh ekspedicij, ko je leta 2007 ukrajinska ekipa prvič v zgodovini [[jamarstvo|jamarstva]] prečkala oznako 2000 metrov. V nadaljnjih raziskavah vse do leta 2012 globino še povečevali do današnjih 2197 m. === Topografija === [[File:Physical Map of Georgia (en).svg|thumb|Topografska karta Gruzije]] Pokrajina znotraj meja države je zelo raznolika. Pokrajina Zahodne Gruzije sega od nizko ležečih močvirskih gozdov, [[močvirje|močvirij]] in zmernih deževnih gozdov do večnih snežišč in ledenikov, vzhodni del države pa vsebuje celo majhen del polsušnih ravnic. Gozdovi pokrivajo približno 40 % ozemlja Gruzije, medtem ko [[alpska tundra|alpsko]] / subalpsko območje predstavlja približno 10 % površin. Večina naravnega [[habitat]]a v nižinskih območjih zahodne Gruzije je v zadnjih 100 letih izginila zaradi razvoja kmetijstva in urbanizacije. Velika večina gozdov, ki so pokrivali kolhidsko ravnico, zdaj skoraj ne obstaja, razen območij, ki so vključena v nacionalne parke in rezervate (npr. Območje jezera Paliastomi). Trenutno gozdna odeja ostaja izven niže ležečih območij in je predvsem v vznožju in gorah. Gozdovi zahodne Gruzije so sestavljeni predvsem iz listavcev pod 600 m nadmorske višine in vsebujejo vrste kot so hrast, gaber, bukev, brest, jesen in kostanj. Na številnih območjih lahko najdemo zimzelene vrste, kot je pušpan. Okoli 1000 od vseh 4000 višjih rastlin Gruzije je endemičnih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.endemic-species-caucasus.info/ |title=Endemic Species of the Caucasus |publisher=Endemic-species-caucasus.info |date=2009-01-07 |accessdate=2009-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412080946/http://www.endemic-species-caucasus.info/ |archive-date=2009-04-12 }}</ref> [[File:Vardzia and Mtkvari valley, Georgia.jpg|thumb|left|Pogled na jamsko mesto Vardzia in dolino reke Kure spodaj]] Zahodno-osrednja pobočja ob reki Mesheti v Adžariji ter več lokacij v Samegrelu in Abhaziji so pokrita z zmernimi deževnimi gozdovi. Med 600–1000 metri nadmorske višine se listopadni gozd pomeša s širokolistnimi in iglastimi vrstami. Območje sestavljajo predvsem bukovi, smrekovi in jelkini gozdovi. Od 1500 do 1800 metrov gozd postane večinoma iglast. Gozdna meja se na splošno konča na približno 1800 metrih, kjer se začne alpsko območje, ki se na večini območij razširi do višine 3000 metrov nadmorske višine. Večna snežna in ledeniška cona leži nad črto 3000 metrov. Pokrajina vzhodne Gruzije (ki se nanaša na ozemlje vzhodno od območja Lihi) se bistveno razlikuje od zahodne. Podobno kot Kolhidska ravnina na zahodu, so skoraj vsa nižja območja vzhodne Gruzije, vključno z rečnimi ravninami rek Mtkvari in [[Alazani]], skrčena za kmetijske namene. Zaradi relativno suhega podnebja v regiji nekatere nižje ležeče ravnine (zlasti v Kartliju in jugovzhodni Kahetiji) sploh niso bili pokriti z gozdovi. Pokrajina vzhodne Gruzije obsega številne doline in soteske, ki jih ločujejo gore. V nasprotju z zahodno Gruzijo je skoraj 85 % gozdov v regiji listavcev. Iglasti gozdovi prevladujejo le v soteski Bordžomi in na skrajnih zahodnih območjih. Od listopadnih vrst prevladujejo bukev, hrast in gaber. Druge vrste listavcev so več vrst javorja, trepetlika, jesen in leska. Dolina reke Zgornji Alazani ima gozd tise. Na višjih nadmorskih višinah nad 1000 metri (zlasti v regijah Tušeti, Hevsureti in Hevi) prevladujeta borov in brezov gozd. Na splošno se gozdovi v vzhodni Gruziji pojavljajo med 500–2000 metri nadmorske višine, alpski pas pa se razteza od 2000–2300 do 3000–3500 metrov. Edini preostali veliki, ravninski gozdovi ostajajo v [[Dolina reke Alazani|dolini Alazani]], v Kahetiji. Večna snežna in ledeniška cona leži nad 3500 metrov v večini območij vzhodne Gruzije. === Podnebje === Gruzijsko podnebje je zelo raznoliko glede na majhnost države. Obstajata dve glavni podnebni coni, ki približno ustrezata vzhodnim in zahodnim delom države. Pogorje Visokega Kavkaza igra pomembno vlogo pri blaženju podnebja Gruzije in ščiti pred prodiranjem hladnejših zračnih mas s severa. Mali Kavkaz delno ščiti območje pred vplivom suhih in vročih zračnih mas z juga. [[File:Batumi Botanical Garden. Black Sea.jpg|thumb|Črnomorska obala Batumija, zahodna Gruzija]] Velik del zahodne Gruzije leži na severnem obrobju vlažnega subtropskega pasu, letne padavine pa znašajo od 1000–4000&nbsp;mm. Padavine so po navadi enakomerno razporejene skozi vse leto, čeprav so lahko v jesenskih mesecih še posebej močne. Podnebje regije se močno razlikuje glede na nadmorsko višino in čeprav je večji del nižinskih območij zahodne Gruzije skozi vse leto relativno toplo, so v vznožju in goratih predelih (vključno z gorami Kavkaza) hladna, mokra poletja in zasnežene zime (snežna odeja v mnogih regijah pogosto presega 2 m). Adžarija je najbolj vlažno območje Kavkaza, kjer gora Mtirala, vzhodno od Kobuletija, na leto dobi približno 4500&nbsp;mm padavin. Vzhodna Gruzija ima prehodno podnebje od vlažnega subtropskega do celinskega. Na vremenske vzorce regije vplivajo tako suhe kaspijske zračne mase z vzhoda kot vlažne črnomorske zračne mase z zahoda. Prodiranje vlažnih zračnih mas iz Črnega morja pogosto blokirajo gorska območja (Lihi in Mesheti), ki ločujejo vzhodni in zahodni del države. Letne količine padavin so občutno manjše kot v zahodni Gruziji in znašajo od 400 do 1600&nbsp;mm. Najbolj vlažna obdobja se običajno zgodijo spomladi in jeseni, zimski in poletni meseci pa so po navadi najbolj suhi. Večji del vzhodne Gruzije ima vroče poletje (zlasti na nižjih območjih) in razmeroma hladne zime. Kot v zahodnih delih države, tudi višina igra pomembno vlogo, kjer so podnebne razmere nad 1500 metri bistveno hladnejše kot na nizko ležečih območjih. V regijah, ki ležijo nad 2000 metrov, je v poletnih mesecih pogosto mraz. === Biotska raznovrstnost === [[File:CaucasianOvcharka-Julius.jpg|thumb|Kavkaški pastirski pes]] Zaradi velike raznolikosti krajine in nizke zemljepisne širine je v Gruziji približno 5601 vrst živali, vključno s 648 vrstami vretenčarjev (več kot 1 % vrst, ki jih najdemo po vsem svetu) in mnoge od teh vrst so endemiti. V gozdovih živi več velikih zveri in sicer rjavi medvedi, volkovi, risi in kavkaški leopardi. Navadni fazan (znan tudi kot Kolhidski fazan) je endemična ptica Gruzije, ki je bila po svetu predstavljena kot pomembna kura. Čeprav je količina razpoložljivih informacij še vedno zelo majhna, so bili najprej vloženi napori za oceno števila [[glive|gliv]], ki so endemične za Gruzijo. 2595 vrst je bilo predhodno opredeljenih kot možni endemiti države. V Gruziji je bilo zabeleženih 1729 vrst rastlin v povezavi z glivami. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave v Gruziji raste 4300 vrst [[Višje rastline|vaskularnih]] rastlin <ref>{{navedi splet|url=https://www.iucn.org/content/georgia-%E2%80%93-haven-biodiversity|title=Georgia - a haven for biodiversity|last=|first=|date=7 Dec 2012|website=IUCN, International Union for Conservation of Nature|access-date=29 Jun 2019|archive-date=2019-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190630000657/https://www.iucn.org/content/georgia-%E2%80%93-haven-biodiversity|url-status=dead}}</ref>. == Zavarovana območja == Prvo zavarovano območje v Gruziji je bilo ustanovljeno leta 1886, to je bil rezervat Adžameti, v katerem so zavarovali hrastova drevesa. Leta 1912 je bil na severovzhodu države, v območju Kavkaza med 590–3500 m, ustanovljen rezervat Lagodehi. Decembra 1973 je bil ustanovljen prvi [[narodni park]] v Gruziji, [[Narodni park Saguramo]]. Je na južnih pobočjih Visokega Kavkaza, med reko Mtkvari in Iori na višini 600–1700 m. Za posebne namene sta bili ustanovljeni leta 2003 zavarovana krajina Tušeti in 2009 zavarovana krajina Kintriši. Kot naravni spomenik je bilo leta 2003 ustanovljeno Vašlovani zavarovano območje.<ref>[https://www.geostat.ge/media/28028/Natural_resources_of_Georgia_and_environmental_protection_2018.pdf Natural Resources of Georgia and Environmental Protection 2018]</ref> == Upravna delitev == [[File:Georgia high detail map.png|thumb|Zemljevid Gruzije s poudarkom na Abhaziji in Chinvalski regiji oz. Južni Osetiji, ki sta zunaj nadzora osrednje gruzijske vlade]] Gruzija se deli na 12 upravnih regij: dve avtonomni republiki, devet okrajev (gruzijsko ''mhare'') in njim enakovredno glavno mesto Tbilisi. Nadalje je razdeljena na 67 okrožij in 5 samoupravnih mest.<ref>{{navedi splet|url=http://mreg.reestri.gov.ge/|title=Registry of Municipalities|publisher=National Agency of Public Registry|access-date=2022-10-07|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202020853/https://mreg.reestri.gov.ge/|archive-date=2017-02-02}}</ref> Gruzija ima uradno dve avtonomni republiki. Ena od njiju, [[Abhazija]], je leta 1999 razglasila neodvisnost in ''de facto'' deluje kot samostojna država.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3261059.stm|work=BBC News|title=Regions and territories: Abkhazia|date=2011-02-08|access-date=2011-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20100420194315/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3261059.stm|archive-date=2010-04-20|url-status=live}}</ref> Poleg Abhazije je neodvisnost razglasilo tudi drugo ozemlje, ki po gruzijski delitvi nima avtonomije – [[Južna Osetija]], ki je imela status avtonomne oblasti v času Sovjetske zveze, nato pa ji je bila leta 1990 avtonomija ukinjena. Gruzija jo uradno imenuje »[[Chinval]]ska regija« v izogib namigovanju na politično vez z rusko [[Severna Osetija - Alanija|Severno Osetijo]].<ref name="BBC South Ossetia">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/3797729.stm|work=BBC News|title=Regions and territories: South Ossetia|date=2011-02-08|access-date=2011-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110217055824/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/3797729.stm|archive-date=2011-02-17|url-status=live}}</ref> Gruzija opisuje Abhazijo in Južno Osetijo kot območji pod rusko okupacijo.<ref name="parliament.ge">{{navedi splet|url=http://www.parliament.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=98&info_id=20047|title=Resolution of the Parliament of Georgia on the Occupation of the Georgian Territories by the Russian Federation|date=2008-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080903224516/http://www.parliament.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=98&info_id=20047|archive-date=2008-09-03}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Abkhazia, S. Ossetia Formally Declared Occupied Territory|url=https://old.civil.ge/eng/article.php?id=19330|access-date=2021-12-29|work=Civil Georgia|date=2008-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20080903230132/http://www.civil.ge/eng/article.php?id=19330|archive-date=2008-09-03|url-status=live}}</ref> Obe republiki sta bili deležni minimalnega mednarodnega priznanja. Druga avtonomna republika, [[Adžarija]], je pod lokalnim voditeljem Aslanom Abašidzejem ohranila tesne vezi z Rusijo in dovolila vzdrževanje ruske vojaške baze v Batumiju. Po izvolitvi Miheila Saakašvilija leta 2004 so se napetosti med Abašidzejem in gruzijsko vlado povečale, kar je privedlo do demonstracij v Adžariji ter do odstopa in bega Abašidzeja. Regija je ohranila avtonomijo, zato je bilo iz Tbilisija v Batumi prestavljeno gruzijsko ustavno sodišče v znak ponovne povezave Adžarije z osrednjo gruzijsko vlado. {| class="wikitable" style="text-align:left; font-size:90%;" ! colspan="6" |Administrativne enote Gruzije |- | colspan="6" style="text-align:center;" |[[Slika:Regions of Georgia (country).svg|400px]] |- style="font-size:100%; text-align:right;" !Št. ! Regija !! Središče !! Površina (km<sup>2</sup>)!! Št. prebivalcev<ref name="2014 Census" /> !! Gostota (preb./km<sup>2</sup>) |- |1 || [[Abhazija]] || [[Suhumi]] || style="text-align:right"|8.660 || style="text-align:right" |''242.862 <sup>(ocena)</sup>'' || style="text-align:right" |28,04 |- |2 || [[Mingrelija - Gornja Svanetija]] || [[Zugdidi]] || style="text-align:right"|7.440 || style="text-align:right"|330.761 || style="text-align:right" |44,45 |- |3 || [[Gurija]] || [[Ozurgeti]] || style="text-align:right" |2.033|| style="text-align:right" |113.350 || style="text-align:right" |55,75 |- |4 || [[Adžarija]] || [[Batumi]] || style="text-align:right" |2.880|| style="text-align:right" |333.953 || style="text-align:right" |115,95 |- |5 || [[Rača-Lečhumi in Spodnja Svanetija]] || [[Ambrolauri]] || style="text-align:right"|4.990 || style="text-align:right" |32.089 || style="text-align:right" |6,43 |- |6 || [[Imeretija]] || [[Kutaisi]] || style="text-align:right" |6.475|| style="text-align:right" |533.906 || style="text-align:right" |82,45 |- |7 || [[Samche-Džavahetija]] || [[Ahalcihe]] || style="text-align:right" |6.413|| style="text-align:right" |160.504 || style="text-align:right" |25,02 |- |8 || [[Notranja Kartlija]] || [[Gori]] || style="text-align:right" |5.729|| style="text-align:right" |''300.382 <sup>(ocena)</sup>'' || style="text-align:right" |52,43 |- |9 || [[Mcheta-Mtianeti]] || [[Mcheta]] || style="text-align:right" |6.786|| style="text-align:right" |94.573 || style="text-align:right" |13,93 |- |10 || [[Spodnja Kartlija]] || [[Rustavi]] || style="text-align:right" |6.072|| style="text-align:right" |423.986 || style="text-align:right" |69,82 |- |11 || [[Kahetija]] || [[Telavi]] || style="text-align:right" |11.311|| style="text-align:right" |318.583 || style="text-align:right" |28,16 |- |12 || Glavno mesto Tbilisi || [[Tbilisi]] || style="text-align:right" |720|| style="text-align:right" |1.108.717 || style="text-align:right" |1539,88 |} == Demografija == [[File:Caucasus-ethnic en.svg|thumb|Etnojezične skupine na območju Kavkaza<ref name="ECMI">{{navedi splet|url=http://www.ecmicaucasus.org/menu/info_maps.html|title=ECMI – European Centre For Minority Issues Georgia|website=www.ecmicaucasus.org|access-date=2014-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904143533/http://ecmicaucasus.org/menu/info_maps.html|archive-date=2014-09-04 }}</ref>]] Tako kot večina domačih kavkaških ljudi, se tudi Gruzijci ne uvrščajo v nobeno od glavnih etničnih kategorij Evrope ali Azije. Gruzijski jezik, ki je najbolj razširjen od [[kartvelski jeziki|kartvelskih jezikov]], ni [[Indoevropski jeziki|indoevropski]], [[Turški jeziki|turški]] ali [[Semitski jeziki|semitski]]. Dandanes velja, da je gruzijski ali kartvelski narod posledica združevanja avtohtonih prebivalcev s priseljenci, ki so se v daljni antiki preselili na Južni Kavkaz iz smeri Anatolije<ref>History of Modern Georgia, David Marshal Lang, p 18</ref>. Etnični Gruzijci tvorijo približno 86,8 % sedanjih 3.713.804 (popis 2014) prebivalcev Gruzije. Druge etnične skupine so Abhazijci, Armenci, Asirci, Azerbajdžani, Grki, Judje, Kisti, Osetijci, Rusi, Ukrajinci, Jezidi in drugi. Gruzijski Judje so ena najstarejših judovskih skupnosti na svetu. Nekoč je bila v Gruziji pomembna etnična nemška skupnost, večina Nemcev pa je bila med drugo svetovno vojno deportirana. Popis leta 1989 je zabeležil 341.000 etničnih Rusov ali 6,3 % prebivalstva, 52.000 Ukrajincev in 100.000 Grkov v Gruziji. Od leta 1990 je odšlo 1,5 milijona državljanov Gruzije. Vsaj 1 milijon izseljencev iz Gruzije zakonito ali ilegalno prebiva v Rusiji. Gruzijska neto migracijska stopnja je –4,54, brez gruzijskih državljanov, ki živijo v tujini. Gruzijo so naselili priseljenci z vsega sveta. Po statističnih podatkih iz leta 2014 ima Gruzija večino svojih priseljencev iz Rusije (51,6 %), Grčije (8,3 %), Ukrajine (8,11 %), Nemčije (4,3 %) in Armenije (3,8 %)<ref name="Immigration">{{navedi splet|url=http://census.ge/files/results/english/29-2_Immigrants%20by%20previous%20country%20of%20residence%20and%20usual%20place%20of%20residence.xls|title=Immigrants by previous country of residence and usual place of residence|publisher=|access-date=2016-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160809235430/http://census.ge/files/results/english/29-2_Immigrants%20by%20previous%20country%20of%20residence%20and%20usual%20place%20of%20residence.xls|archive-date=2016-08-09 }}</ref>. V začetku 1990-ih po razpadu Sovjetske zveze so v avtonomni regiji Abhazija in Južni Osetiji izbruhnili nasilni separatistični konflikti. Mnogi Osetijci, ki živijo v Gruziji, so državo zapustili, predvsem v rusko Severno Osetijo. Po drugi strani je več kot 150.000 Gruzijcev po izbruhu sovražnosti leta 1993 zapustilo Abhazijo. Od mchetskih Turkov, ki so bili leta 1944 prisilno preseljeni, se je od leta 2008 v Gruzijo vrnil le majhen del. Najbolj razširjena jezikovna skupina je kartvelska, ki vključuje gruzinski, svanski, mingrelski in lazijski jezik. Uradni jezik Gruzije je gruzijščina, abhaščina ima uradni status v avtonomni regiji Abhaziji. Gruzijščina je glavni jezik 87,7 % prebivalstva, sledi 6,2 % azerbajdžanščina, 3,9 % armenščina, 1,2 % ruščina in 1 % drugih jezikov. Leta 2010 je začela zvezna vlada ZDA v Gruziji program za poučevanje in učenje angleščine za spodbujanje angleške pismenosti v osnovni šoli. Cilj je bil uvažati govorce angleščine z vsega sveta, da bi zagotovili, da bodo vsi otroci v Gruziji v štirih letih govorili angleško in nadomestili ruski jezik kot drugi jezik.<ref name="pri">{{navedi splet |url=https://www.pri.org/stories/2010-09-16/georgia-looks-replace-russian-english |title=Georgia Looks to Replace Russian with English |publisher=Public Radio International |date=2010-09-16 |access-date=2018-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180124135658/https://www.pri.org/stories/2010-09-16/georgia-looks-replace-russian-english |archive-date=2018-01-24 }}</ref> {{Največja mesta | name = Največja mesta Gruzije | country = Gruzija | stat_ref = [http://census.ge/files/results/Census_release_ENG.pdf Glavni rezultati splošnega popisa prebivalstva] | list_by_pop = | div_name = Upravna regija | div_link = | city_1 = Tbilisi | div_1= Tbilisi | pop_1 = 1.108.717|img_1 = Tbilisi panorama, ArmAg (5).jpg | city_2 = Batumi | div_2 = Adžarija |pop_2 = 152.839 |img_2 = City of Batumi, Georgia.jpg | city_3 = Kutaisi | div_3 = Imeretija |pop_3 = 147.635 |img_3 = Downtown_Kutaisi_%26_White_Bridge_as_seen_from_Mt_Gora_(August_2011)-cropped.jpg | city_4 = Rustavi | div_4 = Spodnja Kartlija |pop_4 = 125.103 |img_4 = Rustavi_Square.JPG | city_5 = Gori | div_5 = Notranja Kartlija |pop_5 = 48.143 | city_6 = Zugdidi | div_6 = Mingrelija - Gornja Svanetija |pop_6 = 42.998 | city_7 = Poti | div_7 = Mingrelija - Gornja Svanetija |pop_7 = 41.465 | city_8 = Suhumi | div_8 = Abhazija |pop_8 = ''39.100''<ref name="occ">Occupied city, estimated data</ref> | city_9 = Hašuri | div_9 = Notranja Kartlija |pop_9 = 33.627 | city_10 = Chinvali | div_10 = Notranja Kartlija |pop_10 = ''30.000'' <ref name="occ"/> }} == Gospodarstvo == [[File:ESh2 GRS-013 in tunnel.jpg|left|thumb|Gruzijske železnice predstavljajo vitalno arterijo, ki povezuje Črno morje in Kaspijsko jezero - najkrajšo pot med Evropo in Srednjo Azijo..]] Arheološke raziskave dokazujejo, da se je Gruzija že od antičnih časov ukvarjala s trgovino z mnogimi deželami in imperiji, predvsem zaradi svoje lege ob Črnem morju in pozneje na zgodovinski [[Svilna cesta|Svilni cesti]]. Zlato, srebro, baker in železo so kopali v gorah Kavkaza. Pridelava vina je zelo stara tradicija in ključna veja gospodarstva države. Država ima velike hidroenergetske vire. V sodobni zgodovini Gruzije sta bila kmetijstvo in turizem zaradi podnebja in topografije države glavni gospodarski sektor. Večji del 20. stoletja je ekonomija Gruzije spadala v sovjetski model planske ekonomije. Od padca ZSSR leta 1991 je Gruzija začela obsežno strukturno reformo, namenjeno prehodu v svobodno tržno gospodarstvo. Tako kot vse druge post sovjetske države se je tudi Gruzija soočila s hudim gospodarskim zlomom. Državljanska vojna in vojaški spopadi v Južni Osetiji in Abhaziji so krizo zaostrili. Kmetijska in industrijska proizvodnja sta se zmanjšali. Do leta 1994 se je bruto domači proizvod zmanjšal na četrtino tistega leta 1989. Prva finančna pomoč Zahoda je prišla leta 1995, ko sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad Gruziji odobrila kredit v višini 206 milijonov dolarjev, Nemčija pa 50 milijonov DEM. [[File:Chateau Zegaani Grand Vine.jpg|thumb|Proizvodnja vina je tradicionalna sestavina gruzijskega gospodarstva..]] Od zgodnjega 21. stoletja so v gospodarstvu Gruzije opazili vidna pozitivna gibanja. Leta 2007 je stopnja rasti realnega BDP Gruzije dosegla 12 %, kar je Gruzijo postavilo kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v vzhodni Evropi. Svetovna banka je Gruzijo poimenovala »gospodarski reformator številka ena na svetu«, ker se je v enem letu izboljšala iz 112. na 18. mesto glede lažjega poslovanja. Gruzija je izboljšala svoje mesto na 6. mesto v poročilu Svetovne banke o poslovanju 2019<ref name=":2">{{navedi knjigo|url=http://www.worldbank.org/content/dam/doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf|title=Doing Business 2019|publisher=Svetovna banka|year=2018|isbn=978-1464813269|location=|pages=5, 11, 13|access-date=2018-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106004640/http://www.worldbank.org/content/dam/doingBusiness/media/Annual-Reports/English/DB2019-report_web-version.pdf|archive-date=2018-11-06 }}</ref>. Država ima visoko stopnjo brezposelnosti 12,6 % in ima dokaj nizek srednji dohodek v primerjavi z evropskimi državami. Misija MDS je prepoved uvoza gruzijskega vina v Rusijo, enega največjih trgovinskih partnerjev Gruzije in prekinitev finančnih povezav opisala kot zunanji šok. Poleg tega je Rusija za Gruzijo povišala ceno plina. Približno v istem času je Nacionalna banka Gruzije izjavila, da je nenehno inflacijo v državi sprožil predvsem zunanji razlog, vključno z ruskim gospodarskim embargom. [192] Gruzija se vse bolj vključuje v globalno trgovinsko mrežo. Glavni uvoz Gruzije so goriva, vozila, stroji in deli, žito in druga hrana, zdravila. Glavni izvoz so vozila, železne zlitine, gnojila, oreški, odpadne kovine, zlato, bakrene rude. Gruzija se razvija v mednarodni prometni koridor skozi pristanišča Batumi in Poti, železniško progo Baku – Tbilisi – Kars, naftovod od Bakuja čez Tbilisi do Ceyhana, plinovod Baku – Tbilisi – Ceyhan (BTC) in vzporedni plinovod, južni Kavkaški plinovod.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bp.com/en_az/caspian/operationsprojects/pipelines/SCP.html |title=South Caucasus Pipleline |access-date=2017-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928111754/http://www.bp.com/en_az/caspian/operationsprojects/pipelines/SCP.html |archive-date=2017-09-28 }}</ref> Od prihoda na oblast je Saakašvilijeva uprava izvedla vrsto reform, katerih cilj je izboljšati pobiranje davkov. Med drugim je bil leta 2004 uveden pavšalni davek od dohodka. Posledično so se proračunski prihodki povečali štirikrat, nekoč velik proračunski primanjkljaj pa se je spremenil v presežek. Od leta 2001 je 54 % prebivalstva živelo pod državno mejo revščine, do leta 2006 se je revščina zmanjšala na 34 %, do leta 2015 je znašala 10,1 odstotka. V letu 2015 je povprečni mesečni dohodek gospodinjstva znašal 1.022,3₾ (približno 426 USD). V izračunih za leto 2015 je nominalni BDP Gruzije znašal 13,98 milijarde USD. Gruzijsko gospodarstvo se vse bolj posveča storitvam (od leta 2016 predstavlja 68,3 % BDP) in se odmika od kmetijskega sektorja (9,2 %). Glede telekomunikacijske infrastrukture je Gruzija uvrščena na zadnje mesto med svojimi mejnimi sosedami v indeksu mrežne pripravljenosti Svetovnega gospodarskega foruma (NRI) - kazalnik za določanje stopnje razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v državi. Gruzija je na lestvici NRI za leto 2016 zasedla skupno 58 mesto, v primerjavi s 60 v letu 2015. === Turizem === [[File:Gudauri Georgia Panorama P.Liparteliani.jpg|thumb|Najbolj obiskano smučišče Gruzije, Gudauri]] Turizem je vse pomembnejši del gruzijskega gospodarstva. Leta 2016 je 2.714.773 turistov v državo prineslo približno 2,16 milijarde ameriških dolarjev. Po navedbah vlade v Gruziji obstajajo 103 letovišča v različnih podnebnih pasovih. Turistične znamenitosti vključujejo več kot 2000 mineralnih izvirov, več kot 12.000 zgodovinskih in kulturnih spomenikov, od katerih so štirje priznani kot Unescova svetovna dediščina ([[samostan Gelati]], zgodovinski spomeniki Mcheta in [[Zgornji Svaneti]]) in [[Bagratijeva stolnica]] v Kutaisiju. Leta 2018 je Gruzijo obiskalo več kot 1,4 milijona turistov iz Rusije. === Spomeniki Unescove svetovne dediščine === ==== Samostan Gelati ==== [[Samostan Gelati]], ustanovljen leta 1106 na zahodu Gruzije, je mojstrovina zlate dobe srednjeveške Gruzije, obdobja politične moči in gospodarske rasti med 11. in 13. stoletjem. Zanj so značilne fasade gladko obrezanih velikih blokov, uravnoteženih razmerij in slepih lokov z zunanjo dekoracijo. Samostan Gelati, eden največjih srednjeveških pravoslavnih samostanov, je bil tudi središče znanosti in izobraževanja, akademija v njem pa je bila eno najpomembnejših kulturnih središč antične Gruzije.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/710 UNESCO]</ref> ==== Zgodovinske cerkve Mcheta ==== Zgodovinske cerkve v kraju [[Mcheta]], v nekdanji prestolnici Gruzije, so izjemni primeri srednjeveške verske arhitekture na Kavkazu. Prikazujejo visoko umetniško in kulturno raven, ki jo je doseglo to starodavno kraljestvo.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/708 UNESCO]</ref> Spomeniki so v kulturni krajini ob sotočju rek Aragvi in ​​Mtkvari v Srednji-vzhodni Gruziji, približno 20&nbsp;km severozahodno od Tbilisija v Mcheti. Dediščino sestavljajo [[samostan Džvari]], [[stolnica sv. Chovelija]] in [[samostan Samtavro]]. ==== Zgornji Svaneti ==== Območje Kavkaza [[Zvaneti|Zgornji Svaneti]], ohranjeno z dolgo izolacijo, je izjemen primer gorske pokrajine s srednjeveškimi vasicami in stolpi. V vasi Čazhaši je še vedno več kot 200 teh zelo nenavadnih hiš, ki so jih uporabljali kot stanovanja in kot obrambne postojanke pred napadalci, ki so napadali to regijo.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/709 UNESCO]</ref> == Kultura == [[File:Colchis riders pendants - pair.JPG|upright|thumb|left|Antični kolhidski obeski z jahači, Gruzijski narodni muzej]] Gruzijska kultura se je v tisočletjih razvijala v iberskih in kolhidijskih civilizacijah. V 11. stoletju je doživela renesanso in zlato dobo klasične literature, umetnosti, filozofije, arhitekture in znanosti. Na gruzijsko kulturo so vplivali [[klasična Grčija]], Rimsko in Bizantinsko cesarstvo, različna iranska cesarstva (predvsem Ahemenidsko, Partsko, Sasansko, Safavidsko in Kadžarsko) in pozneje v 19. stoletju Rusko cesarstvo. [[File:The Sukhishvili Georgian National Ballet - Khorumi.jpg|thumb|Gruzijski tradicionalni bojni ples Horumi]] Gruzijski jezik in klasična gruzijska literatura pesnika [[Šota Rustaveli]]ja sta bili oživljeni v 19. stoletju po dolgem pretresu in postavila temelje romantikom in romanopiscem novejše dobe, kot so Grigorij Orbeliani, Nikoloz Baratašvili, Ilia Čavčavadze, Akaki Cereteli, Važa-Pšavela. Gruzijski jezik je napisan v treh edinstvenih spisih, ki jih je po tradicionalnih navedbah izumil kralj Pharnavaz I. Iberski v 3. stoletju pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.101languages.net/georgian/writing_system.html|title=Georgian Alphabet|publisher=101languages.net|accessdate=2012-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20121028171137/http://www.101languages.net/georgian/writing_system.html|archive-date=2012-10-28 }}</ref> Gruzija je znana po svoji folklori, tradicionalni glasbi, [[Gruzijski plesi|plesih]], gledališču, kinu in umetnosti. Med pomembnimi slikarji 20. stoletja so Niko Pirosmani, Lado Gudiašvili, Elene Ahvlediani; znani baletni koreografi so George Balančine, Vahtang Čabukiani in Nino Ananiašvili; pomembni pesniki so Galaktion Tabidze, Lado Asatiani in Muhran Mačavariani; med pomembnimi gledališkimi in filmskimi režiserji so Robert Sturua, Tengiz Abuladze, [[Georgij Nikolajevič Danelija]] in Otar Ioseliani.<ref>David Marshall Lang. ''Georgia''. p. 515. |date=March 2012</ref> === Arhitektura in umetnost === {{glavni|Gruzijska arhitektura|Gruzijska umetnost}} [[File:Hpim3433.jpg|thumb|Stari Tbilisi - arhitektura v Gruziji je v marsičem fuzija evropskega in azijskega.]] Na gruzijsko arhitekturo so vplivale številne civilizacije. Obstaja več različnih arhitekturnih slogov za [[grad]]ove, [[stolp]]e, [[utrdba|utrdbe]] in [[cerkev (zgradba)|cerkve]]. Utrdbe Zgornjega Svanetija in grajsko mesto [[Šatili]] v Hevsuretiju so ene najlepših primerov srednjeveške gruzijske grajske arhitekture. Drugi arhitekturni vidiki Gruzije vključujejo [[Rustavelijeva avenija, Tbilisi|Rustavelijeva avenija]] v Tbilisiju v [[Georges-Eugène Haussmann|Haussmannovem slogu]] in okrožje [[Stari Tbilisi|Starega mestnega jedra]]. Gruzijska cerkvena umetnost predstavlja najpomembnejša dela gruzijske krščanske arhitekture, ko klasični slog [[kupola|kupole]] združuje z izvirnim slogom [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in tvori tako imenovan gruzijski slog križiščne kupole. Ta arhitektura se je v Gruziji razvila v 9. stoletju, pred tem je bila večina gruzijskih cerkva bazilikalna. Druge primere gruzijske cerkvene arhitekture lahko najdemo zunaj Gruzije: [[Bačkovski samostan]] v Bolgariji (zgradil ga je leta 1083 gruzijski vojaški poveljnik Grigorij Bakuriani), [[samostan Iviron]] v Grčiji (zgradili so ga Gruzijci v 10. stoletju) in [[samostan Križa]] blizu Jeruzalema (zgradili so ga Gruzijci v 9. stoletju). === Kuhinja === {{glavni|Gruzijska kuhinja}} [[File:Georgian Cuisine Collage.png|thumb|Zgoraj od desne na levo in spodaj: adžarijski [[hačapuri]], mcvadi (šašlik), [[hinkali]], imeretski hačapuri, phali, čurčhela, šotis puri, elarji, mčadi, sacivi]] Gruzijska kuhinja in vino sta se razvijala skozi stoletja in prilagajala tradicijo vsaki dobi. Ena najbolj nenavadnih tradicij je ''supra'' ali gruzijska miza, tradicionalni gruzijski praznik in del gruzijske družbene kulture. Obstajata dve vrsti ''supre'': praznična supra (ლხინის სუფრა, [lxinis supʰra]), ki se imenuje ''keipi'' in ''sombre supra'' (ჭირის სუფრა, [tʃʼɪrɪs sʊpʰra]), imenovana ''kelehi'', ki je vedno po pokopih. V letu 2017 je bila vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Gruzije. Ne glede na velikost in vrsto, ''supro'' vedno vodi ''tamada'', ki ga izberejo gostje ali gostitelj, imeti mora retorično spretnost in biti sposoben zaužiti večjo količino alkohola, ne da bi pokazala znake pijanosti. Uvede vsako jed, nazdravlja in poskrbi, da vsi uživajo. Različne zgodovinske regije Gruzije so znane po svojih posebnih jedeh: na primer [[hinkali]] (mesni cmoki) iz vzhodne gorske Gruzije, [[hačapuri]], večinoma iz Imeretija, Samegrela in Adžarije in ''[[čurčhela]]'' - [[bombon]] v obliki sveče iz regije [[Kaheti]], ki je bila leta 2015 vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Gruzije. Poleg tradicionalnih gruzijskih jedi so živila drugih držav v Gruzijo prinašali priseljenci iz Rusije, Grčije in pred kratkim Kitajske. == Glej tudi == * [[Abhazija]] * [[Južna Osetija]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Fisher, William Bayne; Avery, P.; Hambly, G. R. G; Melville, C. (1991). The Cambridge History of Iran. 7. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521200950. *Asmus, Ronald. A Little War that Shook the World : Georgia, Russia, and the Future of the West. NYU (2010). ISBN 978-0-230-61773-5 *Gvosdev, Nikolas K.: Imperial policies and perspectives towards Georgia: 1760–1819, Macmillan, Basingstoke 2000, ISBN 0-312-22990-9 *Goltz, Thomas. Georgia Diary : A Chronicle of War and Political Chaos in the Post-Soviet Caucasus. Thomas Dunne Books (2003). ISBN 0-7656-1710-2 *Jones, Stephen. Georgia: A Political History Since Independence (I.B. Tauris, distributed by Palgrave Macmillan; 2012) 376 pages; *Lang, David M.: The last years of the Georgian Monarchy: 1658–1832, Columbia University Press, New York 1957 *Rayfield, Donald (2012). Edge of Empires: A History of Georgia. ISBN 1780230303. == Zunanje povezave == {{povezave v sorodne projekte|voy=Georgia (country)}} ===Vlada=== * [https://www.president.ge/ Predsednik Gruzije] * [https://www.gov.ge/ Vlada Gruzije] * [https://mfa.gov.ge/ Ministrstvo za zunanje zadeve Gruzije] * [https://gnta.ge/ Državna uprava za turizem] ===Splošno=== * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/georgia/ CIA World Factbook] * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17301647 Georgia profile] from the BBC News * [https://curlie.org/Regional/Asia/Georgia curlie: Georgia] * [https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/enlargement/georgia/ Gruzija] na strani Sveta EU * [https://www.coe.int/web/portal/georgia Gruzija] na strani Sveta Evrope * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_Georgia Wikiatlas Gruzije] * {{relacija OSM|28699}} * [http://amsi.ge/ Association of Modern Scientific Investigation – (AMSI)] {{Države Jugozahodne Azije}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gruzija| ]] [[Kategorija:Črnomorske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] 99hshh5fk7klt7gkd0jbgfkil1ldydv Predloga:Številski sestavi 10 6413 6665724 6613295 2026-04-26T08:00:25Z Pinky sl 2932 +gruzinske številke 6665724 wikitext text/x-wiki {{Sidebar | name = Številski sestavi | pretitle = | title = [[Številski sistem|Številski sestavi]] | image = | contentclass = hlist | content1 = * [[arabske številke]] * [[armenske številke]] * [[babilonske številke]] * [[cirilske številke]] * [[d'nijevske številke]] * [[egipčanske številke]] * [[grške številke]] * [[gruzinske številke]] * [[hebrejske številke]] * [[indijske številke]] * [[japonske številke]] * [[kitajske številke]] * [[majevske številke]] * [[rimske številke]] * [[tajske številke]] | below = [[številka|številke]] }}<noinclude> [[Kategorija:Matematične navigacijske predloge]] </noinclude> q8f4q5lwe8aiefjl9yb7no6duti1uum Beograd 0 6448 6665605 6664802 2026-04-26T01:54:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]]. Nahaja se ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na križišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno [[Balkan|največjih mest jugovzhodne Evrope]] in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal iz rok v roke [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskega cesarstva]], [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskega cesarstva]] in [[Ogrska|Ogrske kraljevine]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, ko je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Yugoslavia was first named so with the 1929 constitutional changes. The country collapsed by 1992, at which point the polity called the Federal Republic of Yugoslavia persisted under the name until its renaming to Serbia and Montenegro in 2003, and dissolution in 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske proizvodnje – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=236}}</ref> V Beogradu in okolici je več najdišč Starčevo, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), bolj razvita na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je poimenovana tudi po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, eni najzgodnejših naselij s stalno naseljenostjo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi,<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|Sumerci]] in [[Minojska doba|Minojci]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnji dokazi o geografskem položaju Beograda izvirajo iz različnih starodavnih mitov in legend. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Natančneje, Beograd je bil nekoč naseljen s strani traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] ( ''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvilo v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo v roke Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }} Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi področja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Približno štiri stoletja je mesto postalo bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'' ) velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovu polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavno mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref>, krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd|Beogradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je zopet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), nato pa so ga Osmani hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo in se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd pretežno naseljen z muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju; celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večina mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromani in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere pa so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|Trg republike danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana . Edini pogoj obupne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. ''Dejanska'' neodvisnost Srbije sega v ta dogodek.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel urbanist Emilijan Josimović pomemben vpliv na Beograd. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]] . Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so s sklicevanjem na Josimovićevo delo opazili pomemben prelom z osmanskim tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da "prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo". {{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vse do gradnje velikih bulvarjev, ki so jih navdihnili po ''Ringstrasse'' . {{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi. {{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=101}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000 državljanov, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstro-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . [[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Stara razglednica iz Beograda.]] Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]] . Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref> === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali svojo podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. Posledično je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto močno bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji. [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] <ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref>Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu, ki ga je navdihnil Le Corbusier, da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli[[letališče Nikola Tesla Beograd]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''Washington Post'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike "tržnega socializma", ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči reklamni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja "na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež".{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo patetične majhne trgovine, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev in izdelovalcev sveč«. {{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski občutek, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi iz podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju. {{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije. {{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice. {{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekje zakrijejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega sploh ne obstaja v Afriki.« {{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom črnih koz, zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom Vuka Draškovića potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref>{{update inline|date=December 2021}} Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni » Beogradski stolp «. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostalim delom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjske obale se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj eden največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (reke na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd leži 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] in se nahaja na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], leži na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom . Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko [[Pančevo|je Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km<small>2</small>, medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km2.<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save leži na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] in puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je množično odlaganje prsti. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk množičnega odlaganja, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot "visoko tveganih". Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst množičnega odlaganja. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Pobednik]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]] . Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično izboljšan in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot mestna "tovarna kisika" in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30°C ali več,<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadar koli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref>, medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za [[Predsednik vlade Srbije|funkcijo predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije .]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu.]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun .]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km<sup>2</sup>) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km<sup>2</sup>) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografski podatki == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo sosednje mestno območje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je deset tisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=Serbian |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> [[Kitajci Han|Kitajcev]], od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] - namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=[[Dawn (newspaper)|Dawn]] |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] belih emigrantov . Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]] . Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo delovno in prebivalno dovoljenje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta relativno homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]] . V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m2 pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m2 najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije in je ustvaril več kot 40,4 % njenega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar ), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade ). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m2 zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 <sup>m²</sup>]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013), je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović . Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman &amp;amp; Wakefield je glede najema poslovnih prostorovKnez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal odpovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković . Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega novega vala, ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], Šarlo Akrobata in [[Električni orgazam|Električni Orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in Partibrejkers.<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij|Miroslavljev evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019..<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]] . V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|Teslova enota]] . Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<ref>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljantami in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, značilnega za srednjeevropsko mesto,<<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorne postavitve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Zunaj Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna struktura v Beogradu je neopisljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se izkazuje v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|Hišo Narodne skupščine]] in [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]] ) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, kar je včasih povzročilo [[Brutalistična arhitektura|brutalistično arhitekturo]] 'blokov' Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, kar velja za največje število v Evropi,<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki leži na glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter sčasoma tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca . Mnogi so takrat kritizirali selitev zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, preden so ga leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah ''v Londonu'' itd. <ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd postal povezan s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi hoteli z luksuznim udobjem. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol'' . Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z [[Orient Express|Orient Expressom,]] so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor . Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najkul predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]] ), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetniških del.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Obstaja {{Cvt|7|km|0|abbr=off}} dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.y.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov <ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici . Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom "Dunav" je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva "Zornićeva hiša" v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot "Donavska kolesarska pot" v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]] . === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže ( ''splavi'' ), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref>> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nizžjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''Staromestna glasba'' ), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Official site |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=live }}</ref> ''[[The Times|Časopis Times]]'' je Beograd razglasil kot mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na 1. mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]]. Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic . Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * Seznam ljudi iz Beograda * Seznam mest in krajev ob reki Donavi * Seznam metropolitanskih območij v Evropi == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbohrvaščini (sh)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbščini (sr)]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Strani s posnetkom izgovarjave]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Strani z uporabo pripomočka Kalkulator]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo srbsko besedilo]] iv1yyzvm946rcx0nk2cg8232qgnxxlg Wikipedija:Želeni članki 4 9326 6665474 6663453 2026-04-25T18:49:09Z Ljuba24b 92351 /* Z */ zakarpatska oblast napisana 6665474 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 4hrrm7exsvpii67nzolbjgz23g0m4wh Dante Alighieri 0 18705 6665463 6545088 2026-04-25T18:14:26Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]], pnp 6665463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dante Alighieri''' (tudi samo '''Dante''', polno ime '''Durante di Alighiero degli Alighieri'''), [[italijani|italijanski]] [[pesnik]], * maj/junij [[1265]], [[Firence]], [[Italija]], † [[13. september|13.]]/[[14. september]] [[1321]], [[Ravena]]. Deloval je v poznem [[srednji vek|srednjem veku]]. Njegova ''[[Božanska komedija]]'' je bila izvirno imenovana ''Comedìa'' (v sodobni italijanščini: ''Commedia''), kasneje pa je [[Giovanni Boccaccio]] dodal še ''Divina''. Gre za najpomembnejšo pesnitev srednjega veka in največje literarno delo v [[Italijanščina|italijanskem jeziku]]. == Življenje == Dante se je rodil v vplivni florentinski družini, ki je pripadala stranki [[Gvelfi in gibelini|gvelfov]]. Ta se je nadalje delila na črne in bele gvelfe, med katere je spadala tudi družina Alighieri. Nasprotniki gvelfov so se imenovali gibelini. Dante je zatrjeval, da njegova rodbina izhaja od starih [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], vendar je njegov najstarejši sorodnik, ki ga še zna imenovati, živel v 12. stoletju. Dantejev oče, Alighiero di Bellincione, po zmagi gibelinov v bitki pri Montapertiju ni utrpel nobenih posledic, kar kaže na znatno veljavo njegove družine. Dantejeva mati, Donna Bella degli Abati, je umrla, ko je bil Dante star 5 ali 6 let. Oče se je zatem kmalu poročil oziroma začel živeti z Lapo di Chiarissimo Cialuffi, ki mu je rodila še dva otroka, Francesca in Tano. O Dantejevi izobrazbi ni mnogo znanega, verjetno je študiral kar doma. Znano je, da je preučeval [[Toskana|toskansko]] [[poezija|poezijo]] v času, ko se je na tem območju uveljavljala [[sicilska pesniška šola]] (''Scuola poetica siciliana''). Spoznal se je tudi s [[provansa]]lskim pesništvom in z rimsko kulturo. Posebno je častil rimskega pesnika [[Vergilij]]a. V njegovem času je bila Italija mozaik majhnih državic, zato moramo poudariti, da Sicilija Dantejevi domovini Toskani ni bila nič bližje kot Provansa. Te pokrajine niso imele skupnega jezika ali kulture. Lahko domnevamo, da je bil Dante intelektualec, ki je bil dobro na tekočem z mednarodnim dogajanjem. [[Guido Cavalcanti]], [[Lapo Gianni]], [[Cino da Pistoia]] in [[Brunetto Latini]] so skupaj z Dantejem postali osrednji pesniki [[sladki novi slog|sladkega novega sloga]] ({{langx|it|Dolce stil nuovo}}). Kasneje je Dante Brunetta iz zahvale za posredovano znanje posebej omenil v ''Božanski komediji''. V mladosti je Dante domnevno spoznal tudi [[Beatrice Portinari]], hčer Folca Portinarija in se vanjo zaljubil, čeprav naj ne bi nikdar govoril z njo. Težko je ugotoviti večje podrobnosti o tej za italijansko kulturo zelo pomembni ljubezni, saj obstaja silno malo virov o obstoju domnevne Beatrice, Dantejev literarni zapis pa je dejstveno skrajno nezanesljiv. Nemogoče je dokončno ugotoviti celo, ali ni Dantejeva ljubezen do Beatrice popolnoma izmišljena. Že [[Ernst Robert Curtius]] je v svojem delu ''Evropska literatura in latinski srednji vek'' (1948; slov prevod 2002) postavil tezo, da je Beatrice zgolj alegorija božje ljubezni in postavil pod vprašaj tezo, da je Dantejeva muza dejansko živela. Sodobna literarna znanost ugotavlja, da je Beatrice najbrž realna oseba, vendar je Dantejeva poezija namenjena različnim ženskam, ki jih je šele v svoji zreli dobi združil okoli enotne figure z imenom Beatrice. Pojmovanje ljubezni Dante prevzema iz trubadurske poezije, s posredništvom sicilske pesniške šole in zlasti prek [[Guido Guinizelli|Guida Guinizellija]], ki velja za predhodnika ''Sladkega novega sloga''. Pod temi vplivi žensko vzpostavi kot idealno žensko, kot žensko-angela in jo v Božanski komediji poveže z neoplatonističnim pojmovanjem Boga in božje ljubezni. Idealizacija ženske, ki v primerjavi s trubadurji, bistveno poudarja religiozno komponento, je močno vplivala tudi na kasnejše avtorje, denimo na [[Francesco Petrarca|Francesca Petrarco]]. Po domnevni Beatricini smrti je Dante iskal uteho v [[klasična književnost|klasični književnosti]]. Vemo, da je bral [[Boetij]]eva in [[Cicero]]va [[filozofija|filozofska]] dela in se kasneje posvetil študiju filozofije na verskih šolah. Udeležil se je spora med glavnima meniškima redoma [[dominikanci|dominikancev]] in [[frančiškani|frančiškanov]]. Prvi so razlagali nauke mistike in [[sveti Bonaventura|svetega Bonaventure]], zadnji pa so predstavljali nauke [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. Beatrice v ''Vicah'' kasneje graja to filozofsko strast. Dante se je 11. junija 1289 udeležil [[bitka pri Campaldinu|bitke pri Campaldinu]], kjer so se florentinski [[vitez]]i borili proti [[Arezzo|areškim]]. Leta 1294 je bil med vitezi, ki so spremljali Karla Martella Anžujskega, sina Karla Anžujskega, med njegovim bivanjem v Firencah. === Politika v Firencah === [[Slika:Dante Alighieri Florence Firenze JBU01.JPG|thumb|Dantejev kip v Firencah]] Da bi se lahko ukvarjal s politiko, je postal tudi zdravnik in lekarnar, saj je zakon, izdan leta 1295, zahteval, da morajo plemiči, ki želijo prevzeti javni položaj, sodelovati v enem od Združenj umetnosti in obrti (''Corporazioni di Arti e Mestieri''). Dante je zato vstopil v lekarniški [[ceh]]. Izbor poklica ni bil popolnoma neprimeren, saj so se v njegovem času [[knjiga|knjige]] prodajale v lekarnah. Gvelfi so se delili v dve stranki - bele gvelfe (''Guelfi Bianchi''), ki jih je vodil Vieri dei Cerchi, in črne gvelfe (''Guelfi Neri'') pod vodstvom Corsa Donatija. Bili so v medsebojnem sporu. V tem času se s politiko ni bilo lahko ukvarjati, saj je [[papež Bonifacij VIII.]] načrtoval vojaško zasedbo Firenc. Grožnja napada je povzročala težave, ki so presegale okvir mesta. Leta 1301 so v Firencah pričakovali obisk Karla Valoiškega, brata tedanjega francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]], ki naj bi po papeževem naročilu naredil mir v Toskani. Uprava mesta pa je pred nekaj tedni z namenom osvoboditve izpod papeške nadvlade odposlance svetega sedeža nespoštljivo obravnavala, zato so se pojavila mnenja, da je Karl Valoiški prejel še neuradna navodila. Da bi se prepričali o papeževih namenih, je mestni svet poslal v Rim odposlanstvo, ki ga je vodil Dante. Papež je kmalu odpoklical ostale predstavnike in Danteja zaprosil, da ostane sam v Rimu. Istega dne (1. novembra 1301) je Charles de Valois vkorakal v Firence s črnimi gvelfi, ki so v naslednjih šestih dneh pustošili po mestu in pobili večino nasprotnikov. Vzpostavili so novo vlado, za [[župan]]a (''[[Podeštat]]'') je bil imenovan Cante dei Gabrielli di Gubbio. Dante je bil obsojen na dvoletno pregnanstvo in na plačilo visoke denarne kazni. Ker je na papežev »predlog« ostal v Rimu, je bil označen za begunca oziroma skrivača. Ker ni mogel plačati kazni, je bil obsojen na trajno pregnanstvo, v primeru, da bi ga ujeli florentinski vojaki, pa bi bil tudi usmrčen. === Pregnanstvo in smrt === Pesnik se je udeležil številnih poskusov belih gvelfov, da bi si nazaj pridobili izgubljeno moč. Zaradi izdajstva so bili neuspešni. Dante, zagrenjen zaradi popolne prepuščenosti volji svojih sovražnikov ter zaradi neučinkovitosti in nebojevitosti nekdanjih zaveznikov, je začel pisati osnutke za svoje največje delo, ''Božansko komedijo''. Kot gost Bartolomea Della Scala je odšel v [[Verona|Verono]], se preselil v [[Sarzano]] v [[Ligurija|Liguriji]], zatem pa je verjetno nekaj časa živel v [[Lucca|Lucci]] pri gostoljubni gospe Gentucca. Za to se ji je kasneje zahvalil v ''Vicah'' (XXIV, 37). Nekateri viri trdijo, da se je v letih 1308-1310 mudil tudi v [[Pariz]]u, drugi, sicer manj verodostojni, pa ga postavljajo celo v [[Oxford]]. Leta 1310 je [[Henrik VII. Luksemburški]], vladar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], zavojeval Italijo. Dante je v njem videl priložnost za maščevanje, zato je napisal javna pisma njemu in nekaterim drugim italijanskim [[princ]]em, v katerih jih je pozival k uničenju črnih gvelfov. Mešajoč verske in osebne skrbi je v njih nad svoje mesto usmeril božjo jezo in predlagal številne tarče, ki so bili pravzaprav njegovi sovražniki. V Firencah se je Baldo d'Aguglione opravičil večini pregnanih belih gvelfov v pregnanstvu, a Danteju ne, saj je s svojimi pismi Henriku šel predaleč. Henrik je leta 1312 napadel Firence in porazil črne gvelfe, vendar o Dantejevi vpletenosti v spopad ni dokazov. Nekateri pravijo, da je sodelovanje pri napadu na rodno mesto zavrnil, ker je bil napadalec tujec, drugi pa so mnenja, da je Dante postal neprijeten celo za svojo stranko, ki je pazljivo odstranila sledove njegovih posredovanj. Henrik je umrl leta 1313 in z njim tudi Dantejevi upi o povratku v rodno mesto. Vrnil se je v Verono, kjer mu je Cangrande Della Scala zagotavljal določeno varnost in verjetno tudi znatno blaginjo, zato ga je Dante omenil v ''Raju'' (XVII, 76). Leta 1315 je Uguccione della Faggiuola, vojaški uradnik, ki je nadzoroval Firence, ukazal, da morajo biti vsi pregnanci pomiloščeni. Na seznamu je bil tudi Dante. A Firence so zahtevale, da morajo ti državljani namesto plačila denarne kazni dopustiti, da jih v verski ceremoniji obravnavajo kot javne kršitelje. Dante se s tem ni strinjal in raje ostal v pregnanstvu. Ko je Ugoccione dokončno porazil Firence, je bila Dantejeva smrtna obsodba spremenjena v zaporno, a pod enim pogojem: da Dante odide v mesto priseč, da ne bo nikdar več vstopil v mesto. Pesnik ni odšel, zato je bila smrtna obsodba potrjena in razširjena še na njegove sinove. Dante je še vedno upal, da bo na osnovi časti kasneje povabljen nazaj v domače mesto. Zanj je bilo pregnanstvo skoraj oblika smrti, ki mu je jemala veliko njegove osebnosti. Bolečino pregnanstva opisuje v XVII. spevu ''Raja''. Upa tudi, da bodo njegove kosti po smrti vrnjene v domovino. So v [[Ravena|Raveni]], kamor ga je povabil princ Guido Novello da Polenta leta 1318. Tu je Dante dokončal ''Raj'' in kmalu zatem umrl, najverjetneje za [[malarija|malarijo]]. Pokopan je v Raveni cerkvi San Pier Maggiore, ki je bila kasneje poimenovana po bazilika San Francesco. Bernardo Bembo, [[Benetke|beneški]] [[pretor]], je leta 1483 pripomogel k izdelavi boljše grobnice. Na grobu so zapisane besede Dantejevega prijatelja Bernarda Canaccia: :''parvi Florentia mater amoris</br>Firence, mati majhne ljubezni'' == Delo == [[Slika:Dante Domenico di Michelino Duomo Florence.jpg|thumb|Dante z ''Božansko komedijo'']] Dantejevo največje delo, [[verski ep|versko]]-[[alegorija|alegorični]] [[ep]] ''[[Božanska komedija]]'' (''La Divina Commedia''; 1307-1313, v slovenščino prevedeno 1972) pod vplivom [[Neoplatonizem|novoplatonistične]] filozofije in drugih filozofskih in religioznih tokov opisuje pot epskega subjekta skozi [[pekel]] (''Inferno''), [[vice]] (''Purgatorio'') in [[raj]] (''Paradiso''). Vodi ga rimski pesnik [[Vergilij]], ki ga kasneje zamenja Beatrice, ki predstavlja prispodobo božje ljubezni (''agape''). S tem delom je utemeljil toskanščino kot italijanski knjižni jezik. V okviru srednjeveške književnosti je bistvena novost tega dela v njegovih realističnih opisih oseb, ki so zgodovinsko in časovno konkretizirane (Erich Auerbach). Hkrati pa ohranjajo svojo alegorično vrednost, vrednost prispodobe, zato Erich Auerbach o Dantejevi Božanski komediji govori kot o delu t. i. figurativnega realizma.<ref>gl. Erich Auerbach, Studi su Dante. Milano: Feltrinelli, 1963; prim. E. Auerbach: Mimesis. Prikazana resničnost v zahodni literaturi. Ljubljana: LUD Literatura, 1998.</ref> Z zbirko ''[[Novo življenje]]'' ('Vita Nova'; okoli 1292, slovensko 1956) je sladki novi slog dosegel vrhunec. Obsega 31 pesmi, večinoma [[sonet]]ov in [[kancona|kancon]], ki v časovnem zaporedju govorijo o pesnikovem doživljanju domnevne ljubezni z Beatrice, dodani pa so jim [[proza|prozni]] komentarji. Sodobna literarna veda (npr. Ignazio Baldelli) ugotavlja, da zbirka ponavlja imaginarno življenjsko pot provansalskih trubadurjev od mladostnega, radostnega pesnika ljubezni prek spreobrnjenja v zrelo pesništvo, ki ljubezen povezuje z religioznostjo. Prvič se takšen model pojavi v Italiji v t. i. ''Kodeksu Rediano št. 9,'' ki je bil zapisan v istem času kot ''Novo življenje'', njegov domnevni avtor pa je Guittone iz Arezza. Novo življenje je tako jasno razdeljeno na dva dela: del Dantejeve mladostne in del Dantejeve zrele lirike. Prvi, mladostni del Novega življenja je očitno namenjen različnim ženskam, in ga šele kasneje dodani, avktorialni prozni komentarji umetno pripnejo na zgodbo o Beatrice, ki jo Dante skuša vzpostaviti kot svojo življenjsko in religiozno vodnico.<ref>Baldelli, Ignazio. »Realtà personale e corporale di Beatrice.« Giornale storico della letteratura italiana CLXIX, (1992): 161-82.</ref>. Dante torej umetno konstruira lastno narativo (zgodbo) o Beatrice - blaženi (''beata/beatrix'') ženski, pri čemer motiv blažene ženske očitno povzema po Gunizellijevi pesmi ''Al cor gentil rempaira sempre amore'' (Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce), to pesem pa tudi Dante parafrazira v 19. knjigi ''Novega življenja'' in kasneje v ''Božanski komediji'', v epizodi s Paolom in Francesco. Pojmovanje ljubezni Dante, prek Gunizellija prevzema deloma iz trubadurske lirike, deloma pa ga pripenja na neoplatonistično pojmovanje božje ljubezni kot emanacije, ki so jo že neoplatonistični filozofi pogosto predstavljali z metaforo žarčenja svetlobe. Tako je božja ljubezen tudi pri Guinizelliju in Danteju pojmovana kot svetloba, ki seva tudi skozi človeške (=ženske) oči. [[File:De vulgari eloquentia.tif|thumb|''De vulgari eloquentia'', 1577]] Dante je pisal tudi v [[latinščina|latinščini]]. V delu ''O ljudskem jeziku'' (''De vulgari eloquentia''; 1304-1308) razpravlja o predhodnih delih v ljudskem jeziku, posebno o italijanskem lirskem pesništvu. V tem jeziku je napisana tudi ''Gostija'' (''Convivio'') (1304-1307), ''O monarhiji'' (''De monarchia''; po 1310) in njegova javna pisma (''Epistolae'') Dante je imel izjemen vpliv na kasnejšo književnost. Poznala sta ga tudi [[Matija Čop]] in [[France Prešeren]], v slovenščino so ga začeli prevajati šele z začetkom 19. stoletja. Znani prevajalci so [[Aleš Ušeničnik]], [[Alojz Gradnik]], [[Ciril Zlobec]] in [[Andrej Capuder]], ki je avtor celotnega prevoda Božanske komedije. Znanstveno monografijo - zbornik o njem z naslovom ''Svetloba tudi v temì. Dante Alighieri (1265–1321), pesnik in vizionar (Ob 700. letnici pesnikove smrti)'' je uredila [[Neža Zajc]] (2023). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Erich Auerbach: ''Mimesis: Prikazana resničnost v zahodni literaturi''. Ljubljana: LUD Literatura, 1998. {{COBISS|ID=72849152}} * Erich Auerbach: ''Studi su Dante''. Milano: Feltrinelli, 2002. {{COBISS|ID=4008172}} * Ignazio Baldelli: Realtà personale e corporale di Beatrice. ''Giornale storico della letteratura italiana'' CLXIX (1992). 161–82. * Ernst Robert Curtius: ''Evropska literatura in latinski srednji vek''. Ljubljana: LUD Literatura, 2002. {{COBISS|ID=120421376}} * Janko Kos: ''Pregled svetovne književnosti''. Ljubljana: DZS, 2005. {{COBISS|ID=218806272}} * Janko Kos: Uvod. Dante Alighieri, ''Novo življenje''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1956. 5–23. {{COBISS|ID= 3447602}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih pesnikov]] == Zunanje povezave == {{wikisource author}} {{wikinavedek}} {{Zbirka|Dante Alighieri|Dante Alighieri}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Alighieri, Dante}} [[Kategorija:Dante Alighieri| ]] [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Srednjeveški pesniki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Italijanski filozofi v 13. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski filozofi v 14. stoletju]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Italijanski monarhisti]] e6cyolbtb9ksffsa3n6yb2wp56127p1 Šmarna gora 0 30774 6665487 6626316 2026-04-25T19:17:16Z Ljuba24b 92351 /* Reference */ 6665487 wikitext text/x-wiki [[Slika:SmarnaGora.jpg|sličica|Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno)]] [[Slika:Ljubljana.jpg|sličica|Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2013-03-31 |archive-date=2013-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130630052828/http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf |url-status=dead }}</ref> je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici]] '''Šmarna gora''' je [[osamelec]] na [[sever]]u [[ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]]. Ima dva vrhova: nižjo Šmarno goro (669&nbsp;m) in višjo Grmado (676&nbsp;m), med obema leži (preval) sedlo / Na Sedlu (573 m), na severu je od osrednjega masiva nekoliko odmaknjeno Gradišče (471 m) in na vzhodu Debeli hrib (430 m). Zaradi lege in razgleda je postala priljubljen izletniški cilj. Z gore se ob lepem vremenu vidijo [[Triglav]], [[Stol, Karavanke|Stol]] in koroški [[Obir]], v južni smeri se vidijo [[Krim, Slovenija|Krim]], [[Snežnik]] in [[Trdinov vrh]] na [[Gorjanci]]h. Bližnje vzpetine pa so [[Golo brdo]], [[Velika Trata]], [[Toško Čelo]], [[Rožnik]] oz. Šišenski hrib, [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] in zahodno ležeči [[Polhograjski dolomiti]]. Šmarna gora je točka na Slovenski geološki poti, čeznjo pa je speljana tudi [[gozdna učna pot]]. Južno pobočje Šmarne gore večinoma poraščata puhasti hrast (''Quercus pubescens'') in črni gaber (''Ostrya carpinifolia''), severna pobočja pa bukov gozd. [[Slika:SmarnaGoraZemljevid.jpg|sličica|Zemljevid Šmarne gore in pohodniški poti nanjo.]] Območje med Šmarne goro in Rašico na severni ter reko [[Sava|Savo]] na južni strani je del [[mestna občina|mestne občine]] [[Ljubljana]], ki spada v [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Četrtno skupnost Šmarna gora]]. V Šmartnem je osnovna šola, pošta ter župnijska cerkev [[sveti Martin|sv. Martina]]. == Zgodovina == [[Slika:Šmarna gora (34142839586).jpg|sličica|Pogled na Šmarno goro iz zraka]] Vrh Šmarne gore je bil poseljen že v prazgodovini. Najdba rimske zapestnice na vrhu Šmarne gore in arheološko najdišče rimskih grobov v Šmartnem pod Šmarno goro dopuščajo domnevo, da so bili na njej tudi [[Rimljani]], ki so jo imenovali ''Mons Cetius''. Verjetnost te podmene povečuje odkritje gradišč na hribu nad [[Medno|Mednim]] in na Rašici ter zaščiteno gradišče železne dobe nad [[Zavrh pod Šmarno Goro|Zavrhom]], ki je obstajalo nekaj stoletij pred našim štetjem. Šmarna gora je dobila ime po Mariji, zavetnici [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|šmarnogorske (marijinogorske) cerkve]]. V arhivih je romarska cerkev prvič omenjena leta [[1324]]. Po pripovedovanju naj bi bila v [[srednji vek|srednjem veku]] na tem mestu zgrajena [[utrdba]] in pred letom 1216 tudi [[Devica Marija|Marijina]] [[kapela]]. Tedaj so vzpetino imenovali kar ''Holm''. Po zaslugi oglejskega patriarha Ottobona je cerkev postala znana daleč na okoli, saj so si lahko romarji v njej izprosili odpustke. Prvotna kapela je v dobrih sto letih postala premajhna in preskromna za obisk romarjev in za večje obrede. Leta 1432<ref name="Enciklopedija Slovenije XIII 1999">Enciklopedija Slovenije XIII, Ljubljana 1999, f 69 {{COBISS|ID=17411}}</ref> je bila zgrajena romarska [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Matere v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]; o njej je pisal tudi [[Janez Vajkard Valvasor]]. O gradnji cerkve v 15. stoletju govori [[France Prešeren|Prešeren]]ova pesem ''Od zidanja cerkve na Šmarni gori'', prvič objavljena 1866, ki se opira na ljudsko izročilo. :''Prevzeten oženjen graščak, naj bi se zabaval z dekleti iz okolice in eno dekle naj bi zanosilo. Ker bodočega očeta zatem ni bilo na obisk kar do sedmega meseca njene nosečnosti, se je dekle v skrbeh za njegovo zdravje odločilo, da ga poišče. Na poti na goro je v gošči zašlo, vendar je med tavanjem prišlo do koče, v kateri je bival samotar, puščavnik. Upalo je, da ji bo pokazal pot do gradu. Toda on je spoznal njeno tegobo in ker se je bližal večer in nevihta, jo je vabil naj to noč varno prenoči v njegovi koči. Dekle pa je vztrajalo, da bo nadaljevalo pot, zato ji je puščavnik razodel resnico, da je njen možak poročen grajski gospod. Dekle je ob tem spoznanju omedlelo, v tej tegobi rodilo dečka in umrlo. Puščavnik je zavrnil plačilo, in skrbel za dečka tako dolgo, da je postal duhovnik.'' [[Slika:Turnc-SmarnaGora1.JPG|sličica|Pot na Šmarno goro mimo »Turnca« - Pogačnikova pot]] V času [[turški vpadi|turških vpadov]] koncem 15. stoletja so jo obzidali in je služila kot protiturški [[tabor (utrdba)|tabor]].<ref name="Enciklopedija Slovenije XIII 1999"/> Zanimivost šmarnogorske cerkve je, da se opoldansko zvonjenje opravlja pol ure prej, to je ob enajsti uri in trideset minut. Zvonjenje se opravlja v spomin na odvrnitev turškega napada.<ref>Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937 {{COBISS|ID=17618945}}</ref> V zvezi s tem dogodkom je ohranjeno še nekaj zgodb. :''Ena izmed legend, ki izhaja še iz časov turških vpadov govori, da naj bi se Turki odločili, da bodo zavzeli tabor s cerkvijo, ki je ščitil ljudi in njihovo imetje. Obljubili so si, da bodo cerkev zavzeli pred poldnem, sicer se bodo obrnili in vrnili v Turčijo. To naj bi slišala sv. Marija, ki se je prikazala ljudem v cerkvi. Ljudje so bili v upanju, da se bodo Turki držali zarečenega, zato so zvonili pol ure prej. Turki so se dejansko obrnili in odšli. V spomin zvon še danes bije pol ure pred poldnem.'' Gotsko predhodnico, ki je imela dve ladji in je bilo v njej kar devet oltarjev, so potem, ko ni bilo več turške nevarnosti, zamenjali s sedanjo, znamenito zaradi velikih baročnih kupol. Zidati so jo začeli po načrtih takrat najbolj cenjenega slovenskega stavbenika [[Gregor Maček|Gregorja Mačka]] leta 1711. Pri gradnji niso pomagali le farani Vodic, kamor že od začetkov sodi Šmarna gora, ampak veliko okoličanov z ljubljanskega, kamniškega in sorškega polja. V letu dni so postavili [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|cerkev]], vendar so jo urejali vse do leta 1729, ko jo je 31. maja posvetil takratni ljubljanski [[škof]] [[Feliks Schrattenbach]]. Poleg arhitekture, so posebnost šmarnogorske cerkve njene slikarije. Vse so delo baročnega slikarja [[Matevž Langus|Matevža Langusa]]. Tudi glavni oltar je Langus naslikal kar na steno, v vdolbini pa stoji milostni kip, ki je po baročnem običaju oblečen. Prav posebej privlačna in zanimiva je osrednja kupola, ki je Langus, kot je zapisal v pogodbi, ni poslikal zaradi zaslužka, ampak predvsem, da zadosti svoji srčni želji ''kar najlepše okrasiti priljubljeno romarsko cerkev''. Zanimiv je tudi napis, ki ga je naredil slikar v slovenskem jeziku: ''»S pomozhjo romarjov so g. Jernej Arko, fajmošter u Vodizah in g. Anton Jamnik, duhovnik tukej, vneti za čast Marije in lepoto te zerkve nevtrudno skrbeli, da sem malo kupolo in veliki oltar v leta 1842. velko kupolo pa v leta 1846 in 1847 smalal. Matevsh Langus iz Kamnjegorize na Gorenskim.«'' Naš pesnik [[France Prešeren]] je večkrat obiskal strica Jakoba, od 1830 do 1837 duhovnika na Šmarni gori, ki je na njej tudi pokopan. Pod Šmarno goro (med Tacnom in Šmartnim) je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška, kar se je nekdaj praznovalo kot [[Dan vstaje slovenskega naroda]].<ref>Enciklopedija Slovenije XIII, Ljubljana 1999, f 182 {{COBISS|ID=17411}}</ref> [[Druga svetovna vojna]] je Šmarno goro prepletla s številnimi potmi in bunkerji, ki so jih postavili vojaki. Po koncu vojne so se mnoge poti ponovno zarasle, od bunkerjev pa danes tudi ni več večjih sledi. === Zgodovina orgel in zvonov === [[Slika:SmarnaGoraNotranjostZvonika.JPG|thumb|250px|Notranjost zvonika in zvonovi. V zvoniku visijo štirje, zvoni pa se še vedno ročno.]] Ni znano, kdaj je cerkev dobila prve orgle, toda zanesljivo jih je imela že v 17. stoletju. Leta 1838 so v Ljubljani naročili nove z desetimi registri in jih dobili 1840, stare pa so leta 1842 prodali Kokrčanom. Med prvo svetovno vojno je vodiški župnik le pretental državo, da ni pobrala piščali. Drugače pa je bilo z zvonovi. V zvoniku jih je visela že cela vrsta; kaže, da je bil najstarejši iz 15. stoletja. Ob nabavljanju novih so stare zvonove prevzeli livarji zvonov. Leta 1873 so zanesljivo že bili štirje in 1874 so dobili novega, največjega, ki je tehtal 5248 dunajskih funtov (bil je najtežji na Kranjskem, z danes kar 2940 kilogrami). [[Ton]] A mu je določil ˝triglavski župnik˝ [[Jakob Aljaž]]. Zvon je na goro vleklo enajst parov volov in pomagalo 200 ljudi z vrvmi in rokami. V dveh urah pa so ga pripeljali iz Zavrha do zvonika na Šmarni gori. Vse te napore ljudi je izničila svetovna vojna, saj so odpeljali vse zvonove, tako je za orožje šlo 4371&nbsp;kg brona. Dolgo je trajala obnova: leta 1928 so zadoneli novi zvonovi livarne Sv. Vid nad Ljubljano. Največji je tehtal 3496kg in imel izjemno posrečen glavni ton A in tudi stranski toni so bili v najpopolnejši A-durovi harmoniji. Zdaj ta zvon ne doni več, ker je počen. Na Šmarni gori mu je najprej počila krona, nato je bil premeščen v zvonik cerkve sv. Antona na Brezovici pri Ljubljani, kjer pa je na žalost dokončno počil leta 1990.<ref>{{Citat|title=Menjava velikega zvona na Brezovici konec leta 1990|url=https://www.youtube.com/watch?v=68xkio9RbEk|accessdate=2021-06-25|language=sl-SI}}</ref> Kasneje je počil tudi srednjemali zvon, ki pa je bil odpeljan v livarno A. Bacherta, kjer je bil pretaljen (predvidoma leta 1991). Leta 1983 je bil šmarnogorski cerkvi podarjen nov, 3878&nbsp;kg težak zvon livarne A. Bacherta iz Heilbronna. Trenutno zvonilo: {| class="wikitable" |- ! # !! Livarna !! Leto ulitja !! Teža !! Ton !! Zavetnik |- | 1. || A. Bachert, Heilbronn || 1983 || 3878 kg || A° +4,5/16 ||Kristus kralj |- | 2. || Sv. Vid nad Ljubljano || 1928 || 1736 kg || cis' +2/16 || sv. Marija |- | 3. || A. Bachert, Heilbronn || 1991 || 1044 kg || e' +0,5/16 || sv. Florjan |- | 4. || Sv. Vid nad Ljubljano || 1928 || 682 kg || fis' -3/16 || sv. Mihael |} == Poti na Šmarno goro z opisanimi dostopi == [[Slika:Šmartno pod Šmarno goro.JPG|thumb|250px|Na Šmarno goro se je do izhodišča vzpona mogoče podati tudi z [[Ljubljanski potniški promet|mestnim avtobusom]]]] Za vzpon na Šmarno goro ali Grmado lahko izbiramo med več kot '''50''' izhodišči, izbrani so le najbolj obljudeni. Vsa izhodišča ležijo tik na nivojem Save, to je dobrih 300 metrov nad morjem; torej je do vrha okoli 350 metrov višinske razlike; nekoliko višje je le Zavrh. Po planinskih ocenah rabi povprečen planinec za 400 m višinske razlike približno eno uro, kar seveda velja za večurno hojo s polnim nahrbtnikom in vso planinsko opremo. Po drugi strani pa vrhunski gorski tekač in kolesar zmoreta vzpon na Šmarno goro v slabih 12 minutah. Zato so namenoma izpuščeni vsi podatki o časih potrebnih za vzpone posameznih poteh. V nadaljevanju navedene poti so oštevilčene tako kot na zemljevidu. === Seznam poti === # '''Pot iz Vikrč''': Iz Ljubljane se podamo preko [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvid]]a, [[Vižmarje|Vižmarij]] in Tacna. Parkiranje je možno na urejenem parkirišču pri Klubu Lipa, obiskovalci pa puščajo avtomobile tudi ob cesti v Vikrčah. Dostop je možen še iz Mednega (železniška postaja, avtobus [[Ljubljanski potniški promet|mestnega potniškega prometa]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']]) peš ali s kolesom preko visečega mostu; iz Mednega do vznožja je 20 minut mirne hoje. # '''Pot čez Peske''': Ena od starih poti vodi čez Peske. Iz Vikrč se počasi enakomerno dviga in se nekje na polovici vzpona priključi vozni poti na Goro. Pot je vse bolj priljubljena med obiskovalci Šmarne gore, ker vodi po terenu, ki ni blaten, večerno sonce pa zaradi lege poti ustvarja enkratne učinke ravno v poznih popoldanskih urah, ko se ljudje največ podajajo na goro. Ime je dobila po apnenčastem drobirju, ki so ga pred stoletjem kopale domačinke in prodajale na trgu, kot sredstvo za čiščenje zažgane hrane iz aluminijaste posode. # '''Kovačeva steza''': Starejša pot, ki so jo uporabljali že domačini, leta 1927 pa so jo markirali planinci. Začne se tik za gostilno Kovač v Vikrčah (skupaj z Westrovo) nato pa vodi precej strmo po severnih pobočjih Grmade do priključka na vozno pot iz Zavrha. Ker vodi ves čas po senci bukovega gozda je primerna predvsem v vročih poletnih dneh. Je manj obljudena in v deževnem obdobju dokaj spolzka. # '''Westrova pot''': Pot se začne pri gostilni Kovač in vodi ves čas po grebenu na vrh Grmade. Prvi del je zelo strm, ponekod celo izpostavljen, medtem ko v zgornjem delu strmina nekoliko popusti. Na tretjini poti se ji z desne priključi Plezalna/Pogačnikova pot ter nekoliko višje še Mazijeva steza. Vmes je malo opazen še odcep Poti Svobode. Zaradi strmine je primerna za kondicijsko bolj pripravljene. # '''Plezalna ali Pogačnikova pot''': Začne se v Vikrčah tik pod vikrškim skalovjem. Najprej vodi po zajedi med skalno lusko imenovano Turnc in masivom Grmade, nato se vzpne po izpostavljenih policah do najzahtevnejšega dela. Tu se novejša varianta nadaljuje naravnost navzgor preko navpične stene – mesto je izpostavljeno in tehnično dokaj zahtevno, v edino oporo so nam klini in jeklenice, pod nogami pa zija deset in več metrsko brezno. Prvotna pot se pod »lestvijo« odcepi desno in se nadaljuje po delno izpostavljeni rebri; varianta je manj izpostavljena, a še vedno zahteva znanje in pogum. Ko premaga zahtevni tehnični del, je težav konec, strmine pa še ne. Kolena grizemo vse do priključka na grebensko Westrovo pot. # '''Pot čez Zatrep in Zgornjo kuhinjo''': Pot se začne v Vikrčah in vodi desno mimo hiš pod skalovjem. Ves čas sledimo kolovozu, ki je sprva dokaj položen, tik pod Zatrepom pa se strmina poveča. V Zatrepu lahko nadaljujemo pot naravnost po prečnici proti Sedlu ali zavijemo ostro levo na Mazijevo stezo. Med kolovozom in skalovjem je pravi labirint steza, prijetnih za krajše sprehode. # '''Pot iz Tacna''': Podamo se iz Ljubljane preko Šentvida in Vižmarij. Brezplačno parkiranje je možno na urejenem parkirišču pri mostu čez Savo. Do izhodišča vozijo tudi avtobusi [[Ljubljanski potniški promet|mestnega prometa]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''']], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']] (prva postaja po prečkanju mostu preko reke [[Sava|Save]]) # '''Pot na Grmado čez Spodnjo Kuhinjo in Zatrep ter Mazijeva steza''': Pot pričnemo v Tacnu pri gostilni Grad; sprva sledimo Poti čez Spodnjo Kuhinjo, na prvi večji ravnici pa zavijemo levo proti Zatrepu, kjer se začne Mazijeva steza. Sledimo ji do grebena Grmade, kjer se priključimo Westrovi poti, ki ji sledimo do vrha Grmade. # '''Romarska pot''': Prične se v Tacnu pri vaški cerkvi sv. Jurija ter vodi po asfaltirani cesti med hišami navkreber. Na koncu asfalta zavijemo desno po kolovozu navzgor do kapelice in levo po grabnu navzgor mimo sedla na vrh. # '''Šmarska pot''': Kot samo ime pove se prične v Šmartnem na križišču in vodi proti gozdu, mimo tacenske kapelice ter se priključi Romarski poti. # '''Partizanska pot''': Nastala je med 2. svetovno vojno in se zelo strmo vzpenja vse do vrha Šmarne gore. Uporabljali so jo predvsem partizanski kurirji. Šele po letu 1955 so jo uredili za obiskovalce; njena značilnost je čudovit razgled na Ljubljano s klopce tik pod vrhom. # '''Pot iz Zavrha''': Pot se prične na koncu vasi [[Zavrh]] pri lovski koči ter se strmo vzpne na sam vrh Šmarne gore. Nanjo se priključi pot iz Skaručne na Šmarno goro. # '''Pot iz Skaručne''': Ko se pripeljemo do Povodja na severovzhodnem delu Šmarne gore, se levo strmo vzpnemo proti samemu vrhu Šmarne gore. Zaradi neobljudenosti jo zelo radi uporabljajo hribolazci samotarji. # '''Vozna cesta na Šmarno goro''': Na severu Šmarne gore vodi na goro vozna cesta iz vasice Zavrh, ki služi lastnikom gozda in oskrbovanju gostilne, je pa primerna tudi za gorske kolesarje in ljubitelje sankanja pozimi. # '''Pot svobode''' (''označena s črko S''): Značilnost te poti je predvsem v tem, da povezuje vse omenjene poti Šmarne gore in je s tem tudi najdaljša pot oziroma jo imenujejo ''Kraljica šmarnogorskih poti''. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Petrič, Franci |year=2008 |title=Slovenske božje poti |publisher=Založba Družina, Ljubljana |isbn=978-961-222-692-3 |cobiss=240604416 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam gora v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mount Saint Mary|Šmarna gora}} {{wikivir}} *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/smarna-gora MountainsGeek.com - Šmarna gora] *[http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=5&id=117 Hribi.net - Šmarna gora] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=9&Itemid=11 gremoVEN.com - Šmarna gora] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Šmarna gora]] [[Kategorija:Plezališča v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} cz9prpeumpnyc13e09uw9pa7rdt58cr Potočka zijalka 0 37423 6665527 6541079 2026-04-25T20:07:11Z ~2026-25222-36 258857 6665527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Potočka zijalka | other_name = | photo = Potok Cave - Potočka zijalka (Slovenia).JPG | photo_width = | photo_caption = Vhod v jamo | map = Slovenija | map_width = | map_caption = | map_alt = | location = gora [[Olševa]], [[Karavanke]], [[Slovenija]] | relief = yes | coordinates = {{koord novi|46|26|56|N|14|40|07|E|display=inline,title}} | coords_ref = | land_registry_number = | grid_ref = | depth = 21 m | length = 115 m | height_variation = 4 do 10 m | altitude = 1675 m | geology = zgornjetriasni dachsteinski apnenec | entrance_count = 1 | access = odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom | register = e-kataster jam #634<ref>{{navedi splet| url=http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=634 |title=Potočka zijalka |work=e-kataster jam |publisher=[[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana]] |accessdate=15.10.2014}}</ref> | survey_format = | website = | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podolševa - Arheološko najdišče Potočka zijalka <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1987 | refšt= 541 | občina = Solčava }} }} '''Potóčka zijávka''' (tudi '''Potóčka zijálka''' [zijáwka])<ref>V pomenu »položna jama z zevajočim vhodom v skali«</ref> je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian). Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore [[Olševa|Olševe]]. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh (po tam stoječi cerkvi; danes [[Podolševa]]). Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na [[Logarska dolina|Logarsko dolino]]. Pred 35.000 leti so jo kratek čas (10 - 100 let) obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali sex rituale (migi ga je pokazo), kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.<ref>Boštjan ODAR 2012: Potočka zijavka. Fertility Rites in The Raining Cave. Studia mythologica Slavica 15, 9-34.</ref> <ref>Luc MOREAU, Boštjan ODAR, Thomas HIGHAM, Andrej HORVAT, Darja PIRKMAJER, Peter TURK 2015: Reassessing the Aurignacian of Slovenia: techno-economic behaviour and direct dating of osseous projectile points. Journal of Human Evolution 78, 158-180.</ref> == O imenu najdišča<ref>Boštjan ODAR, 2015: Potočka zijavka.</ref> == {{izvirno raziskovanje|razdelek|datum=oktober 2014}} Od nekdaj je bila oblika druge sestavine lastnega imena jame na Olševi '''''zijavka'''''. Tako je zapisano v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju iz leta 1895: poleg 'ženska, ki nepremično radovedno gleda' pomeni tudi 'die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte', torej prepad ali jamo (v zemlji), usad, beseda pa je bila zapisana že v nekaj starejših slovenskih priročnikih in slovarjih, recimo v Cigaletovem nemško-slovenskem leta 1860 in v njegovi Terminologiji ter pri Janežiču. Zijavke so pri Pleteršniku tudi neke rože. Besede zijalka ta slovar ne pozna. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) iz leta 1991 ima geslo '''''zijavka''''' za žensko, poleg tega pa še drugo geslo zijavka z različico '''''zijalka''''' 'jama, votlina z daleč vidnim vhodom', ponazarjalni primeri pa so raziskati zijavko; iti, spustiti se v zijavko; nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka. Slovenski pravopis iz leta 2001 ima v slovarskem delu v geslu '''''zijávec''''' s slabšalnim pomenom 'radovedni opazovalec' zapisano še žensko ustreznico '''''zijavka'''''. O jami tu ne pove nič, je pa v slovarju zapisano: ''''Potóčka zijálka''' -e -e ž, zem.(ljepisno) i.(me) (ọ́ á) |kraška jama v Olševi; arheološko najdišče|: v (Potočk) i (zijalk) i. Če pravopisni slovar nenadoma piše zijalka z l-jem (kar je čisto novo tudi glede na '''''zijavka''''' v tem istem slovarju, pač zaradi Srečka Brodarja, ki je uporabljal le obliko '''Potočka zijalka'''), pa je bilo zelo narobe, ker ne piše, da je treba izgovarjati [wk], ne pa [lk], kot sledi iz zapisa '''zijalka''' brez navedbe izjeme v oglatem oklepaju. Rudolf Badjura je leta 1953 v knjigi Ljudska geografija: terensko izrazoslovje pisal (na straneh 295 in naprej) samo '''''zijavka''''' in seveda tudi '''''Potočka zijavka''''', kritično pa je ocenil tudi zapisane opombe v Pleteršnikovem slovarju. Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (1968-1980) tudi uporablja le '''''Potočka zijavka'''''. <ref>Državna Založba Slovenije; Roman SAVNIK, France PLANINA, Živko ŠIFRER</ref> Obrazilo -av imamo iz glagolov v knjižnih pridevnikih (besede niso nove, a brez njih ne gre) cagav, dobrikav, godrnjav, gubav, zaletav, jezikav, '''zijav''' itd., pa tudi iz samostalnikov v pridevnikih dlakav, hrapav, muhav, kilav, pegav itd. Iz mnogih od teh lahko z dodanim obrazilom -ec (s polglasnikom) naredimo poimenovanja za moške ali z obrazilom -ka poimenovanje za ženske. Tako kot je '''''slinavka''''' žleza, ki izloča slino, in hkrati ženska oblika od '''''slinavec''''', kar je slabšalno 'mlad, nedorasel fant', ki se še slini, tako kot se dojenčki, je tudi '''''zijavka''''' jama in hkrati 'ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje' (kot piše SSKJ); prenos je v obeh primerih dobro razviden. Res pa so novejše oblike iz glagolov na -ati (zijati, padati, brati itd) večinoma z obrazilom -alk, kar je Brodarju zakrilo prvotno trdno uveljavljeno obrazilo -avka; toda v knjižnem jeziku imamo ali bi imeli samostalnike šepavka, jezikavka, kujavka ne pa šepalka, jezikalka itd. To vse govori za obliko '''''Potočka zijavka''''', pri kateri tudi ne bo omahovanja med izgovorom [lk] in [wk]. == Zgodovina raziskav == [[Slika:Obel kamen-Potočka zijalka.jpg|thumb|left|pod Oblim kamnom]] Prvi raziskovalec je bil Avstrijec Josef Carl Gross (mati Slovenka) doma iz Bele na Koroškem. Kot študent medicine je v letih 1926-1928 odkril človeške sledi v zaključku Potočke zijavke: ognjišče in ob njem koščeno konico. Izkopal je veliko kosti [[jamski medved|jamskih medvedov]]. Grossovo poročilo v rokopisu iz leta 1929 hrani Koroški deželni muzej v [[Celovec|Celovcu]].<ref>Josef Carl GROSS 1929-1930: Der Urmensch und die Höhlenbären der Uschowa. Eine Zusamenfassung sämtlicher Pläne und Schichtenzeichnungen der Ausgrabungen in der Jahren 1926-1927-1928 in der Potočnik-Höhle auf der Ushowa. Anschließend Besprechung und Register sämtlicher Fünde. Bad Vellach, Kärnten.</ref><ref>Josef Carl GROß 1930: Die altsteinzeitliche Siedlung von Höhlenbärenjägern in der großen Uschowahöhle in den Karawanken. Carinthia II, 119, 120: 6–11.</ref> Nelegalno kopanje v Potočki zijavki je Grossu preprečil [[Srečko Brodar]], takrat profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, ki je nadaljeval s kopanjem v letih 1928-1935. Brodar je izkopal 121 različno ohranjenih koščenih konic, 305 kamenih odbitkov, od tega približno 50 pravih kamenih orodij (retuširane kline in odbitki, praskala, vbadala). Posebnost predstavlja 8 piščali, ki so bile izdelane iz čeljustnic jamskega medveda. V glavnih kulturnih slojih je Brodar izkopal 20 kurišč. Izkopal je tudi nepregledno količino kosti jamskih medvedov in neznatno število kosti, ki so pripadale drugim živalskim vrstam (40 vrst). Kosti jamskega medveda predstavljajo 99,9 odstotka vseh odkritih živalskih vrst v Potočki zijavki. <ref>Srečko BRODAR, Mitja BRODAR 1983: Potočka zijalka: visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev. Dela – Opera I. razr. SAZU 24.</ref> Ker je bilo Brodarjevo [[paleontologija|paleontološko]] gradivo v zadnjih dneh II. svetovne vojne ob zavezniškem bombardiranju Celja uničeno, so v letih 1997-2000 v Potočki zijavki potekala izkopavanja slovensko-avstrijske raziskovalne skupine (Vida Pohar, Martina Pacher, Gernot Rabeder). Z izkopavanji so predvsem želeli pridobiti kosti jamskega medveda za nadaljnje preiskave. Ob tem so našli dve koščeni konici in nekaj kamenih odbitkov/orodij. <ref>Martina PACHER, Vida POHAR, Gernot RABEDER (eds.) 2004: Potočka Zijalka. Palaeontological and Archaeological Results of the Campaigns 1997–2000. Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung 13.</ref> Leta 2012 je v Potočki zijavki raziskoval Boštjan Odar. Za razliko od predhodnikov ni v njej kopal, temveč je že prekopane jamske usedline iz časa Brodarjevih izkopavanj dal prenesti v Solčavo, kjer so bile sprane na sitih. Tako so bili najdeni spregledani izdelki: 5 drobnih kamenih klinic, 5 koščenih konic, rumena okra (barvilo), z vrezi okrašen skrilavec (morda del nakita). <ref>Boštjan ODAR, 2014: Potočka zijavka (Slovenia) – excavation campaign 2012. Archäologisches Korrespondenzblatt 44/2, 1-12.</ref> Najdbe danes hrani [[Pokrajinski muzej Celje]]. ''Stalna razstava Potočka zijalka'' je postavljena v Gostišču in muzeju Firšt v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]. == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[seznam kraških jam v Sloveniji|seznam jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Potok Cave|Potočka zijalka}} {{Geopedia|L3255_F634_T118_vF_b2_x474960_y145080_s18}} * [http://www.first-logarska.si/potocka_zijalka.php Stalna razstava Potočka zijalka - Gostišče in muzej Firšt, Logarska dolina] * [https://web.archive.org/web/20080923020810/http://www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm Potočka zijalka - nekoč in danes] * [https://www.mountainsgeek.com/destinacije/potocka-zijalka/ Potočka zijalka - Mountainsgeek.com] * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=11&id=674 Potočka zijalka - Hribi.net] *[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXFQB68 Stara kamena doba v Sloveniji = Altsteinzeit in Slowenien (Mitja Brodar, 2009, Ljubljana, samozal., 717 str.)] * [http://www.dedi.si/dediscina/323-potocka-zijalka Potočka zijalka]. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. * [https://www.julius-kugy-alpine-trail.com/ ''Julius Kugyjeva pot treh dežel''] **[https://www.outdooractive.com/de/route/bergtour/karawanken-und-bachergebirge/julius-kugy-dreilaenderweg-in-30-etappen-e-4/37635268/''Etapa 4''] {{Karavanke}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Podolševa]] {{normativna kontrola}} cpdng5sgk9524mgu54h7htqvgbkr28c 6665530 6665527 2026-04-25T20:08:36Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-25222-36|~2026-25222-36]] ([[User talk:~2026-25222-36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2025-32023-53|~2025-32023-53]] 6541079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Potočka zijalka | other_name = | photo = Potok Cave - Potočka zijalka (Slovenia).JPG | photo_width = | photo_caption = Vhod v jamo | map = Slovenija | map_width = | map_caption = | map_alt = | location = gora [[Olševa]], [[Karavanke]], [[Slovenija]] | relief = yes | coordinates = {{koord novi|46|26|56|N|14|40|07|E|display=inline,title}} | coords_ref = | land_registry_number = | grid_ref = | depth = 21 m | length = 115 m | height_variation = 4 do 10 m | altitude = 1675 m | geology = zgornjetriasni dachsteinski apnenec | entrance_count = 1 | access = odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom | register = e-kataster jam #634<ref>{{navedi splet| url=http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=634 |title=Potočka zijalka |work=e-kataster jam |publisher=[[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana]] |accessdate=15.10.2014}}</ref> | survey_format = | website = | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podolševa - Arheološko najdišče Potočka zijalka <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1987 | refšt= 541 | občina = Solčava }} }} '''Potóčka zijávka''' (tudi '''Potóčka zijálka''' [zijáwka])<ref>V pomenu »položna jama z zevajočim vhodom v skali«</ref> je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian). Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore [[Olševa|Olševe]]. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh (po tam stoječi cerkvi; danes [[Podolševa]]). Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na [[Logarska dolina|Logarsko dolino]]. Pred 35.000 leti so jo kratek čas (10 - 100 let) obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.<ref>Boštjan ODAR 2012: Potočka zijavka. Fertility Rites in The Raining Cave. Studia mythologica Slavica 15, 9-34.</ref> <ref>Luc MOREAU, Boštjan ODAR, Thomas HIGHAM, Andrej HORVAT, Darja PIRKMAJER, Peter TURK 2015: Reassessing the Aurignacian of Slovenia: techno-economic behaviour and direct dating of osseous projectile points. Journal of Human Evolution 78, 158-180.</ref> == O imenu najdišča<ref>Boštjan ODAR, 2015: Potočka zijavka.</ref> == {{izvirno raziskovanje|razdelek|datum=oktober 2014}} Od nekdaj je bila oblika druge sestavine lastnega imena jame na Olševi '''''zijavka'''''. Tako je zapisano v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju iz leta 1895: poleg 'ženska, ki nepremično radovedno gleda' pomeni tudi 'die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte', torej prepad ali jamo (v zemlji), usad, beseda pa je bila zapisana že v nekaj starejših slovenskih priročnikih in slovarjih, recimo v Cigaletovem nemško-slovenskem leta 1860 in v njegovi Terminologiji ter pri Janežiču. Zijavke so pri Pleteršniku tudi neke rože. Besede zijalka ta slovar ne pozna. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) iz leta 1991 ima geslo '''''zijavka''''' za žensko, poleg tega pa še drugo geslo zijavka z različico '''''zijalka''''' 'jama, votlina z daleč vidnim vhodom', ponazarjalni primeri pa so raziskati zijavko; iti, spustiti se v zijavko; nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka. Slovenski pravopis iz leta 2001 ima v slovarskem delu v geslu '''''zijávec''''' s slabšalnim pomenom 'radovedni opazovalec' zapisano še žensko ustreznico '''''zijavka'''''. O jami tu ne pove nič, je pa v slovarju zapisano: ''''Potóčka zijálka''' -e -e ž, zem.(ljepisno) i.(me) (ọ́ á) |kraška jama v Olševi; arheološko najdišče|: v (Potočk) i (zijalk) i. Če pravopisni slovar nenadoma piše zijalka z l-jem (kar je čisto novo tudi glede na '''''zijavka''''' v tem istem slovarju, pač zaradi Srečka Brodarja, ki je uporabljal le obliko '''Potočka zijalka'''), pa je bilo zelo narobe, ker ne piše, da je treba izgovarjati [wk], ne pa [lk], kot sledi iz zapisa '''zijalka''' brez navedbe izjeme v oglatem oklepaju. Rudolf Badjura je leta 1953 v knjigi Ljudska geografija: terensko izrazoslovje pisal (na straneh 295 in naprej) samo '''''zijavka''''' in seveda tudi '''''Potočka zijavka''''', kritično pa je ocenil tudi zapisane opombe v Pleteršnikovem slovarju. Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (1968-1980) tudi uporablja le '''''Potočka zijavka'''''. <ref>Državna Založba Slovenije; Roman SAVNIK, France PLANINA, Živko ŠIFRER</ref> Obrazilo -av imamo iz glagolov v knjižnih pridevnikih (besede niso nove, a brez njih ne gre) cagav, dobrikav, godrnjav, gubav, zaletav, jezikav, '''zijav''' itd., pa tudi iz samostalnikov v pridevnikih dlakav, hrapav, muhav, kilav, pegav itd. Iz mnogih od teh lahko z dodanim obrazilom -ec (s polglasnikom) naredimo poimenovanja za moške ali z obrazilom -ka poimenovanje za ženske. Tako kot je '''''slinavka''''' žleza, ki izloča slino, in hkrati ženska oblika od '''''slinavec''''', kar je slabšalno 'mlad, nedorasel fant', ki se še slini, tako kot se dojenčki, je tudi '''''zijavka''''' jama in hkrati 'ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje' (kot piše SSKJ); prenos je v obeh primerih dobro razviden. Res pa so novejše oblike iz glagolov na -ati (zijati, padati, brati itd) večinoma z obrazilom -alk, kar je Brodarju zakrilo prvotno trdno uveljavljeno obrazilo -avka; toda v knjižnem jeziku imamo ali bi imeli samostalnike šepavka, jezikavka, kujavka ne pa šepalka, jezikalka itd. To vse govori za obliko '''''Potočka zijavka''''', pri kateri tudi ne bo omahovanja med izgovorom [lk] in [wk]. == Zgodovina raziskav == [[Slika:Obel kamen-Potočka zijalka.jpg|thumb|left|pod Oblim kamnom]] Prvi raziskovalec je bil Avstrijec Josef Carl Gross (mati Slovenka) doma iz Bele na Koroškem. Kot študent medicine je v letih 1926-1928 odkril človeške sledi v zaključku Potočke zijavke: ognjišče in ob njem koščeno konico. Izkopal je veliko kosti [[jamski medved|jamskih medvedov]]. Grossovo poročilo v rokopisu iz leta 1929 hrani Koroški deželni muzej v [[Celovec|Celovcu]].<ref>Josef Carl GROSS 1929-1930: Der Urmensch und die Höhlenbären der Uschowa. Eine Zusamenfassung sämtlicher Pläne und Schichtenzeichnungen der Ausgrabungen in der Jahren 1926-1927-1928 in der Potočnik-Höhle auf der Ushowa. Anschließend Besprechung und Register sämtlicher Fünde. Bad Vellach, Kärnten.</ref><ref>Josef Carl GROß 1930: Die altsteinzeitliche Siedlung von Höhlenbärenjägern in der großen Uschowahöhle in den Karawanken. Carinthia II, 119, 120: 6–11.</ref> Nelegalno kopanje v Potočki zijavki je Grossu preprečil [[Srečko Brodar]], takrat profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, ki je nadaljeval s kopanjem v letih 1928-1935. Brodar je izkopal 121 različno ohranjenih koščenih konic, 305 kamenih odbitkov, od tega približno 50 pravih kamenih orodij (retuširane kline in odbitki, praskala, vbadala). Posebnost predstavlja 8 piščali, ki so bile izdelane iz čeljustnic jamskega medveda. V glavnih kulturnih slojih je Brodar izkopal 20 kurišč. Izkopal je tudi nepregledno količino kosti jamskih medvedov in neznatno število kosti, ki so pripadale drugim živalskim vrstam (40 vrst). Kosti jamskega medveda predstavljajo 99,9 odstotka vseh odkritih živalskih vrst v Potočki zijavki. <ref>Srečko BRODAR, Mitja BRODAR 1983: Potočka zijalka: visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev. Dela – Opera I. razr. SAZU 24.</ref> Ker je bilo Brodarjevo [[paleontologija|paleontološko]] gradivo v zadnjih dneh II. svetovne vojne ob zavezniškem bombardiranju Celja uničeno, so v letih 1997-2000 v Potočki zijavki potekala izkopavanja slovensko-avstrijske raziskovalne skupine (Vida Pohar, Martina Pacher, Gernot Rabeder). Z izkopavanji so predvsem želeli pridobiti kosti jamskega medveda za nadaljnje preiskave. Ob tem so našli dve koščeni konici in nekaj kamenih odbitkov/orodij. <ref>Martina PACHER, Vida POHAR, Gernot RABEDER (eds.) 2004: Potočka Zijalka. Palaeontological and Archaeological Results of the Campaigns 1997–2000. Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung 13.</ref> Leta 2012 je v Potočki zijavki raziskoval Boštjan Odar. Za razliko od predhodnikov ni v njej kopal, temveč je že prekopane jamske usedline iz časa Brodarjevih izkopavanj dal prenesti v Solčavo, kjer so bile sprane na sitih. Tako so bili najdeni spregledani izdelki: 5 drobnih kamenih klinic, 5 koščenih konic, rumena okra (barvilo), z vrezi okrašen skrilavec (morda del nakita). <ref>Boštjan ODAR, 2014: Potočka zijavka (Slovenia) – excavation campaign 2012. Archäologisches Korrespondenzblatt 44/2, 1-12.</ref> Najdbe danes hrani [[Pokrajinski muzej Celje]]. ''Stalna razstava Potočka zijalka'' je postavljena v Gostišču in muzeju Firšt v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]. == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[seznam kraških jam v Sloveniji|seznam jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Potok Cave|Potočka zijalka}} {{Geopedia|L3255_F634_T118_vF_b2_x474960_y145080_s18}} * [http://www.first-logarska.si/potocka_zijalka.php Stalna razstava Potočka zijalka - Gostišče in muzej Firšt, Logarska dolina] * [https://web.archive.org/web/20080923020810/http://www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm Potočka zijalka - nekoč in danes] * [https://www.mountainsgeek.com/destinacije/potocka-zijalka/ Potočka zijalka - Mountainsgeek.com] * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=11&id=674 Potočka zijalka - Hribi.net] *[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXFQB68 Stara kamena doba v Sloveniji = Altsteinzeit in Slowenien (Mitja Brodar, 2009, Ljubljana, samozal., 717 str.)] * [http://www.dedi.si/dediscina/323-potocka-zijalka Potočka zijalka]. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. * [https://www.julius-kugy-alpine-trail.com/ ''Julius Kugyjeva pot treh dežel''] **[https://www.outdooractive.com/de/route/bergtour/karawanken-und-bachergebirge/julius-kugy-dreilaenderweg-in-30-etappen-e-4/37635268/''Etapa 4''] {{Karavanke}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Podolševa]] {{normativna kontrola}} s5b41xnohehgx09ermyhquy26cwigwo 6665532 6665530 2026-04-25T20:10:06Z ~2026-25222-36 258857 6665532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Potočka zijalka | other_name = | photo = Potok Cave - Potočka zijalka (Slovenia).JPG | photo_width = | photo_caption = Vhod v jamo | map = Slovenija | map_width = | map_caption = | map_alt = | location = gora [[Olševa]], [[Karavanke]], [[Slovenija]] | relief = yes | coordinates = {{koord novi|46|26|56|N|14|40|07|E|display=inline,title}} | coords_ref = | land_registry_number = | grid_ref = | depth = 21 m | length = 115 m | height_variation = 4 do 10 m | altitude = 1675 m | geology = zgornjetriasni dachsteinski apnenec | entrance_count = 1 | access = odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom | register = e-kataster jam #634<ref>{{navedi splet| url=http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=634 |title=Potočka zijalka |work=e-kataster jam |publisher=[[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana]] |accessdate=15.10.2014}}</ref> | survey_format = | website = | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podolševa - Arheološko najdišče Potočka zijalka <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1987 | refšt= 541 | občina = Solčava }} }} '''Potóčka zijávka''' (tudi '''Potóčka zijálka''' [zijáwka])<ref>V pomenu »položna jama z zevajočim vhodom v skali«</ref> je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian). Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore [[Olševa|Olševe]]. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh (po tam stoječi cerkvi; danes [[Podolševa]]). Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na [[Logarska dolina|Logarsko dolino]]. Pred 35.000 leti so jo kratek čas (10 - 100 let) obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali sex rituale (migi ga je pokazo), kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.<ref>Boštjan ODAR 2012: Potočka zijavka. Fertility Rites in The Raining Cave. Studia mythologica Slavica 15, 9-34.</ref> <ref>Luc MOREAU, Boštjan ODAR, Thomas HIGHAM, Andrej HORVAT, Darja PIRKMAJER, Peter TURK 2015: Reassessing the Aurignacian of Slovenia: techno-economic behaviour and direct dating of osseous projectile points. Journal of Human Evolution 78, 158-180.</ref> == O imenu najdišča<ref>Boštjan ODAR, 2015: Potočka zijavka.</ref> == {{izvirno raziskovanje|razdelek|datum=oktober 2014}} Od nekdaj je bila oblika druge sestavine lastnega imena jame na Olševi '''''zijavka'''''. Tako je zapisano v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju iz leta 1895: poleg 'ženska, ki nepremično radovedno gleda' pomeni tudi 'die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte', torej prepad ali jamo (v zemlji), usad, beseda pa je bila zapisana že v nekaj starejših slovenskih priročnikih in slovarjih, recimo v Cigaletovem nemško-slovenskem leta 1860 in v njegovi Terminologiji ter pri Janežiču. Zijavke so pri Pleteršniku tudi neke rože. Besede zijalka ta slovar ne pozna. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) iz leta 1991 ima geslo '''''zijavka''''' za žensko, poleg tega pa še drugo geslo zijavka z različico '''''zijalka''''' 'jama, votlina z daleč vidnim vhodom', ponazarjalni primeri pa so raziskati zijavko; iti, spustiti se v zijavko; nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka. Slovenski pravopis iz leta 2001 ima v slovarskem delu v geslu '''''zijávec''''' s slabšalnim pomenom 'radovedni opazovalec' zapisano še žensko ustreznico '''''zijavka'''''. O jami tu ne pove nič, je pa v slovarju zapisano: ''''Potóčka zijálka''' -e -e ž, zem.(ljepisno) i.(me) (ọ́ á) |kraška jama v Olševi; arheološko najdišče|: v (Potočk) i (zijalk) i. Če pravopisni slovar nenadoma piše zijalka z l-jem (kar je čisto novo tudi glede na '''''zijavka''''' v tem istem slovarju, pač zaradi Srečka Brodarja, ki je uporabljal le obliko '''Potočka zijalka'''), pa je bilo zelo narobe, ker ne piše, da je treba izgovarjati [wk], ne pa [lk], kot sledi iz zapisa '''zijalka''' brez navedbe izjeme v oglatem oklepaju. Rudolf Badjura je leta 1953 v knjigi Ljudska geografija: terensko izrazoslovje pisal (na straneh 295 in naprej) samo '''''zijavka''''' in seveda tudi '''''Potočka zijavka''''', kritično pa je ocenil tudi zapisane opombe v Pleteršnikovem slovarju. Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (1968-1980) tudi uporablja le '''''Potočka zijavka'''''. <ref>Državna Založba Slovenije; Roman SAVNIK, France PLANINA, Živko ŠIFRER</ref> Obrazilo -av imamo iz glagolov v knjižnih pridevnikih (besede niso nove, a brez njih ne gre) cagav, dobrikav, godrnjav, gubav, zaletav, jezikav, '''zijav''' itd., pa tudi iz samostalnikov v pridevnikih dlakav, hrapav, muhav, kilav, pegav itd. Iz mnogih od teh lahko z dodanim obrazilom -ec (s polglasnikom) naredimo poimenovanja za moške ali z obrazilom -ka poimenovanje za ženske. Tako kot je '''''slinavka''''' žleza, ki izloča slino, in hkrati ženska oblika od '''''slinavec''''', kar je slabšalno 'mlad, nedorasel fant', ki se še slini, tako kot se dojenčki, je tudi '''''zijavka''''' jama in hkrati 'ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje' (kot piše SSKJ); prenos je v obeh primerih dobro razviden. Res pa so novejše oblike iz glagolov na -ati (zijati, padati, brati itd) večinoma z obrazilom -alk, kar je Brodarju zakrilo prvotno trdno uveljavljeno obrazilo -avka; toda v knjižnem jeziku imamo ali bi imeli samostalnike šepavka, jezikavka, kujavka ne pa šepalka, jezikalka itd. To vse govori za obliko '''''Potočka zijavka''''', pri kateri tudi ne bo omahovanja med izgovorom [lk] in [wk]. == Zgodovina raziskav == [[Slika:Obel kamen-Potočka zijalka.jpg|thumb|left|pod Oblim kamnom]] Prvi raziskovalec je bil Avstrijec Josef Carl Gross (mati Slovenka) doma iz Bele na Koroškem. Kot študent medicine je v letih 1926-1928 odkril človeške sledi v zaključku Potočke zijavke: ognjišče in ob njem koščeno konico. Izkopal je veliko kosti [[jamski medved|jamskih medvedov]]. Grossovo poročilo v rokopisu iz leta 1929 hrani Koroški deželni muzej v [[Celovec|Celovcu]].<ref>Josef Carl GROSS 1929-1930: Der Urmensch und die Höhlenbären der Uschowa. Eine Zusamenfassung sämtlicher Pläne und Schichtenzeichnungen der Ausgrabungen in der Jahren 1926-1927-1928 in der Potočnik-Höhle auf der Ushowa. Anschließend Besprechung und Register sämtlicher Fünde. Bad Vellach, Kärnten.</ref><ref>Josef Carl GROß 1930: Die altsteinzeitliche Siedlung von Höhlenbärenjägern in der großen Uschowahöhle in den Karawanken. Carinthia II, 119, 120: 6–11.</ref> Nelegalno kopanje v Potočki zijavki je Grossu preprečil [[Srečko Brodar]], takrat profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, ki je nadaljeval s kopanjem v letih 1928-1935. Brodar je izkopal 121 različno ohranjenih koščenih konic, 305 kamenih odbitkov, od tega približno 50 pravih kamenih orodij (retuširane kline in odbitki, praskala, vbadala). Posebnost predstavlja 8 piščali, ki so bile izdelane iz čeljustnic jamskega medveda. V glavnih kulturnih slojih je Brodar izkopal 20 kurišč. Izkopal je tudi nepregledno količino kosti jamskih medvedov in neznatno število kosti, ki so pripadale drugim živalskim vrstam (40 vrst). Kosti jamskega medveda predstavljajo 99,9 odstotka vseh odkritih živalskih vrst v Potočki zijavki. <ref>Srečko BRODAR, Mitja BRODAR 1983: Potočka zijalka: visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev. Dela – Opera I. razr. SAZU 24.</ref> Ker je bilo Brodarjevo [[paleontologija|paleontološko]] gradivo v zadnjih dneh II. svetovne vojne ob zavezniškem bombardiranju Celja uničeno, so v letih 1997-2000 v Potočki zijavki potekala izkopavanja slovensko-avstrijske raziskovalne skupine (Vida Pohar, Martina Pacher, Gernot Rabeder). Z izkopavanji so predvsem želeli pridobiti kosti jamskega medveda za nadaljnje preiskave. Ob tem so našli dve koščeni konici in nekaj kamenih odbitkov/orodij. <ref>Martina PACHER, Vida POHAR, Gernot RABEDER (eds.) 2004: Potočka Zijalka. Palaeontological and Archaeological Results of the Campaigns 1997–2000. Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung 13.</ref> Leta 2012 je v Potočki zijavki raziskoval Boštjan Odar. Za razliko od predhodnikov ni v njej kopal, temveč je že prekopane jamske usedline iz časa Brodarjevih izkopavanj dal prenesti v Solčavo, kjer so bile sprane na sitih. Tako so bili najdeni spregledani izdelki: 5 drobnih kamenih klinic, 5 koščenih konic, rumena okra (barvilo), z vrezi okrašen skrilavec (morda del nakita). <ref>Boštjan ODAR, 2014: Potočka zijavka (Slovenia) – excavation campaign 2012. Archäologisches Korrespondenzblatt 44/2, 1-12.</ref> Najdbe danes hrani [[Pokrajinski muzej Celje]]. ''Stalna razstava Potočka zijalka'' je postavljena v Gostišču in muzeju Firšt v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]. == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[seznam kraških jam v Sloveniji|seznam jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Potok Cave|Potočka zijalka}} {{Geopedia|L3255_F634_T118_vF_b2_x474960_y145080_s18}} * [http://www.first-logarska.si/potocka_zijalka.php Stalna razstava Potočka zijalka - Gostišče in muzej Firšt, Logarska dolina] * [https://web.archive.org/web/20080923020810/http://www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm Potočka zijalka - nekoč in danes] * [https://www.mountainsgeek.com/destinacije/potocka-zijalka/ Potočka zijalka - Mountainsgeek.com] * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=11&id=674 Potočka zijalka - Hribi.net] *[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXFQB68 Stara kamena doba v Sloveniji = Altsteinzeit in Slowenien (Mitja Brodar, 2009, Ljubljana, samozal., 717 str.)] * [http://www.dedi.si/dediscina/323-potocka-zijalka Potočka zijalka]. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. * [https://www.julius-kugy-alpine-trail.com/ ''Julius Kugyjeva pot treh dežel''] **[https://www.outdooractive.com/de/route/bergtour/karawanken-und-bachergebirge/julius-kugy-dreilaenderweg-in-30-etappen-e-4/37635268/''Etapa 4''] {{Karavanke}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Podolševa]] {{normativna kontrola}} cpdng5sgk9524mgu54h7htqvgbkr28c 6665542 6665532 2026-04-25T20:16:50Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-25222-36|~2026-25222-36]] ([[User talk:~2026-25222-36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6541079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Potočka zijalka | other_name = | photo = Potok Cave - Potočka zijalka (Slovenia).JPG | photo_width = | photo_caption = Vhod v jamo | map = Slovenija | map_width = | map_caption = | map_alt = | location = gora [[Olševa]], [[Karavanke]], [[Slovenija]] | relief = yes | coordinates = {{koord novi|46|26|56|N|14|40|07|E|display=inline,title}} | coords_ref = | land_registry_number = | grid_ref = | depth = 21 m | length = 115 m | height_variation = 4 do 10 m | altitude = 1675 m | geology = zgornjetriasni dachsteinski apnenec | entrance_count = 1 | access = odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom | register = e-kataster jam #634<ref>{{navedi splet| url=http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=634 |title=Potočka zijalka |work=e-kataster jam |publisher=[[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana]] |accessdate=15.10.2014}}</ref> | survey_format = | website = | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podolševa - Arheološko najdišče Potočka zijalka <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1987 | refšt= 541 | občina = Solčava }} }} '''Potóčka zijávka''' (tudi '''Potóčka zijálka''' [zijáwka])<ref>V pomenu »položna jama z zevajočim vhodom v skali«</ref> je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian). Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore [[Olševa|Olševe]]. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh (po tam stoječi cerkvi; danes [[Podolševa]]). Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na [[Logarska dolina|Logarsko dolino]]. Pred 35.000 leti so jo kratek čas (10 - 100 let) obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.<ref>Boštjan ODAR 2012: Potočka zijavka. Fertility Rites in The Raining Cave. Studia mythologica Slavica 15, 9-34.</ref> <ref>Luc MOREAU, Boštjan ODAR, Thomas HIGHAM, Andrej HORVAT, Darja PIRKMAJER, Peter TURK 2015: Reassessing the Aurignacian of Slovenia: techno-economic behaviour and direct dating of osseous projectile points. Journal of Human Evolution 78, 158-180.</ref> == O imenu najdišča<ref>Boštjan ODAR, 2015: Potočka zijavka.</ref> == {{izvirno raziskovanje|razdelek|datum=oktober 2014}} Od nekdaj je bila oblika druge sestavine lastnega imena jame na Olševi '''''zijavka'''''. Tako je zapisano v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju iz leta 1895: poleg 'ženska, ki nepremično radovedno gleda' pomeni tudi 'die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte', torej prepad ali jamo (v zemlji), usad, beseda pa je bila zapisana že v nekaj starejših slovenskih priročnikih in slovarjih, recimo v Cigaletovem nemško-slovenskem leta 1860 in v njegovi Terminologiji ter pri Janežiču. Zijavke so pri Pleteršniku tudi neke rože. Besede zijalka ta slovar ne pozna. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) iz leta 1991 ima geslo '''''zijavka''''' za žensko, poleg tega pa še drugo geslo zijavka z različico '''''zijalka''''' 'jama, votlina z daleč vidnim vhodom', ponazarjalni primeri pa so raziskati zijavko; iti, spustiti se v zijavko; nekdanji prebivalci zijavk / Potočka zijavka. Slovenski pravopis iz leta 2001 ima v slovarskem delu v geslu '''''zijávec''''' s slabšalnim pomenom 'radovedni opazovalec' zapisano še žensko ustreznico '''''zijavka'''''. O jami tu ne pove nič, je pa v slovarju zapisano: ''''Potóčka zijálka''' -e -e ž, zem.(ljepisno) i.(me) (ọ́ á) |kraška jama v Olševi; arheološko najdišče|: v (Potočk) i (zijalk) i. Če pravopisni slovar nenadoma piše zijalka z l-jem (kar je čisto novo tudi glede na '''''zijavka''''' v tem istem slovarju, pač zaradi Srečka Brodarja, ki je uporabljal le obliko '''Potočka zijalka'''), pa je bilo zelo narobe, ker ne piše, da je treba izgovarjati [wk], ne pa [lk], kot sledi iz zapisa '''zijalka''' brez navedbe izjeme v oglatem oklepaju. Rudolf Badjura je leta 1953 v knjigi Ljudska geografija: terensko izrazoslovje pisal (na straneh 295 in naprej) samo '''''zijavka''''' in seveda tudi '''''Potočka zijavka''''', kritično pa je ocenil tudi zapisane opombe v Pleteršnikovem slovarju. Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (1968-1980) tudi uporablja le '''''Potočka zijavka'''''. <ref>Državna Založba Slovenije; Roman SAVNIK, France PLANINA, Živko ŠIFRER</ref> Obrazilo -av imamo iz glagolov v knjižnih pridevnikih (besede niso nove, a brez njih ne gre) cagav, dobrikav, godrnjav, gubav, zaletav, jezikav, '''zijav''' itd., pa tudi iz samostalnikov v pridevnikih dlakav, hrapav, muhav, kilav, pegav itd. Iz mnogih od teh lahko z dodanim obrazilom -ec (s polglasnikom) naredimo poimenovanja za moške ali z obrazilom -ka poimenovanje za ženske. Tako kot je '''''slinavka''''' žleza, ki izloča slino, in hkrati ženska oblika od '''''slinavec''''', kar je slabšalno 'mlad, nedorasel fant', ki se še slini, tako kot se dojenčki, je tudi '''''zijavka''''' jama in hkrati 'ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje' (kot piše SSKJ); prenos je v obeh primerih dobro razviden. Res pa so novejše oblike iz glagolov na -ati (zijati, padati, brati itd) večinoma z obrazilom -alk, kar je Brodarju zakrilo prvotno trdno uveljavljeno obrazilo -avka; toda v knjižnem jeziku imamo ali bi imeli samostalnike šepavka, jezikavka, kujavka ne pa šepalka, jezikalka itd. To vse govori za obliko '''''Potočka zijavka''''', pri kateri tudi ne bo omahovanja med izgovorom [lk] in [wk]. == Zgodovina raziskav == [[Slika:Obel kamen-Potočka zijalka.jpg|thumb|left|pod Oblim kamnom]] Prvi raziskovalec je bil Avstrijec Josef Carl Gross (mati Slovenka) doma iz Bele na Koroškem. Kot študent medicine je v letih 1926-1928 odkril človeške sledi v zaključku Potočke zijavke: ognjišče in ob njem koščeno konico. Izkopal je veliko kosti [[jamski medved|jamskih medvedov]]. Grossovo poročilo v rokopisu iz leta 1929 hrani Koroški deželni muzej v [[Celovec|Celovcu]].<ref>Josef Carl GROSS 1929-1930: Der Urmensch und die Höhlenbären der Uschowa. Eine Zusamenfassung sämtlicher Pläne und Schichtenzeichnungen der Ausgrabungen in der Jahren 1926-1927-1928 in der Potočnik-Höhle auf der Ushowa. Anschließend Besprechung und Register sämtlicher Fünde. Bad Vellach, Kärnten.</ref><ref>Josef Carl GROß 1930: Die altsteinzeitliche Siedlung von Höhlenbärenjägern in der großen Uschowahöhle in den Karawanken. Carinthia II, 119, 120: 6–11.</ref> Nelegalno kopanje v Potočki zijavki je Grossu preprečil [[Srečko Brodar]], takrat profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, ki je nadaljeval s kopanjem v letih 1928-1935. Brodar je izkopal 121 različno ohranjenih koščenih konic, 305 kamenih odbitkov, od tega približno 50 pravih kamenih orodij (retuširane kline in odbitki, praskala, vbadala). Posebnost predstavlja 8 piščali, ki so bile izdelane iz čeljustnic jamskega medveda. V glavnih kulturnih slojih je Brodar izkopal 20 kurišč. Izkopal je tudi nepregledno količino kosti jamskih medvedov in neznatno število kosti, ki so pripadale drugim živalskim vrstam (40 vrst). Kosti jamskega medveda predstavljajo 99,9 odstotka vseh odkritih živalskih vrst v Potočki zijavki. <ref>Srečko BRODAR, Mitja BRODAR 1983: Potočka zijalka: visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev. Dela – Opera I. razr. SAZU 24.</ref> Ker je bilo Brodarjevo [[paleontologija|paleontološko]] gradivo v zadnjih dneh II. svetovne vojne ob zavezniškem bombardiranju Celja uničeno, so v letih 1997-2000 v Potočki zijavki potekala izkopavanja slovensko-avstrijske raziskovalne skupine (Vida Pohar, Martina Pacher, Gernot Rabeder). Z izkopavanji so predvsem želeli pridobiti kosti jamskega medveda za nadaljnje preiskave. Ob tem so našli dve koščeni konici in nekaj kamenih odbitkov/orodij. <ref>Martina PACHER, Vida POHAR, Gernot RABEDER (eds.) 2004: Potočka Zijalka. Palaeontological and Archaeological Results of the Campaigns 1997–2000. Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung 13.</ref> Leta 2012 je v Potočki zijavki raziskoval Boštjan Odar. Za razliko od predhodnikov ni v njej kopal, temveč je že prekopane jamske usedline iz časa Brodarjevih izkopavanj dal prenesti v Solčavo, kjer so bile sprane na sitih. Tako so bili najdeni spregledani izdelki: 5 drobnih kamenih klinic, 5 koščenih konic, rumena okra (barvilo), z vrezi okrašen skrilavec (morda del nakita). <ref>Boštjan ODAR, 2014: Potočka zijavka (Slovenia) – excavation campaign 2012. Archäologisches Korrespondenzblatt 44/2, 1-12.</ref> Najdbe danes hrani [[Pokrajinski muzej Celje]]. ''Stalna razstava Potočka zijalka'' je postavljena v Gostišču in muzeju Firšt v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]. == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[seznam kraških jam v Sloveniji|seznam jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Potok Cave|Potočka zijalka}} {{Geopedia|L3255_F634_T118_vF_b2_x474960_y145080_s18}} * [http://www.first-logarska.si/potocka_zijalka.php Stalna razstava Potočka zijalka - Gostišče in muzej Firšt, Logarska dolina] * [https://web.archive.org/web/20080923020810/http://www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm Potočka zijalka - nekoč in danes] * [https://www.mountainsgeek.com/destinacije/potocka-zijalka/ Potočka zijalka - Mountainsgeek.com] * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=11&id=674 Potočka zijalka - Hribi.net] *[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXFQB68 Stara kamena doba v Sloveniji = Altsteinzeit in Slowenien (Mitja Brodar, 2009, Ljubljana, samozal., 717 str.)] * [http://www.dedi.si/dediscina/323-potocka-zijalka Potočka zijalka]. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. * [https://www.julius-kugy-alpine-trail.com/ ''Julius Kugyjeva pot treh dežel''] **[https://www.outdooractive.com/de/route/bergtour/karawanken-und-bachergebirge/julius-kugy-dreilaenderweg-in-30-etappen-e-4/37635268/''Etapa 4''] {{Karavanke}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Podolševa]] {{normativna kontrola}} s5b41xnohehgx09ermyhquy26cwigwo 25. pehotna divizija (ZDA) 0 38179 6665379 6577685 2026-04-25T12:40:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665379 wikitext text/x-wiki : ''Za druge 25. [[divizija|divizije]] glejte [[25. divizija]].'' {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=25. pehotna divizija<br />25th Infantry Division |image=[[Slika:25th Infantry Division SSI.svg|120px|Rokavni našitek divizije]] |caption=Rokavni našitek |dates=[[1. oktober]] [[1941]] - danes |country={{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike|ZDA]] |allegiance=[[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]] |branch=[[Kopenska vojska]] |type=[[Pehotna divizija]] |specialization=[[Pehotno bojevanje]] |size=[[Divizija]] |command_structure=[[Pacifiško poveljstvo ZDA]] |current_commander= |garrison=[[Schofield Barracks]], [[Havaji]] |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname=''Tropical Lighting'' (Tropska strela)<ref name = SUD>{{navedi splet| title = Special Unit Designations| url = http://www.history.army.mil/html/forcestruc/spdes-123-ra_ar.html| publisher = [[United States Army Center of Military History]]| date = 21. april 2010| accessdate = 24. junija 2010| archive-date = 2010-06-09| archive-url = https://web.archive.org/web/20100609010022/http://www.history.army.mil/html/forcestruc/spdes-123-ra_ar.html| url-status = dead}}</ref><br />Pineapple Division (Divizija [[Ananas]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.wartimepress.com/archives.asp?TID=015%20%2025th%20Infantry%20Division&MID=Infantry%20Divisions&q=134&FID=89 |title=Wartimepress.com - 25th Infantry Division |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101129105223/http://wartimepress.com/archives.asp?TID=015%20%2025th%20Infantry%20Division&MID=Infantry%20Divisions&q=134&FID=89 |url-status=dead }}</ref> |patron= |motto=''Ready to Strike, Anytime, Anywhere'' (Pripravljeni, da udarimo, kadarkoli, kjerkoli)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.25thida.com/division.html |title=25thida.com - A Brief History of the 25th Infantry Division |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403172610/http://www.25thida.com/division.html |url-status=dead }}</ref> |colors= |march= |mascot= |battles='''[[Druga svetovna vojna]]:'''<br />* [[Bitka za Guadalcanal]]<br />* [[Bitka za Solomonove otoke]]<br />* [[Bitka za Filipine]]<br />'''[[Korejska vojna]]'''<br />* [[Bitka za pusamski perimeter]]<br />* [[Ofenziva OZNE (1950)]]<br />* [[Operacija Ripper]]<br />* [[Operacija Dauntless]]<br />* [[Operacija Detonate]]<br />* [[Operacija Piledriver]]<br />'''[[Vietnamska vojna]]:'''<br />* [[Operacija Wahiawa]]<br />* [[Ofenziva Tet]]<br />* [[Operacija Modra svetloba]]<br />* [[Operacija Attleboro]]<br />* [[Operacija Cedar Falls]]<br />* [[Operacija Junction City]]<br />* [[Operacija Team Spirit]]<br />'''[[Operacija Puščavska nevihta]]'''<br />'''[[Operacija Uphold Democracy]]'''<br />'''[[SFOR XI]]'''<br />'''[[Globalna vojna proti terorizmu]]'''<br />* [[Operacija Iraška svoboda]]<br />* [[Operacija Enduring Freedom]]<br />* [[Operacija Cobra Gold]]<br />* [[Operacija Bliskoviti razvoj]]<!--[[operacija Lightning Resolve]]--><br />* [[Operacija Gorska nevihta]]<!--[[operacija Moutain Storm]]--><br />* [[Operacija Bliskovita svoboda]]<!--[[Operation Lightning Freedom]]--><br />* [[Operacija Crackdown]]<br />* [[Operacija Indy]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |identification_symbol=[[Slika:025 Infantry Division DUI.png]] |identification_symbol_label=Razločitveni simbol divizije }} '''25. pehotna divizija »Tropska strela«''' (izvirno [[angleščina|angleško]] ''25th Infantry Division »Tropic Lightning«'') je ena od aktivnih [[pehotna divizija|pehotnih divizij]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske Združenih držav Amerike]], ki trenutno sodeluje v [[globalna vojna proti terorizmu|globalni vojni proti terorizmu]], tako v [[Afganistan]]u kot v [[Irak]]u. Trenutno v sestavi divizije delujejo [[Stryker]], lahkopehotne, zračnoprevozne in letalske enote<ref>[http://www.25idl.army.mil/ 23idl.army.mil - Units] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220305222747/http://www.25idl.army.mil/ |date=2022-03-05 }}</ref>. Do leta 2006 je imela enota imela v nazivu tudi oznako [[lahka pehota|lahka]], ki pa jo je zgubila zaradi reorganizacije ter s tem močnim povečanjem divizijske moči<ref name=globalsecurity>[http://www.globalsecurity.org/military/agency/army/25id.htm Globalsecurity.com - 25th Infantry Division / US Army Hawaii]</ref>. == Zgodovina == === Ustanovitev === 25. pehotna divizija je bila ustanovljena 1. oktobra [[1941]] v [[Schofield Barracks]] ([[Havaji]]) z razpustitivijo [[Havajska divizija|Havajske divizije]]<!--Hawaiian Division-->. ''Havajska divizija'' je branila Havaje od leta [[1921]], nakar je bila 1941 razpuščena in iz njenih enot so ustanovili [[24. pehotna divizija (ZDA)|24.]]<!--24th Infantry Division--> in 25. pehotno divizijo, ki je danes neaktivna<ref name=Handout>{{Navedi splet |url=http://www.25idl.army.mil/tropic%20lightning%20museum/History/25ID/Handout-%2025th%20ID%20History%202002.pdf |title=25idl.army.mil - 25th Infantry Division Tropic Lightning: Ready to Strike! Anywhere, Anytime… |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2011-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111119172002/http://www.25idl.army.mil/tropic%20lightning%20museum/History/25ID/Handout-%2025th%20ID%20History%202002.pdf |url-status=dead }}</ref>. 25. divizija je dobila [[27. pehotni polk (ZDA)|27.]]<!--27th Infantry Regiment--> in [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotni polk]]<!--35th Infantry Regiment--> ter [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. poljski artilerijski polk]]<!--8. Field Artillery Regiment--> iz sestave razformirane divizije. Da bi divizija dosegla zahtevano število 3 [[polk]]ov, so ji dodelili [[298. pehotni polk (ZDA)|298. pehotni polk]]<!--298. Infantry Regiment--> [[Havajska nacionalna garda|Havajske nacionalne garde]]<!--Hawaiian National Guard--><ref name="ridinthewave.com">{{navedi splet |url=http://www.ridinthewave.com/thinkytees/25thInfantryDivision.html |title=Ridinthewave.com - "Tropic Lightning" |accessdate=2010-09-04 |archivedate=2010-12-12 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101212040447/http://www.ridinthewave.com/thinkytees/25thInfantryDivision.html |url-status=dead }}</ref>. === Druga svetovna vojna === Komaj dva meseca po nastanku divizije je [[Japonski imperij]] [[7. december|7. decembra]] napadel [[Pearl Harbor]] in tako se je pričela [[druga svetovna vojna]] tudi za [[Združene države Amerike|ZDA]] in s tem tudi za novoustanovljeno 25. divizijo; napadajoča letala so napadla tudi divizijske objekte na otoku [[Oahu]]<ref name="ridinthewave.com"/>. 25. in njena sestrska 24. divizija sta bili tako prvi ameriški diviziji, ki sta doživeli boj v drugi svetovni vojni. Divizija je takoj zasedla dodeljene obrambne sektorje na južnih in vzhodnih obalah otoka, pripravljena, da ga obrani pred morebitnim [[Japonci|japonskim]] [[izkrcanje]]m; nato je bila premeščena na Pearl Harbor in [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] z isto nalogo<ref name=Handout/>. 3. avgusta [[1942]] je bil 298. pehotni polk zamenjan z [[161. pehotni polk (ZDA)|161. pehotnim polkom]] [[Washingtonska nacionalna garda|Washingtonske nacionalne garde]], ki je bil na poti na [[Filipini|Filipine]], ko so Japonci napadli in so ga zato preusmerili na Havaje. Razlog za zamenjavo je bil ta, da je bilo veliko pripadnikov 298. polka [[Japonski Američani|japonskega porekla]], zato jim niso zaupali, da se bodo borili proti svojim rojakom (pozneje so iz njih organizirali [[100. pehotni bataljon (ZDA)|100. pehotni bataljon]], ki se je izkazal v [[Evropa|Evropi]])<ref name=globalsecurity/>. Branjenje otokov je opravljala do novembra 1942, ko je divizija opravila obsežno urjenje [[džungelsko bojevanje|džungelskega]] in [[izkrcanje|amfibijskega]] [[bojevanje|bojevanja]]<ref name=Handout/>, nakar so se začeli 25. novembra 1942 premeščati na [[Salomonovi otoki|Salomonove otoke]], kjer so zamenjali [[1. marinska divizija (ZDA)|1. marinsko divizijo]] v bližini [[Henderson Field]]a; zdaj so delovali v sestavi [[14. korpus (ZDA)|14. korpusa]]<!--14th Corps-->. [[Slika:Woundet Soldier at Guadalcanal.jpg|thumb|left|400px|Ranjenemu vojaku pomagajo pri spuščanju po džungelskem pobočju, nato preko džungle do reke in s čolnom in ambulantnim vozilom do bližnje bolnišnice. [[Guadalcanal]], 15. januar 1943. Vojak [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotnega polka]] 25. pehotne divizije. Reka [[Matanikan]].]] [[Bitka za Guadalcanal]] je bila prva večja [[kampanja]] divizije in s tem tudi [[oborožene sile Združenih držav Amerike|celotnih Oboroženih sil ZDA]]. Divizija se je na [[Guadalcanal]] začela izkrcavati 17. decembra pri reki [[Tenaru]]. 7. januarja istega leta se je začela [[ofenziva]] proti japonskim branilcem; divizija je nastopila šele 10. januarja. Sodelovala je pri zavzetju [[Kokumbona|Kokumbone]] in uničenju [[japonske oborožene sile|japonskih oborožnih sil]] okoli gore [[Austen]]<!--Mount Austen-->. Zaradi nevarnosti večjih sovražnikovih [[protinapad]]ov se je ofenziva začasno ustavila, nakar so divizijske enote zamenjale ogrožen [[147. pehotni polk (ZDA)|147. pehotni polk]]<!--147th Infantry Regiment--> in začele prodirati proti [[Cape Esperance]]. Ko so se ameriške enote srečale v bližini polotoka, je sovražnik [[kapitulacija|kapituliral]]. V [[džungla|džungli]], kjer je mrgolelo [[tropska bolezen|tropskih bolezni]] in odločnih, zagrizenih sovražnikov, je divizija do 5. februarja 1943 izpolnila svoje cilje in to tako hitro, da je dobila [[vzdevek]] »Tropska strela«<ref name=globalsecurity/>. Divizija je kot [[garnizija|garnizijska]] enota ostala na otoku do 21. julija<ref name="ridinthewave.com"/>. Tega dne, 21. julij 1943, so divizijske prednje enote pristale na [[Munda|Mundi]] ([[Nova Georgija]]). Divizijski [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotni polk]]<!--35th Infantry Regiment--> v sestavi ''Severne pristajalne sile''<!--Northern Landing Force--> je sodeloval pri zavzetju [[Vella Lavella|Vella Lavelli]]; boj je trajal od 15. avgusta do 15. septembra (organiziran odpor na Novi Georgiji se je končal 25. avgusta). Istočasno so ostale divizijske enote pristale na drugem delu otoka, zavzele [[Zieta|Zieto]], se v 19 dneh prebile skozi džunglo in zavzele [[zaliv Bairoko]]<!--Bairoko Harbor--> ter tako osvobodile ves otok. 24. septembra so očistili otok [[Arundel]]<!--Arundel Island--> in 6. oktobra še otok [[Kolombangara]]<!--Kolombangara Island--> s pomembnim [[letališče Villa|letališčem Villa]]<!--Villa Airport-->. [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|KOV ZDA]] je 25. septembra 1944 potrdila divizijski [[našitek]] (rdeč in rumen [[taro]] list, ki predstavljata havajski izvor divizije in [[strela]], ki ponazarja vzdevek)<ref name=Handout/>. Do 22. oktobra 1943 se je celotna divizija umaknila iz [[fronta (vojaštvo)|fronte]] na zaslužen [[počitek in popolnitev]] in to na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]]; zadnji divizijski elementi so prispeli 5. decembra. Med 3. februarjem in 14. marcem [[1944]] je bila celotna divizija premeščena na [[Nova Kaledonija|Novo Kaledonijo]], kjer se je pripravljala na naslednjo [[vojaška operacija|operacijo]]<ref name=globalsecurity/>. 11. januarja [[1945]] so bili v sestavi [[6. armada (ZDA)|6. armade]]<!--6th Army--> poslani na Filipine, da jih osvobodijo. Divizija je pristala pri San Fabijanu na otoku [[Luzon]]; dodeljena je bila [[1. korpus (ZDA)|1. korpusu]] kot njeno levo krilo in 16. januarja je pričela z ofenzivo, da očisti osrednji del otoka ([[luzonska osrednja planota|luzonsko osrednjo planoto]]<!--Luzon Central Plain-->) in pomembno [[avtocesta|avtocesto]] št. 5 do prestolnice [[Manila|Manile]]. 17. januarja se je divizija spopadla z Japonci pri [[Binalonan]]u. Prodirajoč čez riževa polja je zavzela [[Umingan]], [[Lupao]] in [[San Jose, Luzon|San Jose]] in istočasno uničila velik del japonskih oklepnih enot. Divizija se je 21. februarja začela prebijati skozi gorovje [[Caraballo]]<!--Caraballo Mountains-->, tako da je napadla in osvojila en vrh za drugim ([[Digdig]], [[Putlan]] in [[Kapintalan]]); 13. maja 1945 pa je zasedla ključni prelaz [[Balete]]<!--Balete Pass-->. 27. maja je zavzela tudi [[Santa Fe, Luzon|Santa Fe]] ter tako »odprla vrata« v dolino [[Cagajan]]<!--Cagayan Valley-->. Nato je še do 25. junija sodelovala pri čiščenju osvobojenega ozemlja. Svojo nalogo pri osvobajanju Filipinov je izpolnila po 165 dneh nenehnega bojevanja 30. junija 1945. Od vseh divizij v sestavi 6. armade je prav 25. imela največ izgub med celotno kampanjo, kar kaže, da so ji zaupali izvrševanje najtežjih nalog<ref name=globalsecurity/>. 30. junija 1945 je bila prestavljena v rezervo blizu Tarlaca, kjer se je urila za načrtovano [[invazija|invazijo]] na Japonsko, kamor bi morala odpluti 20. septembra, a je Japonska prej kapitulirala. Med drugo svetovno vojno je divizija sodelovala v 4 kampanjah in 6 pripadnikov divizije je prejelo [[medalja časti|medaljo časti]] za njihove zasluge<ref name=Handout/>. === Zasedba in hladna vojna === Pozno septembra 1945 so divizijo poslali na [[Japonska|Japonsko]], da opravlja [[okupacija|zasedbene]] naloge na otoku [[Honšu]] s štabom v mestu [[Nagoja]]. Na Japonsko je prispela v začetku oktobra. Takoj je pričela z razorožitvijo vseh [[japonske oborožene sile|japonskih oboroženih sil]] v okolici in uničevanjem zasežene [[vojaška oprema|vojaške opreme]]. 1. novembra 1945 so deaktivirali [[161. pehotni polk (ZDA)|161. pehotni polk]], ki ga je zamenjal [[4. pehotni polk (ZDA)|4. pehotni polk]]. V začetku januarja [[1946]] se je povečalo območje delovanja na območje na novo deaktiviranih [[33. pehotna divizija (ZDA)|33.]] in [[98. pehotna divizija (ZDA)|98. pehotne divizije]]. Istočasno se je preselila v [[Osaka|Osako]]<ref name=globalsecurity/>. V Osaki sta [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotni]] in [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. poljski artilerijski polk]] »[[posvojitev|posvojila]]« [[otroška sirotišnica|otroško sirotišnico]] in si prislužila velik svetovni sloves. V času zasedbe je 4. pehotni polk organiziral 300 skupin, ki so sodelovale pri [[cepljenje (medicina)|cepljenju]] [[Japonci|japonskih]] [[civilist]]ov. 1. februarja [[1947]] je [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotni polk]] zamenjal 4. pehotni polk. Oba druga, 27. in [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotna polka]], sta imela le dva bataljona, poljski artilerijski bataljoni le dve dejavni [[baterija (vojaštvo)|bateriji]] in [[tankovske enote|tankovski]] bataljon le eno [[četa|četo]] [[lahki tank|lahkih tankov]] zaradi slabega japonskega [[cestno omrežje|cestnega omrežja]]. === Korejska vojna === [[Slika:25th US ID Koreja.jpg|thumb|right|400px|Položaj zasedeta [[poddesetnik]]a James Patts iz [[Cincinnati, Ohio|Cincinnatija]], [[Ohio]] in Charles W. Patterson iz [[Pitte, Pensilvanija|Pitte]], [[Pensilvanija]], oba člana čete Fox, [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotni polk]], 25. pehotne divizije med akcijo na zahodni [[Koreja|korejski]] [[fronta (vojaštvo)|fronti]] ([[16. januar]] [[1951]]). ]] Po stopnjevanju napetosti med obema [[Koreja]]ma, je 25. januarja [[1950]] [[Severna Koreja]] sprožila invazijo na [[Južna Koreja|južno sosedo]]. Divizije Kopenske vojske ZDA, nastanjene na Japonskem, so hitro poslali v Južno Korejo, da zaustavijo [[komunizem|komunistični]] napad. 25. pehotna divizija je 5. julija 1950 dobila [[Povelje|ukaz]] za premik. Do srede julija je bila divizija popolno opremljena in pripravljena na srečanje s sovražnikom. 20. julija 1950 je 3. bataljon 24. pehotnega polka doživel prvo bojno akcijo, ko je napadel in uničil [[fortifikacija|utrjeno]] [[cestno križišče]] pri [[Ječon]]u; prav ta akcija je bila tudi prvo pomembnejše ameriško ponovno zavzetje izgubljenega ozemlja v celotni korejski vojni. Divizija je bila izpostavljena hudim pritiskom in je bila prisiljena se umakniti v [[pusanski perimeter]]. 8. septembra 1950 so zaustavili severnokorejski napad<ref name=globalsecurity/>. Divizija je bila pomemben dejavnik pri preboju iz pusanskega perimetra in posledičnega srečanja z [[10. korpus (ZDA)|10. korpusom]], ki se je izkrcal pri [[Inčon]]u; sledila je [[bitka za Inčon]]. [[Modre čelade|Oborožene sile OZN]] so dosegle [[38. vzporednik]] in v procesu uničile vse severnokorejske vojaške enote. Po prečkanju vzporednika, v sestavi [[8. armada (ZDA)|8. armade]], je divizija vdrla v Severno Korejo<ref name=globalsecurity/>. 26. novembra 1950 so [[Kitajci]] sprožili veliko ofenzivo, ki je potisnila sile [[Organizacija združenih narodov|OZN]] do 38. poldnevnika, kjer se je fronta ustalila. Jeseni [[1951]] je divizija doživela nekaj strukturnih sprememb. 1. oktobra je bil [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotni polk]] deaktiviran in zamenjan s [[14. pehotni polk (ZDA)|14. pehotnim polkom »Zlati zmaji«]] ter 69. poljski artilerijski bataljon je zamenjal 159. poljski artilerijski bataljon. 14. novembra so deaktivirali še 755. tankovski bataljon in ga istočasno zamenjali z 89. tankovskim bataljonom. Med majem in julijem [[1953]] je divizija sodelovala v obrambi Seoula, s čimer si je prislužila še drugo južnokorejsko predsedniško pohvalo enote<ref name=globalsecurity/>. 25. divizija je v korejski vojni sodelovala skupaj 37 mesecev in v vseh 10 [[kampanja]]h; v tem času so prejeli 11 predsedniških pohval enote ter 14 pripadnikov je prejelo [[medalja časti|medaljo časti]]<ref name=Handout/>. === Hladna vojna 2. del === Po 12-letni odsotnosti se je jeseni [[1954]] divizija vrnila v svoje [[matično oporišče]], kjer je prevzela novo dolžnost; postala je [[vojaška strategija|strateška]] rezerva za celotno področje [[Pacifik]]a in [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]]. Tako je divizija začela urjenje na [[Filipini]]h, na [[Tajska|Tajskem]] in drugje, kjer je preizkušala bojno pripravljenost. Ponovno so začeli ustanavljati tečaje džungelskega in [[protigverilsko bojevanje|protigverilskega bojevanja]] na podlagi izkušenj iz druge svetovne vojne ter pričakovanj prihodnjih bojev... S tem je bila 25. pehotna divizija edina izurjena protigverilska enota te velikosti v Kopenski vojski ZDA<ref name=Handout/>. V sklopu z reorganizacijo celotne Kopenske vojske ZDA so reorganizirali divizijske 3 polke v pet [[bojna skupina|bojnih skupin]] in ji dodali še: 3. konjeniški izvidniški eskadron [[4. konjeniški polk (ZDA)|4. konjeniškega polka]], 3. oklepni bataljon [[69. oklepni polk (ZDA)|69. oklepnega polka]] ([[1963]] preimenovan v 1. bataljon 69. oklepnega polka) in aviacijsko četo. Da bi ohranili tradicijo zgodovinskih polkov, je Kopenska vojska ZDA uvedla tudi [[CARS]] (Bojni polkovni sistem). Tako so bili [[14. pehotni polk (ZDA)|14.]], [[27. pehotni polk (ZDA)|27.]] in [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotni polk]] reorganizirani v 1. bojno skupino 14. pehotnega, 2. bojno skupino [[19. pehotni polk (ZDA)|19. pehotnega]], 2. bojno skupino [[21. pehotni polk (ZDA)|21. pehotnega]], 1. bojno skupino 27. pehotnega in 1. bojno skupino 35. pehotnega polka. [[Artilerija]] in [[protiletalska obramba]] sta bili združeni v 1. bataljon [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. artilerijskega]], 2. bataljon [[9. poljski artilerijski polk (ZDA)|9. artilerijskega]], 7. bataljon [[11. poljski artilerijski polk (ZDA)|11. artilerijskega]] in 3. bataljon [[13. poljski artilerijski polk (ZDA)|13. poljskega artilerijskega polka]]. Leta [[1963]] so ponovno reorganizirali divizijo, tako da so ukinili bojne skupine in aktivirali 1., 2. in 3. brigado s 7 bataljoni. === Vietnamska vojna === [[Slika:25th US ID Vietnam.jpg|thumb|left|400px|Pripadniki 4. bataljona, [[23. pehotni polk (ZDA)|23. pehotnega polka]], 25. pehotna divizija, se s pomočjo vkrcavajo na [[evakuacija|evakuacijski]] [[helikopter]] med [[boj]]em z [[Vietkong]]om med [[operacija Wahiawa|operacijo Wahiawa]], severno od [[Cu Či]]ja. [[20. maj]] [[1966]].]] [[3. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|3. brigada, 25. pehotna divizija]] je bil prvi divizijski element, ki je bil pripravljen za [[vietnamska vojna|vietnamsko vojno]]. 1. bataljon [[14. pehotni polk (ZDA)|14. pehotnega polka]] je bil premeščen k 3. brigadi] kot njen 3. bataljon, prav tako 2. bataljon [[9. poljski artilerijski polk (ZDA)|9. poljskega artilerijskega polka]], ki je izvajal neposredno podporo in [[trop (vojaštvo)|trop]] C 3. bataljona [[4. konjeniški polk (ZDA)|4. konjeniškega polka]], ki je predstavljal brigadni [[izvidniške enote|izvidniški element]]. 28. decembra [[1965]] so deli brigade prispeli v [[Pleiku]] v [[Centralno vietnamsko višavje]]. Takoj so sodelovali v sklopu [[operacija Modra svetloba|operacije Modra svetloba]], ki je bila do tedaj največja zračnopremična vojaška operacija ZDA<ref name=globalsecurity/>. 1. bataljon [[69. oklepni polk (ZDA)|69. oklepnega polka]] se je maja [[1966]] pridružil brigadi. Brigada je bila vpletena v boje z [[Severni Vietnam|severnovietnamskimi]] enotami vzdolž [[kambodža|kamboške]] meje in z [[Vietkong]]om v provinci [[Quang Ngai]], za kar je celotna divizija prejela [[Medalja hrabre enote|Medaljo hrabre enote]]<ref name=Handout/>. Preostanek divizije je prispel v provinco [[Cu Či]], severnozahodno od [[Sajgon]]a, šele januarja 1966. Zadnja divizijska enota, ki je prišla, je bila [[1. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|1. brigada]] in to 29. aprila 1966. Slednja je pred odhodom iz Havajev dobila še 4. bataljon [[9. pehotni polk (ZDA)|9. pehotnega]] in 4. bataljon [[23. pehotni polk (ZDA)|23. pehotnega polka]], saj je bila do tedaj oslabljena. V obdobju med poletjem 1966 in pomladjo [[1967]] je bila največja divizija v [[Vietnam]]u, saj je imela kar štiri brigade: 1. in 2. lastni ter [[3. brigada, 4. pehotna divizija (ZDA)|3. brigado]] [[4. pehotna divizija (ZDA)|4. pehotne divizije]] in ''[[196. lahka pehotna brigada (ZDA)|196. lahko pehotno brigado]]. Od septembra do novembra 1966 je sodelovala v [[operacija Attleboro|operaciji Attleboro]], v vojni coni C vzhodno od [[Tay Ning City]]a, ki je bila do takrat največja operacija, ki je privedla do uničenja [[9. divizija (Vietkong)|9. vietkongovške divizije]]. Zgodaj leta 1967 je nato sodelovala še v dveh operacijah: [[operacija Cedar Falls|Cedar Falls]] in [[operacija Junction City|Junction City]]<ref name=Handout/>.'' Aprila 1967 je bila 196. brigada premeščena v [[Ču Laj]] k [[1. korpus (ZDA)|1. korpusu]], tako da je divizija imela le 3 brigade. 1. avgusta istega leta se ji je ponovno pridružila [[3. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|3. brigada]], hkrati pa je prevzela kontrolo nad bivšimi elementi 3. brigade [[4. pehotna divizija (ZDA)|4. pehotne divizije]], 2. bataljonom [[12. pehotni polk (ZDA)|12. pehotnega polka]], 2. bataljonom ([[mehanizirane enote|mehaniziranim]] [[22. pehotni polk (ZDA)|22. pehotnega polka]] in 3. bataljonom 22. pehotnega polka. 2. bataljon [[77. poljski artilerijski polk (ZDA)|77. poljskega artilerijskega polka]] je bil dodeljen divizijski artileriji. V zameno je 4. divizija prevzela kontrolo nad enotami, ki so pripadale 3. brigadi razen tropa C in več drugih čet, ki so se pridružile diviziji brez osebja in opreme<ref name=Handout/>. Od 1966 do [[1970]] se je divizija borila severno in zahodno od Sajgona. Med [[ofenziva Tet|Tet ofenzivo]] leta [[1968]] je preprečila zavzetje [[Ton Son Nhut]]a in sodelovala v [[bitka za Sajgon (1968)|obrambi Sajgona]]<ref name=Handout/>. 6. decembra 1970 se je pričela divizija umikati iz Vietnama; umik se je končal 20. aprila [[1971]] z odhodom 2. brigade<ref name=globalsecurity/>. V času vietnamske vojne je služila 1.716 bojnih dni v 12 kampanjah in prejela 21 enotnih odlikovanj. 21 pripadnikov divizije je prejelo medaljo časti<ref name=Handout/>. 6. decembra 1970 je divizija dobila enote deaktivirane [[4. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|4. brigade]], ki so okrepile 1. brigado. === Hladna vojna 3. del === Za obdobje skoraj dveh let je bila [[1. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|1. brigada 25. pehotne divizije]] edina strateška rezerva Kopenske vojske ZDA<ref name=globalsecurity/>. Leta [[1972]] je KOV ZDA ukazala, da se divizija vrne v polno sestavo. [[2. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|2. brigada 25. pehotne divizije]], ki je bila leta 1971 deaktivirana, je bila aktivirana z ostankom divizije, razen [[3. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|3. brigade 25. pehotne divizije]], ki je ostala v deaktiviranem statusu. [[29. pehotna brigada (ZDA)|29. pehotna brigada]] (Havajska nacionalna garda) je predstavljala divizijsko enoto za primer [[državna nevarnost|državne nevarnosti]]. V tem času je bila 25. pehotna divizija edina divizija Kopenske vojske ZDA, ki nikoli ni bila na področju [[Kontinentalne ZDA|Kontinentalnih ZDA]]<ref name=Handout/>. V [[1980.|80. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je tako opravljala urjenje po različnih krajih Pacifika in Daljnega vzhoda. Leta [[1985]] je bila reorganizirana v popolno [[lahka pehotna divizija|lahko pehotno divizijo]], tako da bi bila zmožna tudi [[zračni transport|zračnega transporta]]. 3. brigada je bila reaktivirana in dodanih je bilo 8 novih pehotnih bataljonov. Konjeniški eskadron je bil reorganiziran v [[zračno izvidništvo|Zračnoizvidniški]] eskadron [[9. konjeniški polk (ZDA)|9. konjeniškega polka]]. Reorganizacija je bila zaključena 1. oktobra 1986<ref name=globalsecurity/><ref name=Handout/>. === Operacija Puščavska nevihta === Januarja [[1991]] so bili v [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] premeščeni trije vodi iz čet A, B in C 4. bataljona [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotnega polka]]; ti trije vodi so predstavljali celotno zasedbo 25. pehotne divizije v [[operacija Puščavska nevihta|operaciji Puščavska nevihta]]<ref name=globalsecurity/>. Sprva so načrtovali, da bodo vodi predstavljali nadomestne oddelke za druge vojaške enote, toda ko so opazili njihovo izjemno znanje [[puščavsko bojevanje|puščavskega bojevanja]], so postali zaščitno-varnostna sila za [[prednje poveljstvo]] [[3. armada (ZDA)|3. ameriške armade]]. V tej vlogi so vodi 26. februarja istega leta sodelovali v napadu proti [[Kuwait City]]ju; varovali so območje okoli poveljstva in sodelovali v čiščenju [[urbano naselje|urbanih naselij]] ter [[minsko polje|minskih poljih]]. Po končanem napadu je bil vod čete A oddvojen od ostalih dve vodov, saj je 1. marca 1991 pospremil generala [[Herman Norman Schwarzkopf|Schwarzkopfa]] v [[Irak]] na podpis [[premirje|premirja]]<ref name=globalsecurity/>. Vsi trije vodi so se 20. marca 1991 vrnili v [[matično oporišče]] [[Schofield Barracks]], ne da bi utrpeli kakršnekoli izgube v celotni vojaški operaciji<ref name=globalsecurity/>. === Mirovne operacije === Od januarja do junija [[1995]] je 4.000 pripadnikov divizije ([[2. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|2.]] in [[3. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|3. brigada]] divizije) sodelovalo v [[operacija Uphold Democracy|operaciji Uphold Democracy]] na [[Haiti]]ju. Divizijski štab je služil kot štab multinacionalnih sil 27 [[država|držav]]. Čeprav se je misija uradno končala že marca 1995, je zadnji kontingent zapustil otok šele junija. V času te [[mirovna operacija|mirovne operacije]] je bila [[1. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|1. brigada 25. pehotne divizije]] deaktivirana na [[Havaji]]h in reaktivirana v [[Fort Lewis]] ([[Washington, D.C.|Washington]]) brez osebja in opreme; brigada je vseeno ostala pod poveljstvom divizije kot oddvojeni element. Neaktivna [[1. brigada, 7. pehotna divizija (lahka)|1. brigada 7. (lahke) pehotne divizije]] je bila preimenovana kot nova 1. brigada 25. pehotne divizije. Prav tako se je vrnil v sestavo [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotni polk]]<ref name=globalsecurity/>. Aprila [[2002]] je bilo 1.000 pripadnikov divizije poslanih v [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] v sklopu [[SFOR]]jeve [[misija (vojaštvo)|misije]] [[SFOR XI|XI]]; v tem času so delovali v sestavi [[Task Force Eagle]]<ref name=Handout/>. To je bila tudi prva divizijska misija na evropskih tleh. Tu so ostali do septembra istega leta; v tem času so sodelovali med [[operacija Aktivna žetev|operacijo Aktivna žetev]]<!--Operation Active Harvest--><ref name=Handout/> (čiščenje [[minsko polje|minskih polij]] in uničevanje zasežene oborožitve), pri čemer so v 6 mesecih zasegli čez 849 [[puška|pušk]], 182 [[mitraljez]]ov, 187 [[raketometalec|raketometalcev]] in 389.000 kosov [[strelivo|streliva]]<ref name=globalsecurity/>. === Stryker brigadna bojna skupina === Leta [[2002]] se je pričela reorganizacija [[1. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|1. brigade 25. pehotne divizije]] v [[Stryker brigadna bojna skupina|Strykerjevo brigadno bojno skupino]] (SBCT); v ta namen je dobila nov pehotni in izvidniški bataljon ter [[protitankovske enote|protitanskovsko]] četo; ostale divizijske enote so bile tudi reorganizirane, da bi čimbolje podpirale 1. brigado. Reorganizacija je bila zaključena v sredini leta [[2004]]. 12. julija [[2001]] je bilo oznanjeno, da bo tudi [[2. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|2. brigada 25. pehotne divizije]] reorganizirana v SBCT, tako da bo bila 25. divizija edina divizija z dvema Stryker brigadnima bojnima skupinama v sestavi. === Globalna vojna proti terorizmu === [[Slika:1st BDE 25th ID(L) Irak 2004.jpg|thumb|left|400px|Pripadniki čete A, 1. bataljon, [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotni polk]], [[1. brigada, 25. pehotna divizija (lahka)]] [[3. december|3. decembra]] [[2004]] v [[Mosul]]u ([[Irak]]) med [[operacija Indy|operacijo Indy]].]] V začetnih fazah [[operacija Iraška svoboda|operacije Iraška svoboda]] je sodelovalo okoli 100 pripadnikov divizije, ki so bili dodeljeni različnim enotam. Avgusta [[2003]] je Kopenska vojska ZDA izdala ukaz, da bo [[2. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|2. brigada 25. pehotne divizije]] februarja [[2004]] premeščena v [[Afganistan]], kamor ji bo avgusta istega leta sledila še [[3. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|3. brigada 25. pehotne divizije]]. Obe brigadi bi opravili šestmesečno [[tura dolžnosti|turo]]; zaradi razvoja dogodkov pa so novembra 2003 spremenili ukaze. Januarja 2004 sta bila 2. brigadna bojna ekipa (izvirno angleško ''2nd Brigade Combat Team''; [[kratica]] 2. [[BCT]]) in 1. bataljon [[25. aviacijski polk (ZDA)|25. aviacijskega polka]] premeščena v Irak; 2. BCT je bila dodeljena [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotni diviziji (mehanizirani)]] kot nadomestilo za odhajajočo [[173. zračnoprevozna brigada (ZDA)|173. zračnoprevozno brigado]]. 2. BCT so namestili v in samo okolico [[Kirkuk]]a in je odgovarjala za zaščito samega mesta kot neposredne okolice. 1. bataljon 25. aviacijskega polka pa je bil nameščen v [[Bagdad]]u z nalogo [[zračna podpora|zračne podpore]] v in okolici prestolnice<ref name=globalsecurity/>. V Iraku je brigada bojna ekipa delovala v petih samostojnih [[bojna skupina|bojnih skupinah]] ([[Task Force]]s). Glavni trije pehotni bataljoni so delovali tako, da je 1. bataljon 14. pehotnega polka deloval v Kirkuku, [[Tall Afar]]ju, [[Najaf]]u, [[Samarra|Samarri]] in [[Mosul]]u, 1. bataljon 21. pehotnega polka je deloval izključno v Kirkuku ter 1. bataljon 27. pehotnega polka je izvedel dva [[zračni desant|zračna desanta]] in 60 drugih operacij. 2. bataljon [[11. poljski artilerijski polk (ZDA)|11. poljskega artilerijskega polka]] je BCT zagotavljal ustrezno [[ognjena podpora|ognjeno podporo]]. 225. [[oskrbovalne enote|oskrbovalni]] bataljon je zagotavljal celotno [[logistika|logistično]] in [[medicina|medicinsko]] podporo v vseh brigadnih operacijah. Brigadina enoletna misija je bila podaljšana za en mesec zaradi splošnih [[predsednik Iraka|predsedniških]] [[volitve|volitev]]. Pozno februarja [[2005]] se je brigada vrnila na Havaje. Poveljnik divizije se je v ZDA vrnil 15. marca istega leta<ref name=globalsecurity/>. 1. bataljon (jurišni) 25. aviacijskega polka je bil nameščen v [[Camp Taji|Campu Taji]] in je v istem času opravil več kot 6.000 bojnih misij s skupaj več kot 25.000 letalskimi urami. Bataljon je podpiral [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. konjeniško]], [[1. oklepna divizija (ZDA)|1. oklepno]] in [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozno divizijo]] s svojimi 24 [[OH-58]]D [[helikopter]]ji; prav tako je vzdrževal varnost [[zračni prostor|zračnega prostora]] na [[letališče Bagdad|bagdadskem letališču]]. Bataljon se je s 2. brigado istočasno vrnil domov. Od februarja do aprila 2004 so bili divizijsko poveljstvo, divizijska artilerija, aviacijska brigada, podporna brigada in 3. brigadna bojna ekipa premeščeni v Afganistan za enoletno turo. 25. divizijsko poveljstvo je bilo nastanjeno na [[letališče Bagram|letališču Bagram]] in je služilo kot poveljstvo Kombinirane/Skupne [[Task Force 76]]<!--Headquarters, Combined / Joint Task Force 76--> med [[operacija Enduring Freedom|operacijo Enduring Freedom]] in je tako poveljevalo vsem [[koalicija voljnih|koalicijskim]] silam v Afganistanu. Divizijski poveljnik, [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]] [[Eric T. Olsen]], je istočasno postal poveljnik [[CJTF-76]]. Prav tako je podporna brigada predstavljala podporno poveljstvo za celotno CJTF-76 in je bila tudi nastanjena na letališču Bagram. Divizijska artilerija je bila reorganizirana v [[Combined Task Force Thunder]] in prevzela odgovornost za Vzhodno regijsko poveljstvo<!--Regional Command East-->; to je zajemalo varovanje 16 vzhodnoafganistanskih provinc. Trije pehotni bataljoni, eden od njih je bil 2. bataljon [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotnega polka]], so bili dodeljeni v operacijsko kotrolo. Septembra 2004 je bila CTF Thunder premeščena v provinco [[Khovst]]. Poveljstvo aviacijske brigade je bila tudi nameščeno na bagramskem letališču in je služilo kot poveljstvo [[JTF Wings]], pri čemer je nadzorovalo, koordiniralo in poveljevalo vsa [[zrakoplov]]na sredstva in operacijam za zračno podporo CJTF-76. 3. brigadna bojna ekipa je bila nameščena na [[letališče Kandahar|letališču Kandahar]] kot [[Combined Task Force Bronco]] z odgovornostjo za Regijsko poveljstvo Jug, ter imela operacijsko kotrolo nad petimi bataljoni, vključno z 2. bataljonom [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotnega]], 2. bataljonom [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotnega]], 3. bataljonom [[7. poljski artilerijski polk (ZDA)|7. poljsko-artilerijskega]] in 4. bataljonom [[4. konjeniški polk (ZDA)|4. konjeniškega polka]]. Po prihodu v državo so enote 25. pehotne divizije prevzele izvajanje [[operacija Gorska nevihta|operacije Gorska nevihta]]<!--Operation Mountain Storm-->, katere primarni cilj je bil uničiti oz. onemogočiti delovanja upornikov, ki so hoteli preprečiti [[afganistanske predsedniške volitve 2004|afganistanske predsedniške volitve oktobra 2004]]. Ta napor se je nadaljeval z [[operacija Bliskoviti razvoj|operacijo Bliskoviti razvoj]]<!--Operation Lightning Resolve-->, ki se je začela julija 2004, ki se je končala z uspehom, ko je 9. oktobra 2004 8.5 milijonov [[Afganistanci|Afganistancev]] lahko volilo brez večjih napadov uporabnikov. Med zimskimi meseci so sprožili [[operacija Bliskovita svoboda|operacijo Bliskovita svoboda]]<!--Operation Lightning Freedom-->, v sklopu katere so nadaljevali bojne akcije proti upornikom ter hkrati priskrbeli podporo pri obnovi Afganistana in urjenju [[afganistanske varnostne sile|arganistanskih varnostnih sil]]. Marca [[2005]] je začela divizija proces preložitve svojih odgovornosti nad CJTF-76 na Južno evropsko bojno skupino<!--Southern European Task Force--> in na [[173. zračnoprevozna brigada (ZDA)|173. zračnoprevozno brigado]] ter se začela vračati domov, v Schofield Barracks. Potem, ko so se domov vrnile enote iz uspešnih misij v Afganistanu in Iraku, je divizija še naprej sodelovala v globalni vojni proti terorizmu s svojo 1. brigadno bojno ekipo ([[Stryker brigadna bojna skupina|Stryker]]), ki je sodelovala v operaciji Iraška svoboda. V Irak je prispela oktobra 2004 na enoletno turo. Operacijsko področje je obsegalo mesto Mosul in neposredno okolico; tu je brigada doživela hude boje z uporniki. Domov v [[Fort Lewis]] (Washington) se je vrnila oktobra 2005. === Reorganizacija === V začetku leta 2004 je Kopenska vojska ZDA objavila svoj [[Kampanjski načrt Kopenske vojske ZDA]]<!--Army Campaign Plan-->. Cilji načrta so bili organizacija boljše kopenske vojske, ki bo lahko bolje odgovorila na grožnje proti ZDA. Ključni del načrta je bila povečanje števila kohenzivnih posredovalnih enot ter povečanje celotnih sil in osebne stabilnosti. Kopenska vojska ZDA je tako načrtovala reorganizacijo v modularno silo, tako da bo [[standardizacija|standardizirala]] obliko bojnih enot ter spremenila divizijsko usmerjeno organizacijo, ki je bila v uporabi od druge svetovne vojne, v brigadno usmerjeno silo. Začetna faza modularne preobrazbe je zajemala reorganizacijo sedmih od skupaj desetih aktivnokomponentnih divizij<!--Active Component divisions--> v [[fiskalno leto|fiskalnem letu]] [[2007]]<!--Fiscal Year 2007-->. Modularna preobrazba [[3. pehotna divizija (ZDA)|3. pehotne]], [[4. pehotna divizija (ZDA)|4. pehotne]], [[10. gorska divizija (ZDA)|10. gorske]] in [[101. zračnoprevozna divizija (ZDA)|101. zračnoprevozne divizije]] se je že končala. [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. konjeniška]] in [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] sta začeli z modularno preobrazbo že v fiskalnem letu [[2006]]. 25. pehotna divizija se je pričela reorganizirati v letu 2005 in proces je bil zaključen leta 2008. 25. pehotna divizija je bila reorganizirana, tako da ima 4 [[brigadna bojna ekipa|brigadne bojne ekipe]]: zračnoprevozno, 2 [[Stryker brigadna bojna skupina|Stryker brigadni bojni skupini]], vzdrževalno brigado<!--Sustainment brigade-->, [[aviacijska brigada|aviacijsko brigado]] in [[divizijski štab]]. Vsaka pehotna brigadna bojna ekipa (tudi '''Akcijska enota''') bo sestavljena iz dveh pehotnih bataljonov, [[izvidniški, nadzorni in ciljni pridobitveni konjeniški eskadron|izvidniškega, nadzornega in ciljno pridobitvenega konjeniškega eskadrona]]<!--Reconnaissance, surveillance and target acquisition cavalry squadron-->, direktnopodpornega [[poljska artilerija|poljsko-artilerijskega]] bataljona<!--Direct support field artillery battalion-->, podpornega bataljona<!--support battalion--> in bataljona posebnih enot, ki bo sestavljen iz [[inženirske enote|inženirske]] [[četa|čete]], [[vojaškoobveščevalne enote|vojaškoobveščevalne]] čete, [[komunikacijske enote|komunikacijske]] čete in [[vod]]a [[vojaška policija|vojaške policije]]. [[1. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|1. brigada 25. pehotne divizije]] je zaključila reorganizacijo v [[SBCT]] leta 2004, [[2. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|2. brigada 25. pehotne divizije]] pa leto pozneje. Divizijsko podporno poveljstvo<!--Division Support Command--> je bilo reorganizirano v vzdrževalno brigado; tako bo bila sestavljena iz različnih trenutnih korpusnih bojnopodpornih enot<!--corps-level combat servicattack helicopter battalione support units-->. Aviacijska brigada naj bi bila reorganizirana v dva bataljona [[jurišni helikopter|jurišnih helikopterjev]]<!---->, [[jurišni letalski bataljon]]<!--assault battalion-->, splošnopodporni aviacijski bataljon<!--general support aviation battalion--> in aviacijski podporni bataljon<!--aviation support battalion-->. Divizijski štab (tudi '''Namestitvena enota'''; izvirno angleško ''Unit of Employment X''; kratica '''UEx''') je tudi po reorganizaciji primarni [[vojaška taktika|taktični]] in [[vojaška operacija|operacijski]] |vojno-bojujoči štab KOV ZDA<!--Army's primary tactical and operational war fighting headquarters-->. UEx je tako sestavljen iz osrednje [[poveljniška postaja|poveljniške postaje]]<!--main command post-->, ki načrtuje in analizira ter dveh taktičnih poveljniških postaj<!--tactical command post-->, ki sta odgovorni za poveljevanje različnih vrst operacij istočasno. Divizijski štab nima nobenih organsko podrejenih elementov, razen divizijskega bataljona posebnih enot<!--division special troops battalion-->, ki je sestavljen iz komunikacijskih in [[varnostne enote|varnostnih]] elementov. UEx je sposoben kontrolirati do šest [[manevrska brigada|manevrskih brigad]]<!--maneuver brigade--> (katerokoli vrste) v boju in še več v [[stabilizacijska operacija|stabilizacijskih operacijah]]. Da bo uspela reorganizacija v nove brigande bataljone posebnih enot, bodo deaktivirane vse divizijske inženirske, vojaškoobveščevalne, komunikacijske, vojaškopolicijske in [[kemične enote]]. Poleg tega bodo deaktivirani še pehotni bataljon [[3. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|3. brigade]], zračnoobrambni artilerijski bataljon, [[baterija (vojaštvo)|baterija]] 155mm [[havbica|havbic]], štabna baterija divizijske artilerije in divizijska prištabna četa. Kot je bilo načrtovano, se je modularna preobrazba začela v zadnjem četrtletju fiskalnega leta [[2005]] (julij-september [[CY]] 2005), ko je bila julija 2005 v [[Fort Richardson]]u ([[Aljaska]]) aktivirana tudi 4. brigadna bojna ekipa (zračnoprevozna) kot zračnoprevozna pehotna brigadna bojna ekipa (Akcijska enota)<ref name=globalsecurity/>; ta bojna ekipa je sestavljena iz 1. bataljona [[501. pehotni polk (ZDA)|501. pehotnega]], 3. bataljona [[509. pehotni polk (ZDA)|509. pehotnega]], 1. [[eskadron]]a [[40. konjeniški polk (ZDA)|40. konjeniškega]], 2. bataljona [[377. poljski artilerijski polk (ZDA)|377. poljskega artilerijskega polka]], 4. brigadnega bataljona posebnih enot, 167. podpornega bataljona in štaba ter štabne čete''<!--Headquarters and Headquarters Company, 4th Brigade--> 4. brigade (HHC). Vse naštete enote imajo zračnoprevozni ([[padalske enote|padalski]]) status. HHC je tako edina enota v tej novi brigadi, ki je že predhodno služila v sestavi 25. pehotne divizije. V prvem četrtletju FY2006 (oktober-december CY 2005) so se elementi divizije vrnili nazaj v Schofield Barracks iz Iraka (februar 2005) in iz Afganistana (april 2005) ter takoj začeli z reorganizacijo. 2. brigada je bila reorganizirana v SBCT, 3. brigada v pehotno brigadno bojno ekipo; to velja tudi za divizijski štab, podporno poveljstvo in aviacijsko brigado. Celotna reorganizacija je bila zaključena v poznem FY2007. Sprva je bilo načrtovano, da bo bila [[5. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|5. pehotna brigadna bojna ekipa]] aktivirana v [[Fort Benning]]u ([[Georgija]]) v drugem četrtletju FY2006 (januar-marec 2006). Toda po predlogu [[Komisija za premestitev in zaprtje baz ZDA|Komisije za premestitev in zaprtje baz]]<!--Base Realignment and Closure Commission--> ([[BRAC]]) leta 2005 so spremenili načrt tako, da naj bi bila 5. brigada aktivirala v [[Fort Knox]]u ([[Kentucky]]). 5. brigada bi tako bila sestavljena iz: 3. bataljona [[14. pehotni polk (ZDA)|14. pehotnega]], 3. bataljona [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotnega]], 5. eskadrona [[9. konjeniški polk (ZDA)|9. konjeniškega]], 1. bataljona [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. poljskega artilerijskega polka]], 725. podpornega bataljona, 5. brigadnega bataljona posebnih enot in HHC, 5. brigada. Vse naštete enote, razen 5. brigadnega bataljona posebnih enot, so že predhodno služile v sestavi 25. pehotne divizije<ref>[http://www.globalsecurity.org/military/agency/army/25id-5bde.htm Globalsecurity.com - 5th Brigade Combat Team, 25th Infantry Division]</ref>. Kopenska vojska ZDA je tudi oznanila, da bo bila ustanovljena tudi [[6. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|6. brigada]] (in sicer aktivirana v drugem četrtletju FY2006 v [[Fort Riley]]ju ([[Kansas]])), pri čemer bi bila sestavljena iz naslednjih enot: 3. bataljona [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotnega]], 1. bataljona [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotnega]], 1. eskadrona [[89. konjeniški polk (ZDA)|89. konjeniškega]], 7. bataljonom 8. poljsko-artilerijskega polka, 6. brigadnega bataljona posebnih enot, 610. podpornega bataljona in HHC, 6. brigada. Vse naštete enote, razen 6. brigadnega bataljona posebnih enot, so že predhodno služile v sestavi 25. pehotne divizije<ref>[http://www.globalsecurity.org/military/agency/army/25id-6bde.htm Globalsecurity.com - 6th Brigade Combat Team, 25th Infantry Division]</ref>. A zaradi prevelikih stroškov 5. in 6. brigada nista nikoli bili aktivirani<ref name=globalsecurity/>. S preoblikovanjem je januarja 2006 divizija izgubila tudi dosedanji naziv lahka<ref name=globalsecurity/>. 15. decembra 2006 je bila [[172. pehotna brigada (samostojna)]] preoblikovana v 1. STBCT 25. pehotne divizije, medtem ko je bila dotedanja 1. SBCT preimenovana v [[2. Stryker konjeniški polk]] ter premeščena v [[Vilseck]] (Nemčija)<ref name=globalsecurity/>. === Irak in Afganistan === Marca 2009 so bile 1., 2. in 3. brigada ponovno poslane v Irak, medtem ko je bila 4. brigada poslana v Afganistan. Med junijem in avgustom 2009 je 25. pehotna divizija sodelovala v [[operacija Šampionski meč|operaciji Šampionski meč]]<!--Operation Champion Sword--><ref name=globalsecurity/>. == Kampanje & divizijska odlikovanja == ; Kampanje * [[druga svetovna vojna]]: :* osrednji [[Pacifik]]<!--Central Pacific--> :* [[Guadalcanal]]<!--Guadalcanal--> :* severni [[Salomonovi otoki]]<!--Northern Solomons--> :* [[Luzon]]<!--Luzon--> * [[korejska vojna]]: :* [[obramba (vojaštvo)|obramba]] [[Organizacija združenih narodov|OZN]]<!--UN Defensive--> :* [[ofenziva]] ZN<!--UN Offensive--> :* [[intervencija]] [[Ljudska republika Kitajska|kitajskih]] [[Komunizem|komunističnih]] [[oborožene sile|sil]]<!--CCF Intervantion--> :* prva ZN [[protiofenziva]]<!--First UN Counteroffensive--> :* [[spomlad]]anska ofenziva kitajskih komunističnih sil<!--CCF Spring Offensive--> :* ZN [[poletje|poletno]]-[[jesen]]ska ofenziva<!--UN Summer-Fall Offensive--> :* druga [[zima]]<!--Second Winter--> :* poletje-jesen [[1952]]<!--Summer-Winter 1952--> :* tretja zima<!--Third Winter--> :* poletje 1953<!--Summer 1953--> * [[vietnamska vojna]]: :* [[vietnam]]ska protiofenziva in faze II/III/IV/V/VI/VII<!--Vietnam Counteroffensive and Phases II/III/IV/V/VI/VII) :* [[ofenziva Tet|Tet]] in Tet/69 protiofenzive<!--Tet and Tet/69 Counteroffensive--> :* zatočiščna protiofenziva<!--Sanctuary Counteroofensive--> :* poletje-jesen 1969<!--Summer-Fall 1969--> ; Divizijska odlikovanja * [[filipini|filipinska]] [[predsedniška omemba enote]] (na trakcu<!--streamer--> izvezeno »[[17. oktober]] [[1944]] do [[4. julij]] [[1945]]«) * [[Republika Koreja|korejska]] predsedniška omemba enote (na trakcu izvezeno »MASAN-CHINJU«) * [[Republika Koreja|korejska]] predsedniška omemba enote (na trakcu izvezeno »MUNSAN-NI«) * pohvala zaslužne enote ([[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|KOV ZDA]]) (na trakcu izvezeno »VIETNAM 1969«) * [[Republika Vietnam|vietnamski]] [[križec viteštva]] s [[palma|palmo]] (na trakcu izvezeno »VIETNAM 1966-1968«) * [[Republika Vietnam|vietnamski]] [[križec viteštva]] s [[palma|palmo]] (na trakcu izvezeno »VIETNAM 1968-1970«) * [[Republika Vietnam|vietnamska]] [[medalja časti za civilno akcijo]] prvega razreda (na trakcu izvezeno »VIETNAM 1966-1970«) == Simboli divizije == [[Slika:25th Infantry Division SSI.svg|thumb|left|90px|Narokavni divizijski našitek]] [[Slika:025 Infantry Division DUI.png|thumb|right|90px|Razločitvena enotna insignija]] ; Narokavni divizijski našitek Pripadniki divizije na rokavu nosijo našitek z [[rdeča|rdečim]] [[taro]] [[List (rastlina)|listom]] s pecljem, usmerjenim navzgor; na listu je bledo [[rumena]] [[strela]], obkrožen pa je z rumeno vrvico. Taro list simbolizira izvor divizije, saj je taro značilen za [[Havaji|Havajsko]] [[otočje]], medtem ko strela prikazuje način, kako deluje divizija, s hitrostjo, natančnostjo in veliko udarno močjo<ref name="army.mil">[http://www.army.mil/CMH-PG/matrix//25ID/25ID-Matrix.htm Army.mil 25th Infantry Division: Division Matrix] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050717143619/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-Matrix.htm|date=2005-07-17}}, [[Barry Jason Stein]], ''U.S. Army Patches: An Illustrated Encyclopedia of Cloth Unit Insignia''. [[Univerza Južne Karoline|University of South Carolina Press]], [[1997]], ISBN 1-57003-179-7, str. 32</ref>. ; Razločitvena enotna insignija Razločitvena enotna insignija je [[zlato]] pobarvan [[kovina|kovinski]] in [[emajl]]iran znak, ki je sestavljen iz [[vulkan]]a, ki izpušča zlat [[oblak]]. Na sredini vulkana je navpično položena strela, ki je zgoraj rdeča in spodaj zlata; strela je obkrožena s parom [[zelena (barva)|zelenih]] [[palma|palmovih]] [[veja|vej]], pri čemer sta veji obrnjeni tako, da je sama veja na obrobju znaka, medtem ko so listi usmerjeni proti sredini znaka. Strela, ki je povzeta po narokavnem našitku, in palmovi veji, predstavljata divizijski [[vzdevek]] '''Tropska strela'''. Deluječ vulkan predstavlja domačo [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezno]] [[država|državo]] Havaji<ref name="army.mil"/>. == Misija divizije == [[METL]] divizije zajema<ref name="25idl.army.mil">{{Navedi splet |url=http://www.25idl.army.mil/DivMission.asp |title=25idl.army.mil - Mission of the 25th Infantry Division and the United States Army, Hawaii (USARHAW) |accessdate=2006-06-07 |archive-date=2007-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070330190905/http://www.25idl.army.mil/DivMission.asp |url-status=dead }}</ref>: * pripravljenost, varovanje in premestitev * izvrševanje [[boj]]nih [[vojaška operacija|vojaških operacij]] * izvrševanje [[C4ISR]] * izvrševanje varnostnih, podpornih in stabilizacijskih operacij * ohranitev bojne sile * obramba bojne sile == Izurjenost in sposobnost == [[Slika:25th Inf Div Air Assault.jpg|thumb|right|350px|Pripadniki 25. pehotne divizije (lahka) so izvedli trenažni [[zračni desant]] s pomočjo [[UH-60 Blackhawk]] ([[Schofield Barracks]], [[Havaji]], [[22. september]] [[2003]]).]] Divizija je sposobna in izurjena za<ref name="25idl.army.mil"/>: # napad in uničenje sovražnikovih sil oz. zavzetje ključnih položaje # obraniti in uničiti sovražnikove sile oz. obdržati ključne položaje # izvesti [[zračni desant|zračne desante]] bataljonske moči # izvesti [[MOUT]] operacije # okrepiti oz. biti okrepljen s strani zavezniških sil oz. ameriških sil in sodelovati v kombiniranih/združenih operacijah # zaledne operacije # pregledovanje terena # [[napadalno izvidništvo]] # [[protiuporniško bojevanje]]<!--Counter-Insurgency--> # zatrtje civilnih nemirov # pomoč pri [[naravna nesreča|naravnih nesrečah]] # ukrepati pri [[CAIRA]] # mirovne operacije # razkazovanje sile # evakuacijo ameriških [[državljan]]ov == Struktura == [[Slika:25th US Infantry Division - Organization 2021.png|800px|thumb|right|Organizacijska shema 25. pehotne divizije]] ; [[1. december]] [[1943]] * [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotni polk]] * [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotni polk]] * [[161. pehotni polk (ZDA)|161. pehotni polk]] * 65. [[bojno inženirstvo|bojnoinženirski]] [[bataljon]] * 25. [[izvidniške enote|izvidniški]] [[trop (vojaštvo)|trop]] ([[mehanizirane enote|mehanizirani]]) * 25. [[medicinske enote|medicinski]] bataljon * 8. [[poljska artilerija|poljski artilerijski]] bataljon (105mm [[havbica]]) * 64. poljski [[artilerijske enote|artilerijski]] bataljon (105mm havbica) * 89. poljski artilerijski bataljon (105mm havbica) * 90. poljski artilerijski bataljon (105mm havbica) * [[vod]] [[vojaška policija|vojaške policije]] * 25. [[četa]] za oskrbo s [[strelivo]]m * 25. [[komunikacijske enote|komunikacijska]] četa * 725. lahko vzdrževalna četa za oskrbo s strelivom ; Junij [[1952]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-KW-Ob.htm |title=Army.mil - 25th Infantry Division: Order of Battle: Korean war |accessdate=2005-07-16 |archivedate=2005-07-19 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20050719041951/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-KW-Ob.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050719041951/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-KW-Ob.htm |date=2005-07-19 }}</ref> * [[14. pehotni polk (ZDA)|14. pehotni polk]] * [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotni polk]] * [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotni polk]] * 8. [[poljska artilerije|poljski]] [[artilerijske enote|artilerijski]] [[bataljon]] * 64. poljski artilerijski bataljon * 69. poljski artilerijski bataljon * 90. poljski artilerijski bataljon * 89. [[tankovski]] bataljon * 25. [[izvidniške enote|izvidniška]] [[četa]] * 21. [[protiletalske enote|protiletalski]] artilerijski bataljon * 25. [[komunikacijske enote|komunikacijska]] četa * 725. četa za oskrbo s [[strelivo]]m * 25. oskrbovalna četa * 65. [[inženirske enote|inženirski]] bataljon * 25. [[medicinske enote|medicinski]] bataljon * 25. četa [[vojaška policija|vojaške policije]] ; [[31. januar]] [[1970]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-VN-1970.htm |title=Army.mil - 25th Infantry Division: Order of Battle: 31st January 1970 |accessdate=2005-07-16 |archivedate=2005-07-19 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20050719041954/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-VN-1970.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050719041954/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-VN-1970.htm |date=2005-07-19 }}</ref> * stalne ali dodeljene enote :* [[HHC]], 25. [[pehotna divizija|pehotna]] [[divizija]]<!--HHC, 25th Infantry Division--> :* HHC, [[1. brigada, 25. pehotna divizija (ZDA)|1. brigada, 25. pehotna brigada]]<!--HHC, 1st Brigade, 25th Infantry Division--> :* [[Aviacija|aviacijski]] element [YELLOW JACKET]<!--Aviation Element [YELLOW JACKET]--> :* HHC, 2. [[brigada]], 25. pehotna divizija<!--HHC, 2d Brigade, 25th Infantry Division--> :* HHC, 3. brigada, 25. pehotna divizija<!--HHC, 3d Brigade, 25th Infantry Division--> :* aviacijski element [SNOOPY]<!--Aviation Element [SNOOPY]--> :* [[HHB]], [[artilerija]] 25. pehotne divizije<!--HHB, 25th Infantry Division Artillery--> :* HHC in [[band]], 25. [[divizijsko podporno poveljstvo]]<!--HHC and Band, 25th Infantry Division Support Command--> :* 25. [[administracija|administracijska]] [[četa]]<!--25th Administration Company--> :* 2. [[bataljon]], [[34. oklepni polk (ZDA)|34. oklepni polk]] (oslabljen)<!--2d Battalion (-), 34th Armor--> ::* četa B dodeljena [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotni diviziji]]<!--[Co B attached 1st Infantry Division]--> ::* četa C dodeljena 1. brigadi [[5. pehotna divizija (ZDA)|5. pehotne divizije]]<!--[Co C attached 1st Brigade, 5th Infantry Division]--> :* 1. bataljon [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. poljski artilerijski polk]] (105[[milimeter|mm]] [[havbica]])<!--1st Battalion, 8th Artillery (105mm howitzer)--> :* 7. bataljon [[11. poljski artilerijski polk (ZDA)|11. poljski artilerijski polk]] (105[[milimeter|mm]] [[havbica]])<!--7th Battalion, 11th Artillery (105mm howitzer)--> :* 3. bataljon [[13. poljski artilerijski polk (ZDA)|13. poljski artilerijski polk]] (155[[milimeter|mm]] [[havbica]])<!--3d Battalion, 13th Artillery (155mm/8" howitzer)--> :* 2. bataljon [[77. poljski artilerijski polk (ZDA)|77. poljski artilerijski polk]] (105[[milimeter|mm]] [[havbica]])<!--2d Battalion, 77th Artillery (105mm howitzer) --> :* 265. poljskoartilerijski [[odred]] ([[radar]]ski)<!--265th Field Artillery Detachment (Radar)--> :* 25. aviacijski bataljon <!--25th Aviation Battalion--> ::* četa A [LITTLE BEAR]<!--Company A [LITTLE BEAR]--> ::* četa B [DIAMONDHEAD]<!--Company B [DIAMONDHEAD]--> ::* 3. [[eskadron]], [[4. konjeniški polk (ZDA)|4. konjeniški polk]]<!--3d Squadron, 4th Cavalry--> ::* [[trop (vojaštvo)|trop]] D ([[zračna konjenica]]) [CENTAUR]<!--Troop D (Air Cavalry) [CENTAUR]--> :* 9. [[kemične enote|kemični]] odred<!--9th Chemical Detachment--> :* 65. [[inženirske enote|inženirski]] bataljon<!--65th Engineer Battalion--> :* 1. bataljon ([[mehanizirane enote|mehanizirani]]), [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotni polk]]<!--1st Battalion (Mechanized), 5th Infantry--> :* 4. bataljon, [[9. pehotni polk (ZDA)|9. pehotni polk]]<!--4th Battalion, 9th Infantry--> :* 2. bataljon, [[14. pehotni polk (ZDA)|14. pehotni polk]]<!--2d Battalion, 12th Infantry--> :* 2. bataljon (mehanizirani), [[22. pehotni polk (ZDA)|22. pehotni polk]]<!--2d Battalion (Mechanized), 22d Infantry--> :* 3. bataljon, 22. pehotni polk<!--3d Battalion, 22d Infantry--> :* 4. bataljon (mehanizirani), [[23. pehotni polk (ZDA)|23. pehotni polk]]<!--4th Battalion (Mechanized), 23d Infantry--> :* 1. bataljon, [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotni polk]]<!--1st Battalion, 27th Infantry--> :* 2. bataljon, 27. pehotni polk <!--2d Battalion, 27th Infantry--> :* četa F ([[ranger]]ji), [[75. pehotni polk (ZDA)|75. pehotni polk]]<!--Company F (Ranger), 75th Infantry--> :* 38. [[pehotne enote|pehotni]] [[vod]] ([[izvidniški pes|izvidniški psi]])<!--38th Infantry Platoon (Scout Dog)--> :* 44. [[pehotni vod]] ([[izvidniške enote|izvidniški]] [[pes|psi]])<!--44th Infantry Platoon (Scout Dog)--> :* 46. pehotni vod (izvidniški psi)<!--46th Infantry Platoon (Scout Dog)--> :* 66. pehotni vod ([[bojni sledilec|bojni sledilci]])<!--66th Infantry Platoon (Combat Tracker)--> :* 725. vzdrževalni bataljon<!--725th Maintenance Battalion--> :* 25. [[medicinske enote|medicinski]] bataljon<!--25th Medical Battalion--> :* 18. [[vojaškozgodovinske enote|vojaškozgodovinski]] odred<!--18th Military History Detachment--> :* 25. [[vojaškoobveščevalne enote|vojaškoobveščevalna]] četa<!--25th Military Intelligence Company--> :* 25. četa [[vojaška policija|vojaške policije]]<!--25th Military Police Company--> :* 15. [[javnoinformacijske enote|javnoinformacijski]] odred<!--15th Public Information Detachment--> :* 20. javnoinformacijski odred<!--20th Public Information Detachment--> :* 125. [[komunikacijske enote|komunikacijski]] bataljon<!--125th Signal Battalion--> :* 25. [[oskrbovalne enote|oskrbovalni]] in [[transportne enote|transportni]] bataljon<!--25th Supply and Transportation Battalion--> * priključene enote :* 372. četa [[Varnostna agencija KOV ZDA|Varnostne agencije KOV ZDA]] ([[ASA]])<!--372d Army Security Agency Company--> :* 341. aviacijski odred<!--341st Aviation Detachment--> :* 362. aviacijski odred<!--362d Aviation Detachment--> :* [[baterija (vojaštvo)|baterija]] B ([[avtomatsko orožje]], [[SP]]), 5. bataljon, [[2. artilerijski polk (ZDA)|2. artilerijski polk]]<!--Battery B (Automatic Weapon, SP), 5th Battalion, 2d Artillery--> :* vod, baterija I, [[29. artilerijski polk (ZDA)|29. artilerijski polk]]<!--one platoon, Battery I, 29th Artillery--> :* 258. poljskiartilerijski odred (proti[[minomet]]ni radarski)<!--258th Field Artillery Detachment (Counter-mortar Radar)--> :* 3. vod, 2. četa [[enote za civilne zadeve|za civilne zadeve]]<!--3d Platoon, 2d Civil Affairs Company--> :* 20. medicinski odred ([[preventivna medicina]])<!--20th Medical Detachment (Preventive Medicine)--> :* 40. medicinski odred<!--40th Medical Detachment--> :* 159. medicinski odred ([[helikopter]]ska [[ambulanta]]) [DUSTOFF]<!--159th Medical Detachment (Helicopter Ambulance) [DUSTOFF]--> :* 44. odred za oskrbo s [[strelivo]]m (odstranjevanje eksplozivnih sredstev)<!--44th Ordnance Detachment (Explosive Ordnance Disposal)--> :* 390. oskrbovalni odred ([[bencin]]ski)<!--390th Quartermaster Detachment (Petroleum)--> :* [[Specialnovarnostni odred KOV ZDA]]<!--US Army Special Security Detachment--> :* 5. [[vremenske enote|vremenski]] [[eskadron]]ski odred ([[USAF]])<!--5th Weather Squadron Detachment (USAF)--> * operacijska kontrola<!--Operational Control--> :* 3. brigada, [[9. pehotna divizija (ZDA)|9. pehotna dvizija]]<!--3d Brigade, 9th Infantry Division--> :* 2. bataljon, [[4. artilerijski polk (ZDA)|4. artilerijski polk]] (105mm havbica)<!--2d Battalion, 4th Artillery (105mm howitzer)--> :* 571. inženirska četa ([[bojni inženirec|bojni]])<!--571st Engineer Company (Combat)--> :* 2. bataljon, [[47. pehotni polk (ZDA)|47. pehotni polk]]<!--2d Battalion, 47th Infantry--> :* 6. bataljon, [[31. pehotni polk (ZDA)|31. pehotni polk]]<!--6th Battalion, 31st Infantry--> :* 2. bataljon, [[60. pehotni polk (ZDA)|60. pehotni polk]]<!--2d Battalion, 60th Infantry--> :* 5. bataljon, 60. pehotni polk<!--5th Battalion, 60th Infantry--> :* četa E (rangerji), 75. pehotni polk<!--Company E (Ranger), 75th Infantry--> * neposredna ali splošna podpora<!--Direct or General Support--> :* [[HHD]], 269. aviacijski bataljon ([[jurišni helikopter|jurišnohelikopterski]])<!--HHD, 269th Aviation Battalion (Assault Helicopter)--> :* 116. aviacijska četa ([[jurišni podporni helikopter|jurišnopodpornohelikopterska]] [HORNET]<!--116th Aviation Company (Assault Support Helicopter) [HORNET]--> :* 187. aviacijska četa (jurišnohelikopterska) [CRUSADERS]<!--187th Aviation Company (Assault Helicopter) [CRUSADERS]--> :* 242. aviacijska četa (jurišnopodpornohelikopterska) [MULE SKINNER]<!--242d Aviation Company (Assault Support Helicopter) [MULE SKINNER]--> :* [[štab]] in baterija A, 6. bataljon [[15. artilerijski polk (ZDA)|15. artilerijski polk]]<!--Headquarters and Battery A, 6th Battalion, 15th Artillery--> :* 554. inženirski bataljon ([[konstrukcija|konstrukcijski]])<!--554th Engineer Battalion (Construction)--> :* četa C, 588. inženirski bataljon (bojni)<!--Company C, 588th Engineer Battalion (Combat)--> :* 362. inženirska četa<!--362d Engineer Company--> :* 501. inženirska četa ([[deminerstvo|deminerska]])<!--501st Engineer Company (Land Clearing)--> :* 515, inženirski vod ([[asfalt]]no konstrukcijski)<!--515th Engineer Platoon (Asphalt Construction)--> :* 94. vzdrževalna četa<!--94th Maintenance Company--> :* 12. [[evakuacijska bolnišnica]]<!--12th Evacuation Hospital--> :* 4. medicinski odred<!--4th Medical Detachment--> :* 45. medicinski odred ([[kirurg|kirurški]], [[MUST]])<!--45th Medical Detachment (Surgical; MUST)--> :* 277. servirni bataljon (ponovnooskrbovalni)<!--277th Service Battalion (Resupply)--> :* četa B, 36. komunikacijski bataljon<!--Company B, 36th Signal Battalion--> :* HHD, 86. komunikacijski bataljon ([[podporne enote|podporni]])<!--HHD, 86th Signal Battalion (Support)--> :* 578. komunikacijska četa (podporna)<!--578th Signal Company (Support)--> :* 587. komunikacijska četa (podporna)<!--587th Signal Company (Support)--> :* 53. komunikacijski odred<!--53d Signal Detachment--> :* 283. komunikacijski odred<!--283d Signal Detachment--> :* 20. transportna četa ([[letalo|letalska]])<!--20th Transportation Company (Aircraft)--> :* 61. transportni odred<!--61st Transportation Detachment--> :* 325. vremenski odred<!--325th Weather Detachment--> :* 8. zračnopostajni odred (USAF)<!--8th Aerial Port Squadron (USAF)--> * elementi [[2. poljska sila (ZDA)|2. poljske sile]] z občasnim sodelovanjem<!--II Field Force elements with habitual association--> :* 7. bataljon, [[8. artilerijski polk (ZDA)|8. artilerijski polk]] (8" havbica)<!--7th Battalion, 8th Artillery (8" howitzer)--> :* 2. bataljon, [[20. artilerijski polk (zračnoraketni)]] [BLUE MAX]<!--2d Battalion, 20th Artillery (Aerial Rocket) [BLUE MAX]--> :* 1. bataljon, [[27. artilerijski polk (ZDA)|27. artilerijski polk]] (155mm havbica)<!--1st Battalion, 27th Artillery (155mm howitzer)--> :* 2. bataljon, [[32. artilerijski polk (ZDA)|32. artilerijski polk]] (175mm/8"havbica)<!--2d Battalion, 32d Artillery (175mm/8" howitzer)--> :* 5. bataljon, [[42. artilerijski polk (ZDA)|42. artilerijski polk]] (155mm havbica)<!--5th Battalion, 42d Artillery (155mm howitzer)--> :* 145. aviacijski bataljon<!--145th Aviation Battalion--> :* 118. aviacijska četa (jurišnohelikopterska) [THUNDERBIRD]<!--118th Aviation Company (Assault Helicopter) [THUNDERBIRD]--> :* 222. aviacijski bataljon ([[boj]]ni)<!--222d Aviation Battalion (Combat)--> :* 73. aviacijska četa ([[nadzorne enote|nadzorna]] [ [[OV-1]] ]<!--73d Aviation Company (Surveillance) [OV-1]--> :* 74. aviacijska četa (izvidniška) [Bird Dog]<!--74th Aviation Company (Reconnaissance) [Bird Dog]--> :* 187. aviaicjska četa (izvidniška) [Bird Dog]<!--187th Aviation Company (Reconnaissance) [Bird Dog]--> :* 240. aviacijska četa (jurišnohelikopterska)<!--240th Aviation Company (Assault Helicopter)--> :* 93. inženirski bataljon (konstrukcijski)<!--93d Engineer Battalion (Construction)--> :* 168. inženirski bataljon<!--168th Engineer Battalion--> :* 595. inženirska četa (lahka [[vojaška oprema|oprema]])<!--595th Engineer Company (Light Equipment)--> :* 588. inženirski bataljon (bojni)<!--588th Engineer Battalion (Combat) (-)--> :* 362. inženirska četa (lahka oprema)<!--362d Engineer Company (Light Equipment)--> * elementi [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|VL ZDA]] z občasnim sodelovanjem<!--US Air Force elements with habitual association--> :* 19. [[vojaška taktika|taktični]] [[zračna podpora|zračnopodporni]] eskadron ([[FAC|prednja zračna kontrola]]; [[OV-10]]) [ISSUE]<!--19th Tactical Air Support Squadron (Forward Air Control; OV-10) [ISSUE]--> :* [[3. taktično lovsko krilo (VL ZDA)|3. taktično lovsko krilo]] ([[F-100]]; [[A-37]])<!--3d Tactical Fighter Wing (F-100; A-37)--> :* [[31. taktično lovsko krilo (VL ZDA)|31. taktično lovsko krilo]] ([[F-100]])<!--31st Tactical Fighter Wing (F-100)--> :* [[35. taktično lovsko krilo (VL ZDA)|35. taktično lovsko krilo]] ([[F-100]])<!--35th Tactical Fighter Wing (F-100)--> :* [[8. jurišni eskadron (VL ZDA)|8. jurišni eskadron]] (A-37)<!--8th Attack Squadron (A-37)--> ; Julija [[2005]] * [[1. brigada, 25. pehotna divizija (lahka)]] :* 1. [[bataljon]] [[33. oklepni polk (ZDA)|33. oklepnega polka]] :* 1. bataljon [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotnega polka]] :* 2. bataljon [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. poljskega artilerijskega polka]] :* 1. bataljon [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotnega polka]] :* 3. bataljon [[21. pehotni polk (ZDA)|21. pehotnega polka]] * 2. [[brigada]] :* 1. bataljon [[14. pehotni polk (ZDA)|14. pehotnega polka]] :* 1. bataljon [[21. pehotni polk (ZDA)|21. pehotnega polka]] :* 1. bataljon [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotnega polka]] :* 2. bataljon [[11. poljski artilerijski polk (ZDA)|11. poljskega artilerijskega polka]] :* 225. prednji [[podporne enote|podporni]] bataljon * 3. brigada :* 2. bataljon [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotnega polka]] :* 2. bataljon [[27. pehotni polk (ZDA)|27. pehotnega polka]] :* 2. bataljon [[35. pehotni polk (ZDA)|35. pehotnega polka]] :* 3. bataljon [[7. poljski artilerijski polk (ZDA)|7. poljskega artilerijskega polka]] :* 325. prednji podporni bataljon * 4. brigada :* [[4. brigadna bojna skupina, 25. pehotna divizija (lahka)]] * [[Aviacijska brigada]] :* 3. bataljon [[4. konjeniški polk (ZDA)|4. konjeniškega polka]] :* 1. bataljon [[25. aviacijski polk (ZDA)|25. aviacijskega polka]] :* 2. bataljon [[25. aviacijski polk (ZDA)|25. aviacijskega polka]] :* [[četa]] C [[25. aviacijski polk (ZDA)|25. aviacijskega polka]] :* 68. [[medicinske enote|medicinska]] četa * [[Divizijsko podporno poveljstvo]] ([[DISCOM]]) :* 725. glavni podporni bataljon :* divizijska pisarna za upravljanje z materialom :* divizijski center za medicinske operacije * 45. koropusna podporna skupina :* 524. korpusni podporni bataljon :* 29. [[inženirske enote|inženirski]] bataljon :* 84. inženirski bataljon :* 17. korpusni podporni bataljon :* 125. finančni bataljon * [[Divizija vojaške policije KOV ZDA - Havaji]]<!--U.S Army Military Police Brigade - Hawaii--> * samostojni bataljoni: :* 65. inženirski bataljon :* 125. [[vojaškoobveščevalne enote|vojaškoobveščevalni]] bataljon :* 125. [[komunikacijske enote|komunikacijski]] bataljon :* 556. personalni bataljon ; [[2007]] * divizijski štab (tudi Namestitvena enota) :* osrednja poveljniška postaja :* taktična poveljniška postaja :* taktična poveljniška postaja :* divizijski bataljon posebnih enot: ::* komunikacijske enote ::* varnostne enote * 1. brigadna bojna ekipa: :* [[HHC]], 1. brigada :* 1. [[bataljon]], [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotni polk]] :* 3. bataljon, [[21. pehotni polk (ZDA)|21. pehotni polk]] :* 1. bataljon, [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotni polk]] :* 2. eskadron, [[14. konjeniški polk (ZDA)|14. konjeniški polk]] :* 2. bataljon, [[8. poljski artilerijski polk (ZDA)|8. poljski artilerijski polk]] :* 1. brigadni bojni bataljon posebnih enot :* 25. podporni bataljon * 2. [[brigada]] * 2. brigadna bojna ekipa: * 3. brigadna bojna ekipa: * 4. brigadna bojna ekipa (zračnoprevozna): :* HHC, 4. brigada :* 1. bataljon, [[501. pehotni polk (ZDA)|501. pehotni polk]] :* 3. bataljon, [[508. pehotni polk (ZDA)|509. pehotni polk]] :* 1. eskadron, [[40. konjeniški polk (ZDA)|40. konjeniški polk]] :* 2. bataljon, [[377. poljski artilerijski polk (ZDA)|377. poljski artilerijski polk]] :* 4. brigadni bataljon posebnih enot: ::* 73. inženirska četa ::* 184. vojaškoobveščevalna četa ::* 176. komunikacijska četa ::* 125. bojnopodporna četa :* 167. podpornega bataljona == Pripadniki == ; Poveljniki divizije<ref>{{navedi splet |url=http://www.army.mil/cmh/matrix/25ID/25ID-Cdrs.htm |title=Army.mil - 25th Infantry Division: Division Commanders |accessdate=2005-07-16 |archivedate=2005-07-18 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20050718044738/http://www.army.mil/cmh/matrix/25ID/25ID-Cdrs.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050718044738/http://www.army.mil/cmh/matrix/25ID/25ID-Cdrs.htm |date=2005-07-18 }}</ref> [[Slika:Benjamin R. Mixon.jpg|thumb|right|175px|[[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Benjamin R. Mixon]], [[poveljujoči general]] divizije ([[2005]]-[[2008]]).]] {| |- | 1. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Maxwell Murray]]|| &nbsp; | ([[1. oktober]] [[1941]] – [[29. april]] [[1942]]) |- | 2. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[Stanley E. Reinhart]]|| &nbsp; | ([[29. april]] [[1942]] – [[8. maj]] [[1942]]) |- | 3. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Joseph Lawton Collins]] || &nbsp; | ([[8. maj]] [[1942]] – [[18. december]] [[1942]]) |- | 4. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[18. december]] [[1943]] – [[12. junij]] [[1944]]) |- | 5. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[William B. Bradford]]|| &nbsp; | ([[12. junij]] [[1944]] – [[?]] [[1944]]) |- | 6. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[?]] [[1944]] – [[1. september]] [[1944]]) |- | 7. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[William B. Bradford]]|| &nbsp; | ([[1. september]] [[1944]] – [[?]] [[1944]]) |- | 8. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[?]] [[1944]] – [[3. september]] [[1944]]) |- | 9. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[William P. Bledsoe]]|| &nbsp; | ([[3. september]] [[1944]] – [[?]] [[1944]]) |- | 10. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[?]] [[1944]] – [[22. oktober]] [[1944]]) |- | 11. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[William P. Bledsoe]]|| &nbsp; | ([[22. oktober]] [[1944]] – [[?]] [[1944]]) |- | 12. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[?]] [[1944]] – [[11. november]] [[1944]]) |- | 13. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[William P. Bledsoe]]|| &nbsp; | ([[11. november]] [[1944]] – [[?]]) |- | 14. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[?]] – [[30. junij]] [[1945]]) |- | 15. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[Everett E. Brown]]|| &nbsp; | ([[30. junij]] [[1945]] – [[?]] [[1945]]) |- | 16. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles L. Mullins]]|| &nbsp; | ([[?]] [[1945]] – [[15. maj]] [[1948]]) |- | 17. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[William B. Kean]]|| &nbsp; | ([[25. avgust]] [[1948]] – [[1948]]) |- | 18. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Joseph S. Bradley]]|| &nbsp; | ([[1948]] – [[1951]]) |- | 19. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Ira P. Swift]]|| &nbsp; | ([[1951]] – [[1952]]) |- | 20. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Samuel T. Williams]]|| &nbsp; | ([[1952]] – [[1953]]) |- | 21. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Halley G. Maddox]]|| &nbsp; | ([[1953]] – [[1954]]) |- | 22. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Leslie D. Carter]]|| &nbsp; | ([[1954]] – [[1954]]) |- | 23. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Herbert B. Powell]]|| &nbsp; | ([[1954]] – [[1956]]) |- | 24. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Edwin J. Messinger]]|| &nbsp; | ([[1956]] – [[1957]]) |- | 25. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Archibald W. Stuart]]|| &nbsp; | ([[1957]] – [[1958]]) |- | 26. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[John E. Theimer]]|| &nbsp; | ([[1958]] – [[1960]]) |- | 27. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[J. O. Seaman]]|| &nbsp; | ([[1960]] – [[1960]]) |- | 28. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[James L. Richardson]]|| &nbsp; | ([[1960]] – [[1962]]) |- | 29. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Ernest F. Easterbrook]]|| &nbsp; | ([[1962]] – [[1963]]) |- | 30. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Andrew J. Boyle]]|| &nbsp; | ([[1963]] – [[1964]]) |- | 31. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Fredrick C. Weyand]]|| &nbsp; | ([[1964]] – [[1967]]) |- | 32. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[John C.F. Tillison III.]]|| &nbsp; | ([[1967]] – [[1967]]) |- | 33. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[F.K. Mearns]]|| &nbsp; | ([[1967]] – [[1968]]) |- | 34. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Ellis W. Williamson]]|| &nbsp; | ([[1968]] – [[1969]]) |- | 35. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Harris W. Hollis]]|| &nbsp; | ([[1969]] – [[1970]]) |- | 36. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Edward Bautz mlajši]]|| &nbsp; | ([[1970]] – [[1971]]) |- | 37. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Ben Sternberg]]|| &nbsp; | ([[1971]] – [[1971]]) |- | 38. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Thomas W. Mellen]]|| &nbsp; | ([[1971]] – [[1972]]) |- | 39. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Robert N. Mackinnon]]|| &nbsp; | ([[1972]] – [[1974]]) |- | 40. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Harry W. Brooks mlajši]]|| &nbsp; | ([[1974]] – [[1976]]) |- | 41. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Williard W. Scott mlajši]]|| &nbsp; | ([[1976]] – [[1978]]) |- | 42. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Otis C. Lynn]]|| &nbsp; | ([[1978]] – [[1980]]) |- | 43. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Alexander Weyand]]|| &nbsp; | ([[1980]] – [[1982]]) |- | 44. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[William H. Schneider]]|| &nbsp; | ([[1982]] – [[1984]]) |- | 45. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Claude M. Kicklighter]] || &nbsp; | ([[1984]] – [[1986]]) |- | 46. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[James W. Crysel]]|| &nbsp; | ([[1986]] – [[1988]]) |- | 47. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Charles P. Otstott]]|| &nbsp; | ([[1988]] – [[1990]]) |- | 48. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Fred. A. Gorden]]|| &nbsp; | ([[1990]] – [[1992]]) |- | 49. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Robert L. Ord III.]]|| &nbsp; | ([[1992]] – [[1993]]) |- | 50. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[George A. Fisher]]|| &nbsp; | ([[1993]] – [[1995]]) |- | 51. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[John J. Maher]]|| &nbsp; | ([[1995]] – [[1997]]) |- | 52. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[James T. Hill]]|| &nbsp; | ([[1997]] – [[1999]]) |- | 53. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[William Ward]]|| &nbsp; | ([[1999]] – [[2000]]) |- | 54. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[James M. Dubik]]|| &nbsp; | ([[2000]] – [[2002]]) |- | 55. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Eric T. Olson]]|| &nbsp; | ([[2002]] – [[2005]]) |- | 56. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Benjamin R. Mixon]]|| &nbsp; | ([[2005]] – [[2008]]) |- | 57. || [[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[Mick Bednarek]]|| &nbsp; | (februar – maj [[2008]]) |- | 58. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Robert L. Caslen mlajši]]|| &nbsp; | ([[2008]] – [[2009]]) |- | 59. || [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Bernard S. Champoux]]|| &nbsp; | ([[2009]] – [[2010]]) |} ; Nosilci medalje časti<ref>{{navedi splet |url=http://www.25idl.army.mil/medalofhonor.asp?unit_id=25 |title=25idl.army.mil - Medal of Honor Recipients |accessdate=2006-06-07 |archivedate=2006-02-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060221104108/http://www.25idl.army.mil/medalofhonor.asp?unit_id=25 |url-status=dead }}</ref> {| |- | 1. || [[Desetnik]] [[John F. Baker mlajši]]|| &nbsp; | ([[5. november]] [[1966]]; [[Quan Dau Tieng]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 2. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[Ted Belcher]]|| &nbsp; | ([[19. november]] [[1966]]; [[Plei Djerang]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 3. || [[Naddesetnik]] [[Thomas W. Bennett]]|| &nbsp; | ([[9. februar|9.]]-[[10. februar]] [[1969]]; [[Chu Pa]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 4. || [[Višji vodnik]] [[Hammett L. Bowen mlajši]]|| &nbsp; | ([[27. junij]] [[1969]]; [[Binh Duong]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 5. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[Cornelius H. Charlton]]|| &nbsp; | ([[2. junij]] [[1951]]; [[Chipo-ri]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 6. || [[Naddesetnik]] [[John W. Collier]]|| &nbsp; | ([[19. september]] [[1950]]; [[Chindong-ni]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 7. || [[Višji vodnik]] [[Raymond H. Cooley]]|| &nbsp; | ([[24. februar]] [[1945]]; [[bitka za Filipine (1945)|bitka za Filipine]]; [[druga svetovna vojna]]) |- | 8. || [[Naddesetnik]] [[Nicholas J. Cutinha]]|| &nbsp; | ([[2. marec]] [[1968]]; [[Gia Dinh]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 9. || [[Major]] [[Charles W. Davis]]|| &nbsp; | ([[12. januar]] [[1943]]; [[bitka za Guadalcanal]]; [[druga svetovna vojna]]) |- | 10. || [[Stotnik]] [[Reginald B. Desiderio]]|| &nbsp; | ([[27. november]] [[1950]]; [[Ipsok]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 11. || [[Nadporočnik]] [[Stephen Holden Doane]]|| &nbsp; | ([[25. marec]] [[1969]]; [[Hua Nghia]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 12. || [[Naddesetnik]] [[Daniel Fernandez]]|| &nbsp; | ([[18. februar]] [[1966]]; [[Cu Či]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 13. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[Charles Clinton Fleek]]|| &nbsp; | ([[27. maj]] [[1967]]; [[Binh Doung]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 14. || [[Stotnik]] [[Robert F. Foley]]|| &nbsp; | ([[5. november]] [[1966]]; [[Near Quan Dau Tieng]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 15. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[William G. Fournier]]|| &nbsp; | ([[10. januar]] [[1943]]; [[Mount Austen]], [[bitka za Guadalcanal]]; [[druga svetovna vojna]]) |- | 16. || [[Stotnik]] [[Joseph Xavier Grant]]|| &nbsp; | ([[13. november]] [[1966]]; [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 17. || [[Naddesetnik]] [[Lewis Hall]]|| &nbsp; | ([[10. januar]] [[1943]]; [[Mount Austen]], [[bitka za Guadalcanal]]; [[druga svetovna vojna]]) |- | 18. || [[Višji štabni vodnik]] [[Melvin Handrich]]|| &nbsp; | ([[25. avgust|25.]]-[[26. avgust]]; [[Sobuk San]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 19. || [[Višji vodnik]] [[Robert W. Hartsock]]|| &nbsp; | ([[23. februar]] [[1969]]; [[Hau Nghia]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 20. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[William R. Jecelin]]|| &nbsp; | ([[19. september]] [[1950]]; [[Saga, Koreja|Saga]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 21. || [[Vojak]] [[Billy Kanell]]|| &nbsp; | ([[7. september]] [[1951]]; [[Pyonggang]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 22. || [[Nadporočnik]] [[Stephen Edward Karopczyc]]|| &nbsp; | ([[12. marec]] [[1967]]; [[provinca Kontum]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 23. || [[Višji vodnik]] [[Paul R. Lambers]]|| &nbsp; | ([[20. avgust]] [[1968]]; [[provinca Taj Ninh]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 24. || [[Naddesetnik]] [[Benito Martinez]]|| &nbsp; | ([[6. september]] [[1952]]; [[Satae-ri]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 25. || [[Višji štabni vodnik]] [[Charles L. McGaha]]|| &nbsp; | ([[7. februar]] [[1945]]; [[Luzon]], [[bitka za Filipine (1945)|bitka za Filipine]]; [[druga svetovna vojna]]) |- | 26. || [[Stotnik]] [[Lewis L. Millett]]|| &nbsp; | ([[7. februar]] [[1951]]; [[Soam-Ni]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 27. || [[Štabni vodnik]] [[Donald R. Moyer]]|| &nbsp; | ([[20. maj]] [[1951]]; [[Seul]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 28. || [[Naddesetnik]] [[Laverne Parrish]]|| &nbsp; | ([[18. januar|18.]]-[[24. februar]]; [[Binalonan]], [[bitka za Filipine (1945)|bitka za Filipine]]; [[druga svetovna vojna]]) |- | 29. || [[Naddesetnik]] [[Danny J. Petersen]]|| &nbsp; | ([[9. januar]] [[1970]]; [[provinca Taj Ninh]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 30. || [[Stotnik]] [[Riley L. Pitts]]|| &nbsp; | ([[31. oktober]] [[1967]]; [[Ap Dong]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 31. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[Donn F. Porter]]|| &nbsp; | ([[7. september]] [[1952]]; [[Mundung-ni]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 32. || [[Nadporočnik]] [[Ronald Eric Ray]]|| &nbsp; | ([[19. junij]] [[1966]]; [[la Drang]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 33. || [[Nadporočnik]] [[Ruppert L. Sargent]]|| &nbsp; | ([[15. marec]] [[1967]]; [[provinca Hau Nghia]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 34. || [[Naddesetnik]] [[Russel A. Steindam]]|| &nbsp; | ([[1. februar]] [[1970]]; [[provinca Tay Ninh]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 35. || [[Naddesetnik]] [[Kenneth E. Stumpf]]|| &nbsp; | ([[25. april]] [[1967]]; [[Duc Pho]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 36. || [[Poročnik]] [[Jerome A. Sudut]]|| &nbsp; | ([[12. september]] [[1951]]; [[Kumhwa]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 37. || [[Poddesetnik]] [[William Thompson]]|| &nbsp; | ([[6. avgust]] [[1950]]; [[Haman]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 38. || [[Nadporočnik]] [[John E. Warren mlajši]]|| &nbsp; | ([[14. januar]] [[1969]]; [[provinca Taj Ninh]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 39. || [[Desetnik]] [[Ernest E. West]]|| &nbsp; | ([[12. oktober]] [[1952]]; [[Sataeri]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 40. || [[Desetnik]] [[Bryant E. Womack]]|| &nbsp; | ([[12. marec]] [[1952]]; [[Sokso-ri]], [[Koreja]]; [[korejska vojna]]) |- | 41. || [[Višji štabni vodnik]] [[Maximo Yabes]]|| &nbsp; | ([[26. februar]] [[1967]]; [[Phu Hoa Dong]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- | 42. || [[Vodnik (vojaški čin)|Vodnik]] [[Marvin R. Young]]|| &nbsp; | ([[21. avgust]] [[1968]]; [[Ben Cui]], [[Vietnam]]; [[vietnamska vojna]]) |- |} ; Slavni pripadniki * raper [[Ice-T]]<ref>{{Navedi splet |url=http://hiphop.sh/icet |title=Hiphop.sh - Ice-T |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101108022632/http://hiphop.sh/icet |url-status=dead }}</ref> * režiser [[Oliver Stone]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.filmmakers.com/artists/oliverstone/biography/ |title=FilmMakers.com - Filmmaker Oliver Stone BIOGRAPHY |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2002-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20021024003013/http://www.filmmakers.com/artists/oliverstone/biography/ |url-status=dead }}</ref> * [[Track Palin]], sin guvernerke Aljaske [[Sarah Palin]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/us_and_americas/us_elections/article4669290.ece |title=TimesOnline.co.uk - Sarah Palin's son heads for military service in Iraq |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100602164216/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/us_and_americas/us_elections/article4669290.ece |url-status=dead }}</ref> == Divizija v popularni kulturi == * [[James Jones (pisatelj)|James Jones]] je roman ''[[Tanka rdeča linija (1962 roman)|Tanka rdeča linija]]'' posvetil četi 25. pehotne divizije, ki se bori na Guadalcanalu v letih 1942−43. * V filmu ''[[Vod smrti]]'' (režiser [[Oliver Stone]]) pripadniki neimenovane enote nosijo našitke 25. pehotne divizije. * Zgodbe iz serije ''[[The Nam]]'' se nanašajo na 4. bataljon [[23. pehotni polk (ZDA)|23. pehotnega polka]], ki je del 25. pehotne divizije. * Film ''[[Tropic Thunder]]'' je dobil naslov po divizijskem vzdevku. * Ameriški častniki med zadnjo misijsko pripravo v videoigri [[Command & Conquer: Red Alert]] nosijo našitke 25. pehotne divizije. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Literatura == * [[Barry Jason Stein]], ''U.S. Army Patches: An Illustrated Encyclopedia of Cloth Unit Insignia''. [[Univerza Južne Karoline|University of South Carolina Press]], [[1997]], ISBN 1-57003-179-7, str. 32 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam pehotnih divizij]] * [[seznam divizij Kopenske vojske ZDA]] == Zunanje povezave in viri == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.25idl.army.mil/index.asp Uradna stran divizije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528103106/http://www.25idl.army.mil/index.asp |date=2005-05-28 }} * [http://www.globalsecurity.org/military/agency/army/25id.htm Global Security.com] * [http://www.25thida.com/ Združenje pripadnikov divizije] * [http://www.army.mil/cmh/ Vojaškozgodovinski center KOV ZDA]: :* [http://www.army.mil/cmh/matrix/25ID/25ID-Cdrs.htm Divizijski poveljniki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050718044738/http://www.army.mil/cmh/matrix/25ID/25ID-Cdrs.htm |date=2005-07-18 }} :* [http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-KW-Ob.htm Organizacija (korejska vojna)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050719041951/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-KW-Ob.htm |date=2005-07-19 }} :* [http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-VN-1970.htm Organizacija, 31.1.1970] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050719041954/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-VN-1970.htm |date=2005-07-19 }} :* [http://www.army.mil/CMH-pg/matrix/25ID/25ID-Photos.htm Slike] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050718143340/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-Photos.htm |date=2005-07-18 }} :* [http://www.army.mil/CMH-PG/lineage/cc/025id.htm Bojna divizijska kronika druge svetovne vojne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050717043054/http://www.army.mil/cmh-pg/lineage/cc/025id.htm |date=2005-07-17 }} :* [http://www.army.mil/cmh/matrix//25ID/25id-vnit.htm Intervjuji vietnamskih veteranov divizije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050718203446/http://www.army.mil/cmh/matrix/25ID/25id-vnit.htm |date=2005-07-18 }} :* [http://www.army.mil/CMH-PG/matrix/25ID/25ID-Bibliography.htm Bibliografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050718143335/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-Bibliography.htm |date=2005-07-18 }} :* [http://www.army.mil/CMH-PG/matrix//25ID/25ID-WW2-OB.htm Organizacija (druga svetovna vojna)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050719041947/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-WW2-OB.htm |date=2005-07-19 }} :* [http://www.army.mil/CMH-pg/documents/vietnam/vnit/vnit0259.htm Serijski intervju pripadnikov 1. btl. 27. peh. polka] :* [http://www.army.mil/CMH-PG/matrix//25ID/25ID-Matrix.htm Simboli divizije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050717143619/http://www.army.mil/cmh-pg/matrix/25ID/25ID-Matrix.htm |date=2005-07-17 }} {{-}} {{Div USArmy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pehotne divizije Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Divizije druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Divizije korejske vojne]] [[Kategorija:Divizije vietnamske vojne]] [[Kategorija:Divizije globalne vojne proti terorizmu]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1941]] 0wi1jmw10n962ghgvckkr8ftfkyv1cq Božidar Lavrič 0 42314 6665669 6577764 2026-04-26T05:58:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Pogreb Božidarja Lavriča, sprevod.jpg|sličica|Lavričev pogreb na [[Žale, Ljubljana|Žalah]]]] '''Božidar Lavrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[častnik]], [[komunist]] in [[prvoborec]], * [[10. november]] [[1899]], [[Nova vas, Bloke|Nova vas]], † [[15. november]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil predsednik [[Rotary klub Ljubljana|Rotary kluba Ljubljana]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta [[1941]] je postal član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] in vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Leta [[1942]] je bil ujet in zaprt do konca [[vojna|vojne]]. Po vojni je bil [[osebni zdravnik]] [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]]. Med letoma 1956 in 1958 je bil [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], od 1950 do smrti pa glavni tajnik SAZU. Leta [[1999]] je bil upodobljen na [[ovitek prvi dan|ovitku prvi dan]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=251&artikelid=4093 |title=Pošta Slovenija |accessdate=2007-03-29 |archive-date=2003-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031113003527/http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=251&artikelid=4093 |url-status=dead }}</ref>. == Napredovanja == * [[rezervni častnik|rezervni]] [[polkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] (?) == Odlikovanja == * [[red dela]] I. stopnje * [[red zaslug za ljudstvo]] I. stopnje * [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje * [[red jugoslovanske zastave]] II. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] II. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] * več tujih odlikovanj == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 9, str. 90-97. [[Logatec]], [[2002]] == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih častnikov]] * [[seznam slovenskih zdravnikov]] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{RektorjiUL}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lavrič, Božidar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski medicinski pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Osebni zdravniki Josipa Broza - Tita]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Glavni tajniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] a5s39jdwe5npxrh407z372mbcv5rei1 Avarci 0 71648 6665571 6657746 2026-04-25T22:26:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665571 wikitext text/x-wiki {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = Avarec [[Imam Šamil]], tretji imam [[Kavkaški imamat|Kavkaškega imamata]], ki je v 19. stoletju vodil odpor proti [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. | caption = Awaral (''tudi Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 milijona<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avarščina]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunitski islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Druga [[Severnovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodna kavkaška ljudstva]] (zlasti [[Andijci]], [[Ahvahci]], [[Bagualali]], [[Tindijci]], [[Botlihci]], [[Godoberijci]], [[Čamalali]] in [[Karatinci]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]]. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat. Od 16. stoletja dalje so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bila območja današnjega [[Dagestan|Dagestana]], vzhodne [[Gruzija|Gruzije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Armenija|Armenije]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje današnje zahodne Gruzije je prišlo pod nadzor osmanskih Turkov.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[Osmansko-safavidska vojna (1578–1590)|osmansko-safavidsko vojno (1578–1590)]] za kratek čas pridobili Dagestan, so Dagestan in številni in mnogi njegovi Avarci več stoletij ostali pod safavidsko oblastjo. Kljub safavidski vladavini so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno z mnogimi Avarci, ohranile razmeroma visoko stopnjo svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni (1722–1723)]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] porazili eno od vojsk Nadir Šaha.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski aneksiji [[Gruzija|Gruzije]] in sklenitvi [[Georgievska pogodba|Georgievske pogodbe]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804–1813)]], po kateri je Perzija Rusiji prepustila južni [[Dagestan]] in mnoga svoja druga kavkaška ozemlja.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je dokončno utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so na območju Avarcev uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Dagestanskega imamata]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci niso želeli sodelovati z Rusi in so se izselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in emigraciji so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili položaj dominantne etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, ter ravnice (v območjih [[Bujnaksk|Bujnakska]], [[Hasavjurt|Hasavjurta]], [[Kiziljurt|Kiziljurta]] in drugih). Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Do leta 2009 se je avarsko prebivalstvo v Azerbajdžanu zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> V [[Gruzija|Gruziji]] je leta 2002 živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web |url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04 |archive-date=2020-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201220100552/http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |url-status=dead }}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarce obravnavajo kot »etnične Turke«, zato jih v popisih prebivalstva ne štejejo kot posebno etnično skupino. Zaradi tega je težko natančno določiti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih B. M. Ataeva, ki se opira na raziskavo A. M. Magomeddadajeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnih kavkaških jezikov]]]] Poimenovanje Avarci se uporablja kot skupni izraz; saj skupnost vključuje približno 15 subetničnih skupin. Mednje poleg samih Avarcev sodijo še [[Andijci]], [[Cezi]] (znani tudi kot Didojci).<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarščina spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisava temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki je bila v uporabi med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarcev, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Medijske datoteke == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarski arheolog dr. [[Murad Magomedov]] v [[Ruščina|ruščini]] govori o antičnih migracijah Irancev, Turkov in [[Pramongoli|Pramongolov]] na območje Kaspijskega morja in Dagestana. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|V Dagestanu in dagestanski diaspori v Turčiji znani avarski pesnik [[Adallo Ali]] (znan tudi kot Adallo Alijev) govori o [[Avarščina|avarščini]], avarski poeziji in književnosti. 1. del. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali govori o avarščini, avarski poeziji in književnosti. 2. del. </gallery> == Glej tudi == * [[seznam narodov]] * [[Avari|Panonski Avari]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Avarci|*]] 6mvxzfd1nx7gsw72l8b1j50le3zs8lr Seznam političnih strank v Sloveniji 0 72174 6665568 6658964 2026-04-25T21:43:12Z VidicK01 193275 /* Neparlamentarne stranke */ np na KNS Stražo 6665568 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''[[Seznam]] [[politična stranka|političnih strank]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' zajema tako današnje kot zgodovinske stranke. == Parlamentarne stranke == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! colspan="5" |Stranka ! Vodja ! Št. sedežev v DZ |- | style="background:#005DA3" | | [[File:Svoboda-logo_2025.svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" align=left|[[Gibanje Svoboda|Gibanje SVOBODA]] | [[Robert Golob]] | {{Composition bar|29|90|#005DA3}} |- | style="background:#FEF200" | | [[File:SDS_prenovljen_logo_2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" align=left|[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | {{Composition bar|28|90|#FEF200}} |- | style="background:#E3000F" | | [[File:Socialni_demokrati_Logo.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" align=left|[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | {{Composition bar|6|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | [[File:Nova_Slovenija_Logo.svg|70px]] | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | align=left|[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | rowspan=3 |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:SLS_logotip.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SLS''' | align=left|[[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] |- | style="background:#1961ac;" | | [[File:FOKUS_logotip2025.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | align=left|[[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] |- | style="background:#2AEBEB" | | [[File:DEMOKRATI_Anžeta_Logarja_LOGO_2026.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" align=left|[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | {{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | [[File:Logo_of_The_Left_(Slovenia).svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | align=left|[[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | rowspan=2 |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- | style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}" | | [[File:Vesna-horizontal-header-150.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | align=left|[[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | [[File:Stranka_Resni.ca_logotip_(cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" align=left|[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | {{Composition bar|5|90|{{party color|Resni.ca}}}} |- |} == Neparlamentarne stranke == Status neparlamentarnosti je upoštevan na podlagi trenutnega 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |+ ! rowspan="2" colspan="4" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Zadnje volitve |- ! width=70 |Leto ! width=50 |Rezultat |- | style="background:#6f2c91;" | | [[File:PREROD_PVP_Logotip.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Prerod''' | align=left|[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 3,05 % |- | style="background:#000000;" | | [[File:New Pirati Logo.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''Pirati''' | align=left|[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,36 % |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}};" | | [[File:Logo_of_the_Slovenian_National_Party.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SNS''' | align=left|[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,24 % |- | style="background:#ef4324;" | | [[File:Mi Socialisti Logotip2025 (cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Mi!''' | align=left|[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,48 % |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | [[File:Zeleni_Slovenije.png|45px]] | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' | align=left|[[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|koalicija]]) | rowspan=2|0,45 % |- | style="background:#7ed957;" | | [[File:SG_LOGO_2025.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SG''' | align=left|[[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] |- | style="background:{{party color|Nič od tega}};" | | [[File:NIČ OD TEGA uradni logotip.jpg|40px]] | style="text-align:center;" |'''NOT''' | align=left|[[Nič od tega]] | Borislav Žulj | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Alternativa za Slovenijo|koalicija]]) | rowspan=2|0,41 % |- | style="background:#f47104;" | | [[File:ZZD_Logo_2025.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''ZD''' | align=left|[[Za zdravo družbo]] | Jure Pogačnik |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}};" | | | style="text-align:center;" |'''GU''' | align=left|[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,36 % |- | style="background:#78336e;" | | [[File:ZAUPANJE logotip 2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SZ''' | align=left|[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,25 % |- | style="background:#2d3e52;" | | [[File:SLOGA stranka LOGOTIP (cropped).jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''Sloga''' | align=left|[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,02 % |- | style="background:#045ba4;" | | | style="text-align:center;" |'''SUS''' | align="left" |Rešitev, stranka upokojencev Velenje | Faruk Pijuković | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,01 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Nova socialdemokracija}}" | | [[File:Nova_Socialdemokracija_logo (cropped).png|35px]] | style="text-align:center;" |'''NS''' | align=left|[[Nova socialdemokracija]] | [[Andrej Magajna]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3,41 %{{efn|Del koalicije [[Povežimo Slovenijo]].}} |- | style="background:{{party color|Naša prihodnost}}" | | [[File:Naša_prihodnost_logo.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SNP''' | align=left|[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,70 % |- | style="background:{{party color|Naša dežela}};" | | [[File:Logotip-Nasa-Dezela-barvni.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''ND''' | align=left|[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,50 % |- | style="background:{{party color|Za ljudstvo Slovenije}};" | | [[File:ZLS logo.jpg|70px]] | style="text-align:center;" |'''ZLS''' | align=left|[[Za ljudstvo Slovenije]] | Borut Loboda | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 0,70 % |- | style="background:{{party color|Stranka slovenskega naroda}};" | | [[Slika:Party of Slovenian People logo.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''SSN''' | align=left|[[Stranka slovenskega naroda]] | Sašo Pajk | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] (koalicija) | rowspan=2|0,05 % |- | style="background:{{party color|Gibanje Zedinjena Slovenija}};" | | | style="text-align:center;" |'''ZSi''' | align=left|[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Solidarnost - za pravično družbo}};" | | [[File:Logotip_Solidarnost_m2.svg|85px]] | style="text-align:center;" |'''Solidarnost''' | align=left|[[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost, za pravično družbo]] | [[Uroš Lubej]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,25 % |- | style="background:{{party color|Glas za otroke in družine}};" | | [[File:Glas_za_otroke_in_družine.png|60px]] | style="text-align:center;" |'''GOD''' | align=left|[[Glas za otroke in družine]] | [[Aleš Primc]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,24 % |- | style="background:{{party color|Naprej Slovenija}}" | | [[File:NaprejSlovenija.jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''NPS''' | align=left|[[Naprej Slovenija]] | Blaž Svetek | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,02 % |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}};" | | [[File:Liberalna_demokracija_Slovenije.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''LDS''' | align=left|[[Liberalna demokracija Slovenije]] | [[Anton Anderlič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 1,48 % |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | [[File:SMS-Zeleni_Logo.svg|60px]] | style="text-align:center;" |'''SMS''' | align=left|[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | Igor Jurišič | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 0,86 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:#003914;" | | [[File:SUVERENI logo 2026.png|35px]] | style="text-align:center;" |'''S.''' | align=left|[[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#bddd73;" | | | style="text-align:center;" |'''Skupnost''' | align=left|[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | Marko Funkl | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#d69a2a;" | | [[Slika:Stranka Straža Logotip (cropped).png|35px]] | style="text-align: center;" |'''KNS''' | align="left" |[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka]] | Alen Koman | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#502379;" | | [[Slika:Logo_of_Volt.svg|65px]] | style="text-align: center;" |'''Volt''' | align="left" |[[Volt Slovenija]] | Borja Razinger | {{n/a}} | {{n/a}} |- |} {{noteslist}} == Zastopanost strank v Državnem zboru == {| class="wikitable" align=center border="1" |- !width=50 align=center rowspan=2 colspan=2|Sklic DZ ![[4. državni zbor Republike Slovenije|4.]] ![[5. državni zbor Republike Slovenije|5.]] ![[6. državni zbor Republike Slovenije|6.]] ![[7. državni zbor Republike Slovenije|7.]] ![[8. državni zbor Republike Slovenije|8.]] ![[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] ![[10. državni zbor Republike Slovenije|10.]] |- !width=100 align=center|2004–2008 !width=100 align=center|2008–2011 !width=100 align=center|2011–2014 !width=100 align=center|2014–2018 !width=100 align=center|2018–2022 !width=100 align=center|2022–2026 !width=100 align=center|2026– |- | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | style="text-align:center;" |'''SD''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''LDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |bgcolor=#B2FFFF | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}| | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Zares}}" | | style="text-align:center;" |'''Zares''' | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''PS''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Državljanska lista}}" | | style="text-align:center;" |'''DL''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Konkretno}}" | | style="text-align:center;" |'''SMC<br>Konkretno''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''Levica''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Stranka Alenke Bratušek}} | | style="text-align:center;" |'''ZAB<br>SAB''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Lista Marjana Šarca}}" | | style="text-align:center;" |'''LMŠ''' | | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''Demokrati''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''FOKUS''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- |} {{CompactTOC2}} == Abecedni seznam == {| class="wikitable sortable" |+ !Ime stranke !Kratica !Datum ustanovitve !Datum ukinitve !Pridružitev |- |[[Aktivna Slovenija]] | |8. maj 2004 |2007 | |- |[[Celjska neodvisna lista]] | | |''dejavna'' | |- |[[Celjska županova lista Slovenije]] | | |''dejavna'' | |- |[[Davkoplačevalci se ne damo več]] | |2018 |? | |- |[[Demokrati.]] |D. |16. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Logar: Slovenija je upehana od politike proti. Utrujena od boja vsakega in vseh proti vsem.|date=16. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-je-upehana-od-politike-proti-utrujena-od-boja-vsakega-in-vseh-proti-vsem/727686}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Demokratična stranka dela]] |DSD |31. julij 2010 |? | |- |[[Delavska stranka Naprej]] | |13. januar 1990 |1995 | |- |[[Delavska stranka Slovenije]] |DSS |16. februar 1991 |2023 | |- |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] |DeSUS |30. maj 1991 |17. maj 2025 | |- |[[Demokratska stranka (Slovenija)|Demokratska stranka]] | | |? | |- |[[Demokratska stranka Slovenije]] |DSS |12. marec 1994 |2023 | |- |[[Deželna stranka Štajerske]] |DSŠ |16. oktober 1995 |? | |- |[[Dialog za napredek]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lokalec.si/novice/v-miklavzu-se-je-formirala-nova-stranka-dialog-za-napredek/|title=Lokalec.si » V Miklavžu se je formirala nova stranka Dialog za napredek|accessdate=2019-01-20|language=en}}</ref> |DZN | | | |- |[[Dobra država]] |DD |18. november 2017 |17. maj 2025 | |- |[[Domoljubna enotna upokojenska stranka - Liga za Slovenijo]] | | |? | |- |[[Domovinska narodna stranka]] |DONS |19. maj 1991 |? | |- |[[Domovinska liga]] |DOM |26. februar 2019 |4. marec 2023 | |- |[[DROT - za razvoj]] |DROT | | | |- |[[Državljanska lista]] |DL |21. oktober 2011<ref>[http://www.siol.net/data/fotogalerije/slovenija/2011/10/ustanovili_stranko_drzavljanska_lista_gregorja_viranta.aspx Siol.net - Ustanovljena stranka Državljanska lista Gregorja Viranta]</ref> |september 2024 | |- |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |Resni.ca |26. december 2020 |''dejavna'' | |- |[[EU demokrati Slovenije]] | | |? | |- |[[Gibanje Aktivna mladina Slovenije]] |GAMSi | |''dejavna'' | |- |[[GibanjeSkupajNaprej]] |GSN | |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Svoboda]] |GS |26. januar 2022<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] |ZSi |2014 |''dejavna'' | |- |[[Glas upokojencev]] | |20. januar 2024 | | |- |[[Glas za otroke in družine]] |GOD | | | |- |[[Glas žensk Slovenije]] |GŽS |2000 |2023 | |- |[[Gospodarsko aktivna stranka]] |GAS |24. junij 2017 |4. december 2021 | |- |[[Hrvatska demokratska zajednica Slovenije]] |HDZS |20. april 1991{{cn}} |? | |- |[[Istra-Istria]] | | |? | |- |[[:hr:Istarski_demokratski_sabor|Istrski demokratski zbor]] |IDZ |5. oktober 1991 |? | |- |[[Izola je naša]] |IJN | | | |- |[[Iniciativa za demokratični socializem]] |IDS |8. marec 2014 |julij 2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Jugoslovanska zveza]] |JZ |7. maj 1989{{cn}} |? | |- |[[Junijska lista]] | | |? | |- |[[Komunalno ekološka lista]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/skofjeloski-troboj-za-zupanski-stolcek/471427|title=Škofjeloški troboj za županski stolček|accessdate=2019-01-20|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |KEL | | | |- |[[Komunistična partija Slovenije]] |KPS |23. april 1919 |1990 | |- |[[Konkretno]] | |4. december 2021 |3. julij 2025 |[[Demokrati.]] |- |[[Koper je naš]] |KJN |2006 | | |- |[[Korak naprej]] | | |''dejavna'' | |- |[[Krščansko demokratska stranka]] |KDS |2008 |? | |- |[[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščansko-socialna unija]] |KSU |1995 |''dejavna'' | |- |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | |24. julij 2017 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Liberalci (politična stranka)|Liberalci]] | |2008{{cn}} |? | |- |[[Liberalni demokrati]] |LIDE |12. januar 2022 |? | |- |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |LDS |12. marec 1994 | | |- |[[Socialna liberalna stranka]] |LS |27. december 1989 |2021 | |- |[[Liberalno demokratska stranka]] |LDS |12. oktober 1943 |12. marec 1994 | |- |[[Liberalno demokratska stranka Slovenije]] |LDSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Liberalno gospodarska stranka]] |LGS |12. oktober 2013 |? | |- |[[Lipa (stranka)|Lipa]] | |2008 |? | |- |[[Lista Aleša Bržana]] |LAB | |''dejavna'' | |- |[[Lista Borisa Popoviča|Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo]] |LBP |5. marec 2022 |''dejavna'' | |- |[[Lista Dušana Papeža]] |LDP | |''dejavna'' | |- |[[Nova ljudska stranka|Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije]] |NLS |12. maj 2016 |27. marec 2023 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |- |[[Lista Jasne Gabrič za Trbovlje]] | | |? | |- |[[Lista kolesarjev in pešcev]] |LKP | |''dejavna'' | |- |[[Lista Lidije Divjak Mirnik - Lista za pravičnost in razvoj]] | | | | |- |[[Lista Marjana Šarca]] |LMŠ |31. maj 2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Lista Mateja Slaparja]] |Lista MS | | | |- |[[Stranka Medgeneracijske Solidarnosti in Razvoja]] |smsr | | | |- |[[Lista Metoda Marčuna za Domžale]] |LMM | | | |- |[[Lista mladih. Povezujemo]] |LmP | | | |- |[[Lista novinarja Bojana Požarja]] |LNBP |2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2506906|title=Lista novinarja Bojana Požarja (LNBP) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|accessdate=2018-12-26|website=www.sta.si}}</ref> | | |- |[[LISTA RENATE KOSEC - lista povezovanja in sodelovanja]] |lrk | |''dejavna'' | |- |[[Lista Reza]] | |september 2014 |? | |- |[[Lista Sonce]] |Sonce | |''dejavna'' | |- |[[Lista šport za zdravje]] |LŠZZ | |''dejavna'' | |- |[[Lista Toneta Smolnikarja]] | | |? | |- |[[Lista Za Celje]] |LZC | |24. junij 2025 |[[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> |- |[[Lista za čisto pitno vodo]] |LZČPV | |? | |- |[[Lista za Domžale]] | | |? | |- |[[Lista za Maribor]] | | |? | |- |[[Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti]] |LPR | |''dejavna'' | |- |[[Lista za skupno občino Miklavž na D. P.]] |LM | | | |- |[[Lista za vse generacije]] | | |? | |- |[[Lista zavedno Koper]] |LZK | | | |- |[[Ljubljana, moje mesto]] | | |? | |- |[[LTD - Lista Za vse generacije]] |LTD | | | |- |[[Mi, socialisti!]] |Mi! |16. november 2025 |''dejavna'' | |- |[[Mladi za Izolo]] | | |? | |- |[[Napredna narodna stranka centra]] |NNSC |4. oktober 1989 |? | |- |[[Naprej Slovenija]] |NPS | | | |- |[[NARCISA - Stranka rdečega prahu]] | | |? | |- |[[Narodna stranka dela]] |NSD | | | |- |[[Neodvisen.si]] | | |? | |- |[[Neodvisna delavska stranka Slovenije]] | |3. junij 1991 |? | |- |[[Neodvisna lista ZARJA]] |NLZ | | | |- |[[Neodvisna stranka Pomurja]] |NSP | | | |- |[[Neodvisna štajerska stranka]] | | |? | |- |[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] |ND |20. marec 2021 | | |- |[[Naša prihodnost]] |SNP |februar 2022 | | |- |[[Naša Notranjska]] |NANO | | | |- |[[Naše Velenje]] |NV | | | |- |[[NEUVRŠČENI ZA KOPER]] | | |''dejavna'' | |- |[[Nič od tega]] |NOT |22. marec 2024 |''dejavna'' | |- |[[Nova demokracija Slovenije]] | | |? | |- |[[Nova socialdemokracija]] |NSD |12. september 2007 | | |- |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |NSi |2000 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Oljka (politična stranka)|Oljka]] | | |''dejavna'' | |- |[[Piran je naš]] |PJN | | | |- |[[Piratska stranka Slovenije]] |Pirati |5. november 2012 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Politično delavsko društvo »Naprej«]] | |13. januar 1990 |? | |- |[[Posavska unija mladih]] | | |? | |- |[[Pozitivna Slovenija]] |PS |22. oktober 2011 |september 2024 | |- |[[Povezane lokalne skupnosti]] |PLS | | | |- |[[Premik (stranka)|Premik]] | | |2023 | |- |[[Prenovljena liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] |PVP |15. oktober 2025 |''dejavna'' | |- |[[Primorska je naša]] | | |? | |- |[[Radikalna stranka Slovenije]] |RSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Radikalno liberalna stranka Slovenije]] |RLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Republikanci Slovenije]] |ReS | |? | |- |[[Republikanska zveza Slovenije]] | | |? | |- |[[ReSET|Rešimo Slovenijo elite in tajkunov]] |ReSET |25. februar 2017 |? | |- |[[REŠITEV - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija]] |REŠITEV | | | |- |[[Skupaj (stranka)|Skupaj]] | |2018 |? | |- |[[Skupaj za mengeško občino - skupaj zmoremo več]] |SMO | | | |- |[[Sloga (politična stranka)|SLOGA]] | | | | |- |[[Slovenska e-stranka]] {{cn}} | | |? | |- |[[Slovenija je naša]] |SJN |2004 |? | |- |[[Slovenska demokratična zveza]] |SDZ |11. januar 1989 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka - Demokratska stranka]] | |13. oktober 1991 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka]] |SDS |16. februar 1989 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka]] |SKZ-LS |12. maj 1988 |? | |- |[[Slovenska levica]] |SL |8. januar 1991 |? | |- |[[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|Slovenska ljudska stranka]] |SLS |maj 1988 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Slovenska nacionalna desnica]] |SND | |? | |- |[[Slovenska nacionalna stranka]] |SNS |17. marec 1991 | | |- |[[Slovenska obrtno podjetniška stranka]] |SOPS |1. februar 1990 |? | |- |[[Slovenska unija]] |SU |12. december 2009 |? | |- |[[Slovenska zveza za svetovno demokracijo]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Slovenski krščanski demokrati]] |SKD |4. november 1989 |? | |- |[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] |SLS+SKD | |? | |- |[[Socialdemokratska stranka Slovenije]] |SDSS | |? | |- |[[Socialdemokratska unija Slovenije]] |SDUS |4. december 1990 |? | |- |[[Socialistična stranka Slovenije]] |SSS |27. april 1941 |12. marec 1994 | |- |[[Socialistična partija Slovenije]] |SPS |25. maj 2016 |''dejavna'' | |- |[[Socialni demokrati]] |SD |29. maj 1993 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Socialna liberalna stranka]] | |19. oktober 1990 |? | |- |[[Socialradikalna stranka]] |SRS |24. januar 1991 |? | |- |[[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost, za pravično družbo]] |Solidarnost |14. december 2013 |''dejavna'' | |- |[[Srbska demokratska stranka v Sloveniji]] | |9. januar 1991 |? | |- |[[Stara pravda stranka prava]] | | |? | |- |[[Stranka Aleksandra Kamenika]] |SAK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka Alenke Bratušek]] |SAB |2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Stranka Akacije]] | |2006 | | |- |[[Stranka demokratične akcije Slovenije]] | |20. junij 1991 |? | |- |[[Stranka demokratičnega napredka]] |SDN |19. oktober 1990 |? | |- |[[Stranka demokratične prenove Slovenije]] |SDP |2. marec 1920 |? | |- |[[Stranka ekoloških gibanj]] | | |? | |- |[[Stranka enakih možnosti Slovenije]] |SEM-Si |2009 |? | |- |[[Stranka enakopravnih dežel]] |SED | |? | |- |[[Stranka generacij]] |SG |17. maj 2025 |''dejavna'' | |- |[[Stranka Humana Slovenija]] | | |? | |- |[[Stranka krščanskih socialistov]] |SKS |17. maj 1991 |? | |- |[[Stranka modernega centra]] |SMC |2. junij 2014 |4. december 2021 | |- |[[Stranka Medgeneracijske solidarnosti in razvoja]] |SMSR | |''dejavna'' | |- |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih - zeleni Evrope]] |SMS - ZELENI |2000 |''dejavna'' | |- |[[Stranka neodvisnih]] | | |? | |- |[[Stranka podjetij ustvarjalnih in svobodnih tokov]] |NOVA |27. januar 1990 |? | |- |[[Stranka sivih panterjev]] | |18. januar 1990 |začetek 1992<ref>{{Navedi novice|title=4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev|date=2021-03-04|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-04-4-3-1991-demos-ostal-brez-sivih-panterjev/|work=gov.si}}</ref> | |- |[[Stranka slovenskega naroda]] |SSN |11. marec 2002 |''dejavna'' | |- |Stranka upokojencev Velenje |Rešitev |marec 2024<ref>{{Navedi splet|title=Tri stranke, ki so krojile usodo naše politike, bodo izbrisane iz registra|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/tri-stranke-ki-so-pomembno-krojile-usodo-nase-politike-bodo-izbrisane-iz-registra-2688737/|website=www.dnevnik.si|date=2024-08-26|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Stranka za delovna mesta]]<ref>{{Navedi splet|url=http://zdm.si/|title=Stranka za delovna mesta|accessdate=2019-01-23|language=en}}</ref> |ZDM | |''dejavna'' | |- |[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije]] |TRS |1. oktober 2011<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/danes-se-ustanavlja-gibanje-za-trajnostni-razvoj-trs.html Delo.si - Danes se ustanavlja Gibanje za trajnostni razvoj - TRS]</ref> |2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost]] | | |2024 | |- |[[Stranka za enakopravnost občanov]] |SEO |21. november 1989 |? | |- |[[Stranka za napredek krajevnih skupnosti]] |SZNKS | | | |- |[[Stranka za skladen razvoj]] | | |? | |- |[[Stranka za Razvoj Občin in Krajev]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stranka-rok.si/|title=Stranka Rok|accessdate=2019-01-20|website=www.stranka-rok.si|archive-date=2018-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/ |date=2018-11-13 }}</ref> |ROK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka zelenih dejanj]] |Z.DEJ | |januar 2022 | |- |[[Stranka združena Istra]] | | |? | |- |[[Svobodnjaška stranka]] |SS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Svobodnjaško liberalna stranka Slovenije]] |SLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Več za Kranj]] |VZK | |''dejavna'' | |- |[[Verjamem (politična stranka)|Verjamem]] | |2014 |september 2024 | |- |[[VESNA – zelena stranka]] |VESNA |9. februar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Za podjetno Slovenijo]] | | |? | |- |[[Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja]] |ZGN | | | |- |[[Za zdravo družbo]] |ZD |28. marec 2018 |''dejavna'' | |- |[[Za ljudstvo Slovenije]] |ZLS |30. januar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Zares|ZARES - socialno liberalni]], sprva ''Zares - nova politika'' | |oktober 2007 |6. oktober 2015 | |- |Stranka Straža, Katoliška narodna stranka Straža |KNS |30. marec 2026 |dejavna | |- |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]], sprva ''Stranka ZAUPANJE'' |SZ |27. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|date=27. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Združenje "Smer" Slovenije]] | | |? | |- |[[Združeno slovensko ljudstvo]] | | |? | |- |[[Združeni za samostojno pravično Slovenijo - Združeni]] | | |? | |- |[[Združeni Zeleni]] | | |? | |- |[[Zelena alternativa Slovenije]] | | |? | |- |[[Zeleni - Ekološko socialna stranka]] |ZESS |12. marec 1994 |? | |- |[[Zelena koalicija]] | | |? | |- |[[Zeleni Slovenije]] |ZS |11. junij 1989 |''dejavna'' | |- |[[Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo]] |ZK-GJ |22. december 1990 |? | |- |[[Zveza narodov Slovenije]] |KARANTANIJA |20. februar 1990 |? | |- |[[Zveza za Dolenjsko]] |ZZD | |2024 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<ref>{{Navedi novice|title=Zveza za Dolenjsko h Gibanju Svoboda|date=28. december 2023|url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/politika/zveza-za-dolenjsko-h-gibanju-svoboda-283730-1721966}}</ref> |- |[[Zveza za napredek Radeč in radeškega območja]] |ZA-R | | | |- |[[Zveza za prihodnost]] | | |2023 | |- |[[Zveza za Primorsko]] |ZZP |8. novembr 1992<ref>{{Navedi novice|title=30 let Zveze za Primorsko|date=24. oktober 2022|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022102422170381/30-let-zveze-za-primorsko/}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Ženska iniciativa]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Ženske za politiko]] | |10. april 1990 |? | |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * Register političnih strank:http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces<nowiki/>{{-}} <nowiki/>{{Slovenske politične stranke}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Politični seznami|Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji|*]] dpyji2kgjdkc6e8zlp32l2ao4pqvzso 1991 v športu 0 78206 6665365 6561641 2026-04-25T12:10:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665365 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1991}} '''[[1991]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:Ayrton Senna 9 - Cropped.jpg|thumb|200px|Ayrton Senna je leta 1991 osvojil drugi zaporedni naslov prvaka F 1]] *[[Formula 1]]: [[Ayrton Senna]], [[McLaren]] – [[Honda]], slavi s šestimi zmagami in 96 točkami, med konstruktorji slavi prav tako McLaren – Honda z 139 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Rick Mears]], [[ZDA]], z bolidom [[Penske Racing|Penske]]-Chevrolet za moštvo Penske Racing, Inc<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1991|title= Indy 500 - history: 1991|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == *[[Tour de France 1991]]: [[Miguel Indurain|Miguel Induraín]], [[Španija]], prva od skupaj petih zaporednih zmag na Touru *[[Giro d'Italia]]: [[Franco Chiocciolo]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: [[KK Split]] (pod imenom POP 84), tretji zaporedni naslov *[[NBA]]: [[12. junij]]a [[Chicago Bulls]] s 4 proti 1 v zmagah proti [[Los Angeles Lakers]]om osvojijo svoj prvi prstan prvakov, MVP finala je [[Michael Jordan]], prvič od skupaj šestkrat<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1991]]: 1. [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]], 2. [[Italijanska košarkarska reprezentanca|Italija]], 3. [[Španska košarkarska reprezentanca|Španija]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/EMSM/sid/2263/tid/0/_/1991_European_Championship_for_Men/index.html|title= 1991 FIBA European championship for men|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> *[[7. november]] – [[Magic Johnson]] oznani, da je virus [[HIV]] pozitiven, zaradi česar konča svojo športno kariero == [[Nogomet]] == *[[Liga prvakov]]: [[Crvena zvezda]] je po enajstmetrovkah s 5:3 premagala [[Olympique de Marseille]] v finalu Lige prvakov<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1990/index.html|title= UEFA Championsleague 1990-91|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefaeuro | language=en }}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1991]]: *** [[Moški]]: [[Marc Girardelli]], [[Luksemburg]], njegov četrti, zadnji naslov<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1991&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1991 Men|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Petra Kronberger]], [[Avstrija]], njen drugi, predzadnji naslov<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1991&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1991 Ladies|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> ** [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju]] – [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1991|Saalbach-Hinterglemm 1991]]: *** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Marc Girardelli]], [[Luksemburg]] *** [[Veleslalom]]: [[Rudolf Nierlich]], [[Avstrija]] *** [[Superveleslalom]]: [[Stephan Eberharter]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Franz Heinzer]], [[Švica]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Stephan Eberharter]], [[Avstrija]] *** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Vreni Schneider]], [[Švica]] *** [[Veleslalom]]: [[Pernilla Wiberg]], [[Švedska]] *** [[Superveleslalom]]: [[Ulrike Maier]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Petra Kronberger]], [[Avstrija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Chantal Bournissen]], [[Švica]] * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1991]] *** 1. [[Andreas Felder]], [[Avstrija]], 2. [[Stephan Zünd]], [[Švica]], 3. [[Dieter Thoma]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1991&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1991 |accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> *** Pokal narodov – 1. [[Avstrija]], 2. [[Nemčija]], 3. [[Finska]] == [[Tenis]] == [[Slika:Monica Seles 1991.jpg|thumb|160 px|desno|Monica Seleš leta [[1991]] ]] * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Boris Becker]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1991_MS_F.html|title= 1991 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124065647/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1991_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Jim Courier]], [[ZDA]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Michael Stich]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Stefan Edberg]], [[Švedska]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Monica Seleš]], [[Jugoslavija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1991_LS_F.html|title= 1991 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124085551/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1991_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Monica Seleš]], [[Jugoslavija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Steffi Graf]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Monica Seleš]], [[Jugoslavija]] * [[Davisov pokal]]: [[Francija]] slavi s 3-1 nad [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10003593|title= 1991 World group final|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2016-03-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20160321064844/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10003593|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[Pittsburgh Penguins]] slavijo z 4 – 2 v zmagah proti [[Minnesota North Stars]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1991|Svetovno prvenstvo 1991]]: [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] osvoji zlato pred [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanado]], ki je srebrna, bron gre v roke [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetom]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1991.htm|title= Championnats du monde 1991|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2014-07-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20140728133227/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1991.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:Matej Gaber 2013.jpg|thumb|200 px|desno|Matej Gaber, slovenski rokometaš]] * [[7. januar]]: [[Eden Hazard]], [[Belgijci|belgijski]] [[nogomet]]aš * [[9. januar]]: [[Luka Božič]], [[Slovenci|slovenski]] [[kanuist]] * [[20. januar]]: [[Polona Hercog]], slovenska [[tenisač]]ica * [[20. januar]]: [[Jacqueline Seifriedsberger]], avstrijska smučarska skakalka * [[3. februar]]: [[Elena Curtoni]], [[Italijani|italijanska]] [[alpska smučarka]] * [[18. februar]]: [[Dejvid Ahmetović]], slovenski [[hokejist]] * [[27. februar]]: [[Anja Tepeš]], slovenska smučarska skakalka * [[5. marec]]: [[Michael Hayböck]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[smučarski skakalec]] * [[8. marec]]: [[Eva Logar]], slovenska smučarska skakalka * [[9. marec]]: [[Boštjan Kline]], slovenski alpski smučar * [[20. marec]]: [[Alexis Pinturault]], [[Francozi|francoski]] alpski smučar * [[5. april]]: [[Vid Poteko]], slovenski rokometaš * [[10. april]]: [[Eric Pance]], slovenski hokejist * [[27. april]]: [[Lara Gut]], [[Švicarji|švicarska]] alpska smučarka * [[13. maj]]: [[Anders Fannemel]], [[Norvežani|norveški]] smučarski skakalec * [[15. maj]]: [[Anamari Velenšek]], slovenska judoistka * [[20. maj]]: [[Henrik Ojamaa]] , [[Estonci|estonski]] nogometaš * [[11. junij]]: [[Sasu Salin]], [[Finci|finski]] košarkar * [[19. junij]]: [[Klemen Kosi]], slovenski alpski smučar * [[28. junij]]: [[Kevin De Bruyne]], [[belgijci|belgijski]] nogometaš * [[12. julij]]: [[James Rodríguez]], [[Kolumbijci|kolumbijski]] nogometaš * [[15. julij]]: [[Danilo Luiz da Silva]], brazilski nogometaš * [[22. julij]]: [[Marjan Jelenko]], slovenski [[Nordijska kombinacija|nordijski kombinatorec]] * [[22. julij]]: [[Matej Gaber]], slovenski rokometaš * [[5. avgust]]: [[Esteban Gutiérrez]], [[Mehičani|mehiški]] [[dirkač]] * [[14. avgust]]: [[Richard Freitag]], [[Nemci|nemški]] smučarski skakalec * [[22. avgust]]: [[Federico Macheda]], italijanski nogometaš * [[26. avgust]]: [[Andraž Pograjc]], slovenski smučarski skakalec * [[30. avgust]]: [[Ken Ograjenšek]], slovenski hokejist * [[20. september]]: [[Jernej Pečnik (spidvejist)|Jernej Pečnik]], slovenski [[spidvej]]ist * [[7. oktober]]: [[Marko Bauman]], slovenski hokejist * [[18. oktober]]: [[Damjan Bohar]], slovenski nogometaš * [[31. oktober]]: [[Anže Kuralt]], slovenski hokejist == Smrti == * [[12. februar]]: [[Wilhelm Brinkmann]], nemški rokometaš (* [[1910]]) * [[9. marec]]: [[Max Fourny]], francoski dirkač (* [[1904]]) * [[14. maj]]: [[Aladár Gerevich]], madžarski sabljaški mojster (* [[1910]]) * [[15. maj]]: [[Fritz Riess]], nemški dirkač Formule 1 (* [[1922]]) * [[13. junij]]: [[Irma Schmidegg|Irma Gräfin von Schmidegg]], avstrijska alpska smučarka (* [[1901]]) * [[28. junij]]: [[Hans Nüsslein]], nemški tenisač in trener (* [[1910]]) * ? [[avgust]]: [[Louise Hammond|Louise Ellsworth Hammond Raymond]], ameriška tenisačica (* [[1886]]) * [[10. september]]: [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]], [[Avstralci|avstralski]] [[tenisač]] (* [[1908]]) * [[12. november]]: [[Venjamin Aleksandrov]], ruski hokejist (* [[1937]]) * [[17. november]]: [[Adrian Quist]], avstralski tenisač (* [[1913]]) * [[3. december]]: [[George Lott]], ameriški tenisač (* [[1906]]) * [[7. december]]: [[Gordon Pirie]], angleški atlet (* [[1931]]) * [[15. december]]: [[Reidar Andersen]], norveški smučarski skakalec (* [[1911]]) * [[22. december]]: [[Franz Brunner]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[rokometaš]] (* [[1913]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1991]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1991 v športu|*]] na2sexddqant1avdjp9fb9mqyawvlxl Ludwik Zamenhof 0 79177 6665547 6657817 2026-04-25T20:20:13Z A09 188929 /* Ime */ pmm irrelevantno za slovensko wiki 6665547 wikitext text/x-wiki '''Ludovic Lazarus Zamenhof''' ({{lang-pl|Ludwik Łazarz Zamenhof}}), očesni [[zdravnik]], [[filolog]] in začetnik [[umetni jezik|umetnega jezika]] [[esperanto|esperanta]], *[[15. december]] [[1859]], [[Białystok]], † [[14. april]] [[1917]], [[Varšava]]. {{Infopolje Oseba}} Njegova starša sta bila [[Judje|Juda]]. Zamenhofova [[materni jezik|materna jezika]] sta bila [[ruščina]] in [[jidiš]], govoril pa je tudi [[poljščina|poljsko]] in [[nemščina|nemško]]. Kasneje se je naučil še [[francoščina|francosko]], [[latinščina|latinsko]], [[grščina|grško]], [[hebrejščina|hebrejsko]] in [[angleščina|angleško]], znal pa je tudi [[italijanščina|italijansko]], [[španščina|špansko]] in [[litovščina|litvansko]]. Že kot srednješolec v [[Varšava|Varšavi]] se je odločil, da bo poskušal narediti mednarodni [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki bi ga govorili vsi. Najprej je poskušal izumiti jezik, ki je imel zelo zapleteno slovnico, zato se je kasneje odločil, da mora biti [[slovnica]] umetnega mednarodnega jezika čim bolj enostavna. Do leta 1878 je bil njegov projekt Lingwe uniwersala skoraj končan, a je bil Zamenhof takrat še premlad, da bi objavil svoje delo. Kmalu po končani srednji šoli se je vpisal na medicino, najprej v [[Moskva|Moskvi]], nato pa v Varšavi. Leta 1885 je diplomiral in odprl svojo oftalmološko ordinacijo. Dve leti je zbiral denar, da bi lahko objavil svojo knjigo o novem jeziku. Pri zbiranju denarja mu je na koncu pomagal tast in leta 1887 je izšlo njegovo delo Lingvo internacia, Antaŭparolo kaj plena lernolibro. Delo je Zamenhof objavil pod psevdonimom Doktoro Esperanto (Zdravnik Upanje). Zamenhof je objavil tudi religiozno filozofsko delo z naslovom Homaranismo. Z ženo [[Klara Zamenhof|Klaro]] sta imela tri otroke – sina Adama in dve hčerki, Sofio in Lidio. Vsi trije so umrli v [[holokavst]]u. Zamenhofa so pokopali na židovskem pokopališču na ulici Okopowa v Varšavi. == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} [[Kategorija:Poljski Judje]] [[Kategorija:Poljski zdravniki]] [[Kategorija:Poljski jezikoslovci]] [[Kategorija:Poljski filologi]] a9r2px2z9uy0vttoh3n2k2leaddxlyl 6665549 6665547 2026-04-25T20:21:28Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ludwik Lazar Zamenhof]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665549 wikitext text/x-wiki '''Ludovic Lazarus Zamenhof''' ({{lang-pl|Ludwik Łazarz Zamenhof}}), očesni [[zdravnik]], [[filolog]] in začetnik [[umetni jezik|umetnega jezika]] [[esperanto|esperanta]], *[[15. december]] [[1859]], [[Białystok]], † [[14. april]] [[1917]], [[Varšava]]. {{Infopolje Oseba}} Njegova starša sta bila [[Judje|Juda]]. Zamenhofova [[materni jezik|materna jezika]] sta bila [[ruščina]] in [[jidiš]], govoril pa je tudi [[poljščina|poljsko]] in [[nemščina|nemško]]. Kasneje se je naučil še [[francoščina|francosko]], [[latinščina|latinsko]], [[grščina|grško]], [[hebrejščina|hebrejsko]] in [[angleščina|angleško]], znal pa je tudi [[italijanščina|italijansko]], [[španščina|špansko]] in [[litovščina|litvansko]]. Že kot srednješolec v [[Varšava|Varšavi]] se je odločil, da bo poskušal narediti mednarodni [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki bi ga govorili vsi. Najprej je poskušal izumiti jezik, ki je imel zelo zapleteno slovnico, zato se je kasneje odločil, da mora biti [[slovnica]] umetnega mednarodnega jezika čim bolj enostavna. Do leta 1878 je bil njegov projekt Lingwe uniwersala skoraj končan, a je bil Zamenhof takrat še premlad, da bi objavil svoje delo. Kmalu po končani srednji šoli se je vpisal na medicino, najprej v [[Moskva|Moskvi]], nato pa v Varšavi. Leta 1885 je diplomiral in odprl svojo oftalmološko ordinacijo. Dve leti je zbiral denar, da bi lahko objavil svojo knjigo o novem jeziku. Pri zbiranju denarja mu je na koncu pomagal tast in leta 1887 je izšlo njegovo delo Lingvo internacia, Antaŭparolo kaj plena lernolibro. Delo je Zamenhof objavil pod psevdonimom Doktoro Esperanto (Zdravnik Upanje). Zamenhof je objavil tudi religiozno filozofsko delo z naslovom Homaranismo. Z ženo [[Klara Zamenhof|Klaro]] sta imela tri otroke – sina Adama in dve hčerki, Sofio in Lidio. Vsi trije so umrli v [[holokavst]]u. Zamenhofa so pokopali na židovskem pokopališču na ulici Okopowa v Varšavi. == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} [[Kategorija:Poljski Judje]] [[Kategorija:Poljski zdravniki]] [[Kategorija:Poljski jezikoslovci]] [[Kategorija:Poljski filologi]] [[Kategorija:Ludwik Lazar Zamenhof]] oqxlfbi45lojftpcf7hrx1rvniv8xp4 Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji 0 81224 6665471 6661659 2026-04-25T18:29:25Z Janezdrilc 3152 /* Glej tudi */ + 1 6665471 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[župnija|župnij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' vsebuje 669 [[Teritorialna župnija|teritorialnih župnij]] in 3 [[Personalna župnija|personalne župnije]]. Pri slednjih vikariat, čeprav nima v uradnem imenu naziva ''župnija'', velja kot de facto personalna župnija. Škofije [[Škofija Celje|Celje]], [[Škofija Koper|Koper]], [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] in [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] niso razdeljene na naddekanate, ampak samo na dekanije. V nadškofiji [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] se ta struktura imenuje [[arhidiakonat]]. V Koroškem naddekanatu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] so nekatere župnije povezane v dve tako imenovani pastoralni zvezi župnij. Škofija Koper je 1. januarja 2018 izpeljala reorganizacijo župnij, saj so bile nekatere izmed njih pridružene drugim ter obenem spremenjene v podružnice, ki so ohranile delno avtonomijo. Podružnici Gradin in Pregara sta imeli že pred preoblikovanjem župnij status vikariata in sta bili podrejeni vsaka svoji župniji. Podobno je Podružnica Topolovec imela status kaplanije. Podružnic ima koprska škofija 93.<ref>[https://skofija-koper.si/preureditev-zupnij-v-skofiji-koper/ Preureditev župnij v Škofiji Koper], Skofija-koper.si, pridobljeno 8. junij 2023.</ref> Podobno kot Škofija Koper je tudi Nadškofija Ljubljana ukinila nekaj župnij in jih spremenila v podružnice: 1. januarja 2020 12 župnij, 1. januarja 2024 2 župniji in 1. januarja 2026 ponovno 12 župnij. Od leta 2026 ima nadškofija tako 26 podružnic.<ref>{{Navedi splet|title=Župnije|url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/|website=Nadškofija Ljubljana|accessdate=2025-11-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Nadškofiji Ljubljana ukinjajo 12 župnij|url=https://www.druzina.si/clanek/na-gorenjskem-ukinjajo-12-zupnij|website=Druzina.si|accessdate=2025-12-20|language=sl-SI}}</ref> Škofija Celje je 1. septembra 2021 izpeljala reorganizacijo naddekanatov in dekanij, tako da je naddekanate ukinila, dekanije pa združila po dve ali tri skupaj v nove večje dekanije.<ref>[https://www.druzina.si/clanek/preureditev-dekanij-na-celu-novi-dekani Preureditev dekanij, na čelu novi dekani], Druzina.si, pridobljeno 19. april 2023.</ref> == Teritorialne župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Naddekanat]] / Arhidiakonat ! [[Škofija]] |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Personalne župnije == * [[Bolniška župnija]] ([[Dekanija Ljubljana - Center]]) * [[Univerzitetna župnija Maribor]] ([[Dekanija Maribor]]) * [[Zaporniški vikariat]] == Pastoralne zveze župnij Nadškofije Maribor == {| class="wikitable sortable" ! Pastoralna zveza župnij ! Vključene [[Župnija|župnije]] |- | rowspan=6 | Dravograd | [[Župnija Črneče|Črneče]] |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] |- | rowspan=4 | Slovenj Gradec | [[Župnija Pameče|Pameče]] |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] |} == Podružnice Škofije Koper == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Podružnica ! [[Župnija]] |- | [[Avber]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] |- | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Banjšice]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Goče|Branica]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] |- | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Brestovica pri Komnu|Brestovica]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Brezovica, Hrpelje - Kozina|Brezovica]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] | [[Župnija Branik|Branik]] |- | [[Bukovo]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Gornje Cerovo|Cerovo]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] |- | [[Čepovan]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Dolenja Trebuša]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Golac]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] |- | [[Gore, Idrija|Gore]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] |- | [[Gorenja Trebuša]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje]] | [[Župnija Deskle|Deskle]] |- | [[Gorjansko]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Gradin]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Gradno]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] |- | [[Grahovo ob Bači]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Idrija pri Bači]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Jagršče]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Kal nad Kanalom]] | [[Župnija Levpa|Levpa]] |- | [[Kamno]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] |- | [[Klanec pri Kozini|Klanec]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Kobjeglava]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] |- | [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Koštabona]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] |- | [[Kozana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Kožbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] |- | [[Kred]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Kubed]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Libušnje]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Livek]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Lokovec]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Kanalski Lom|Lom]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Lozice]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] |- | [[Lig|Marijino Celje]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Dolenji Novaki|Novaki]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Orehek, Postojna|Orehek pri Postojni]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] |- | [[Osp]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] |- | [[Otalež]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Pečine]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] |- | [[Pliskovica]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Podgorje, Koper|Podgorje]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] |- | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Podraga]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] |- | [[Podsabotin]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] |- | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] |- | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] |- | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] |- | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Pregarje]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] |- | [[Prem]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |- | [[Ravne pri Cerknem|Ravne]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Roče]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Ročinj]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Rodik]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Rut]] | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] |- | [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Skopo]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Slap, Vipava|Slap]] | [[Župnija Vipava|Vipava]] |- | [[Slivje, Hrpelje - Kozina|Slivje]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Soča, Bovec|Soča]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Srpenica]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] |- | [[Suhorje]] | [[Župnija Košana|Košana]] |- | [[Šebrelje]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Škrbina, Komen|Škrbina]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje na Vipavskem]] | [[Župnija Planina|Planina]] |- | [[Šmartno, Brda|Šmartno]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Štjak]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] |- | [[Temnica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] |- | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo pri Gorici]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Truške]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] |- | [[Veliko Ubeljsko|Ubeljsko]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] |- | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] |- | [[Vatovlje]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] |- | [[Vedrijan]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Velike Žablje]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] |- | [[Veliki Dol, Sežana|Veliki Dol]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Vipolže]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Vojsko, Idrija|Vojsko]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] |- | [[Vojščica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] |- | [[Vrabče]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] |- | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] | [[Župnija Godovič|Godovič]] |} == Podružnice Nadškofije Ljubljana == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Podružnica ! [[Župnija]] ! Pridružitev |- | [[Župnija Babno Polje|Babno Polje]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Bukovščica|Bukovščica]] | [[Župnija Selca|Selca]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Dobrava|Dobrava]] | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | 1. januar 2024 |- | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Dražgoše|Dražgoše]] | [[Župnija Železniki|Železniki]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Golo|Golo]] | [[Župnija Ig|Ig]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Janče|Janče]] | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Leskovica|Leskovica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Leše|Leše]] | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Trojica|Ljubljana - Sv. Trojica]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Nova Oselica|Nova Oselica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Sava|Sava]] | [[Župnija Litija|Litija]] | 1. januar 2024 |- | [[Župnija Stara Oselica|Stara Oselica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Sv. Planina|Sv. Planina]] | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Šentožbolt|Šentožbolt]] | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Šenturška Gora|Šenturška Gora]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Velike Poljane|Velike Poljane]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Župnija Železniki|Železniki]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Zapoge|Zapoge]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Zlato Polje|Zlato Polje]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Žabnica|Žabnica]] | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | 1. januar 2026 |} == Ukinjene župnije Nadškofije Ljubljana == Nekatere župnije na Kočevskem so zaradi izselitve Kočevarjev med drugo svetovno vojno in pa zaradi zaprtosti območja po vojni ostale skoraj brez prebivalcev. Spodnje župnije je ukinil nadškof [[Alojzij Šuštar]].<ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 488.</ref> * [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovec]] * [[Gotenica]] * [[Grčarice]] * [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]] * [[Nemška Loka]] → združena v Župnijo [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] * [[Planina, Semič|Planina pri Črnomlju]] * [[Polom]] * [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] → združena v Župnijo [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] * [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] → leta 2004 pridružena [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Župniji Stari trg ob Kolpi]] * [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] * [[Topla Reber]] * [[Zdihovo]] == Grkokatoliške župnije == * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]]<ref>[https://www.facebook.com/Grkokatoli%C5%A1ka-parohija-sv-nadangela-Mihaela-Ljubljana-100081329589798/ Grkokatoliška parohija sv. nadangela Mihaela Ljubljana], Facebook.com, pridobljeno 8. junij 2023.</ref> * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] '''Neuradna župnija''' * Grkokatoliška skupnost [[Novo mesto]] == Slovenske zamejske župnije == * [[Župnija Doberdob - Doberdò del Lago|Doberdob - Doberdò del Lago]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska == Nekdanji sedeži župnij == Tu so navedeni kraji, v katerih je bil nekdaj sedež župnije, kasneje pa se je le-ta prestavil. {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col3center" ! Prvotni sedež ! Sedanji sedež ! Prenos ! Vir |- | [[Lemberg pri Šmarju]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | 1786 | <ref>Rok Metličar (uredil), ''Skriti biser: Zbornik župnije Sladka Gora'', Župnijski urad Sladka Gora, Sladka Gora 2004, stran 43.</ref> |- | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | 1821 | <ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 321.</ref> |} {{Nepopolni seznam}} == Župnije po številu cerkva == Seznam zaobjema zgolj tiste župnije, ki imajo več kot 10 cerkva. {| class="wikitable sortable" ! [[Župnija]] ! # |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 23 |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | 23 |- | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | 22 |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | 22 |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | 21 |- | [[Župnija Semič|Semič]] | 21 |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | 20 |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | 17 |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | 17 |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | 16 |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | 16 |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | 16 |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | 15 |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | 15 |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | 15 |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | 14 |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | 14 |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | 14 |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 13 |- | [[Župnija Ig|Ig]] | 13 |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | 13 |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | 13 |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | 12 |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | 12 |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | 12 |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | 11 |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | 11 |- | [[Župnija Košana|Košana]] | 11 |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | 11 |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | 11 |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | 11 |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | 11 |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | 11 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [https://www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/ Nadskofija-ljubljana.si] * [https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/zupnije/naslovnik-zupnij Nadskofija-maribor.si] * [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ Skofija-celje.si] * [https://skofija-koper.si/zupnije/ Skofija-koper.si] * [http://skofija-sobota.si/zupnije Skofija-sobota.si] * [https://www.skofija-novomesto.si/sl/pastoralne-enote/dekanije-in-zupnije Skofija-novomesto.si] * [https://www.druzina.si/zupnije Družina.si] * [http://karitas-kp.rkc.si/index.php/content/display/208 Karitas-kp.rkc.si] * [https://naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si] * ''Naslovnik slovenskih škofij 2009'', Nadškofija Ljubljana, Ljubljana 2008. == Glej tudi == * [[Župnija Sv. Luka v Mariboru]] (starokatoliška župnija, edina v Sloveniji) * [[Seznam grškokatoliških župnij Eparhije Križevac]] * [[Seznam evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji]] * [[Seznam občin Jehovovih prič v Sloveniji]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Rimskokatoliške župnije v Sloveniji| ]] mtv4pcmdjbch7q28v5qlq6d9sx9q5ty Poimenski seznam rek 0 84412 6665367 6665278 2026-04-25T12:15:57Z Ljuba24b 92351 6665367 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] i0qt4tc6yo6hk43pjhww8h4sznf7gzy Seznam zavarovanih območij -parkov v Sloveniji 0 86390 6665491 458455 2026-04-25T19:26:31Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Seznam zavarovanih območij v Sloveniji]] 6665491 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam zavarovanih območij v Sloveniji]] 3w0dy7ycjjf1v6itdvpr3oiiz9dx8qy Pomurje 0 86528 6665371 6664914 2026-04-25T12:27:01Z Ljuba24b 92351 dp 6665371 wikitext text/x-wiki '''Pomurje''' ([[prekmurščina|prekmursko]] ''Pomürje'') je [[pokrajina]] na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]] ob [[reka|reki]] [[Mura|Muri]]. Področje na levem bregu [[Mura|Mure]] se imenuje [[Prekmurje]], desni breg pa pripada [[Štajerska|Štajerski]] in [[Prlekija|Prlekiji]]. Med statističnimi teritorialnimi enotami Pomurje določa [[Pomurska regija|Pomursko statistično regijo]] z največjim mestom oz. središčem v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Na področju Pomurja (policijska uprava Murska Sobota) je avtomobilska oznaka [[MS]], območje Pomurja pa se teritorialno prekriva tudi z rimskokatoliško [[Škofija Murska Sobota|Škofijo Murska Sobota]]. Upravno je Pomurska statistična regija razdeljena na 27 občin: [[Občina Apače|Apače]], [[Občina Beltinci|Beltinci]], [[Občina Cankova|Cankova]], [[Občina Črenšovci|Črenšovci]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]], [[Občina Grad|Grad]], [[Občina Hodoš|Hodoš]], [[Občina Kobilje|Kobilje]], [[Občina Križevci|Križevci]], [[Občina Kuzma|Kuzma]], [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Ljutomer|Ljutomer]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]], [[Občina Odranci|Odranci]], [[Občina Puconci|Puconci]], [[Občina Radenci|Radenci]], [[Občina Razkrižje|Razkrižje]], [[Občina Rogašovci|Rogašovci]], [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Tišina|Tišina]], [[Občina Turnišče|Turnišče]], [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] in [[Občina Veržej|Veržej]]. == Zunanje povezave == *[http://pomurje.org Pomurje.org - Regijski portal o Pomurju (Slovenija)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140103123202/http://pomurje.org/ |date=2014-01-03 }} *[http://sobotainfo.com sobotainfo.com - Vodilni regionalni spletni medij (Slovenija)] *[http://maps.google.com/?ll=46.629518,16.098576&spn=0.085111,0.161018&t=k&om=0 Mura z okolico (Slovenija)] {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Pokrajine v Sloveniji]] [[Kategorija:Pomurje|*]] {{normativna kontrola}} ac76e64gpxx64y4jzctmu81if3wt279 Sevnica 0 88158 6665784 6553073 2026-04-26T09:48:13Z PetarM 129205 boljši pogled na Sevnico 6665784 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130034_b4 | latd = 46 |latm = 0 |lats = 33.17 |latNS = N | longd = 15 |longm = 18 |longs = 14.74 |longEW = E |najdisi=Sevnica |povrsina=4,97 |prebivalstvo=4590 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=183,1 |postna=8290 |posta=Sevnica |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |omemba = [[1275]] |ime=Sevnica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|slika=Sevnica, Slovenija (2026).jpg|zgodovinsko ime=Lichtenwald}} [[Slika:20160628 170622 bb.jpg|sličica|Slika stare Sevnice in gradu|350x350_pik]] '''Sevnica''' je srednje veliko [[mesto]], ki se nahaja v [[Slovenija|Sloveniji]] in je središče [[Občina Sevnica|Občine Sevnica]], na levem bregu reke [[Sava|Save]]. Z okoli 4.600 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj povezuje z [[Boštanj]]em, naseljem na nasprotnem, desnem bregu Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Pečju, Marof, Gline jame, Piramida, Hrasti, Grič. V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom [[sveti Martin|sv. Martina]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]], [[neoromanika|neoromanska]] [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|cerkev sv. Nikolaja]] in [[cerkev svetega Florijana, Sevnica|cerkev sv. Florjana]] iz leta 1443. == Etimologija in ime == Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1256 ''Lyechtenwalde'', 1275 in ''Reyn vel in Liehtenwalde'', 1309 officium in ''Lihtenwalde'', 1344 ''Lietenueld'', 1347 ''Liechtenwald'', 1581 ''Sielnizza''. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje [[Sevnična]], leta 1488 omenja kot ''Zellnitz''. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v [[Sava|Savo]]«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *''sedlьnica'', katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime ''Liehtenwald'' s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na [[listavec|listnate gozdove]] v okolici.<ref>{{Navedi knjigo|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|location=Ljubljana|page=374}}</ref> Pred razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je ime nosilo ime ''Lichtenwald''.<ref>''Leksikon občin kraljev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' zv. 4: ''Štajersko''. 1904. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, str. 20.</ref> [[Slika:Sevnica_(Lichtenwald),_old_town_and_castle_from_across_the_Sava_river_(1890_-_1910_ca).jpg|sličica|Sevnica (Lichtenwald), pogled na trg in grad (ok. 1900)]] == Zgodovina == Med izmenjavo zemljišč med grofico Emo Krško in salzburškim nadškofom Balduinom (1041–1060) je [[salzburška nadškofija]] pridobila obsežna posestva ob reki Savi (Rajhenburg ob Savi). Najstarejše ime za kraj je ''Lyechtenwalde.'' Sega nazaj do 4. aprila 1256, in govori o delitvi dediščine med koroškim vojvodom in gospodom Kranjske, [[Ulrik III. Spanheimski|Ulrikom III. Spanheimskim]], in njegovim bratom, salzburškim nadškofom [[Filip Spanheimski|Filipom]]. Leta 1309 je v urbarju salzburške nadškofije Sevnica prvič zapisana kot trg (''Wetzko civis in Lihtenwalde''), istočasno pa se prvič izrecno omenja grad (''castellum Liehtenwalde''). Leta 1323 je potrjena tudi prva omemba cerkve (''chirchen ze Liechtenwald'') in nekega vikarja Johanna, kar nakazuje zgodnje oblikovanje cerkvene skupnosti. Salzburška nadškofa Pilgrim (1381) in Sigismund (1408) podelita Sevnici in [[Grad Sevnica|gradu]] trške privilegije, kar kaže na začetke gospodarskega razvoja. Ta se je stopnjeval; pravico do prirejanja [[sejem|sejmov]] na god sv. Miklavža je naselje (od nadškof Sigismunda) dobilo leta 1455, do letnih živinskih sejmov pa 1783. leta. Do leta 1420 kraj pridobi še dovoljenje oglejskega patriarha Ludovika za postavitev cerkve sv. Florijana, leta 1441 pa je že izpričan trški sodnik. Sredi 15. stoletja je v virih zabeleženi brod čez Savo med Sevnico in Radno ter poznogotski cerkvi v Šmarju in nad Šmarjem (1448, 1545). V letih 1479–1490 Sevnica za desetletje postane del ogrskega kraljestva Matije Korvina, nato pa jo kralj Maksimilijan I. vrne salzburški nadškofiji. Leta 1573 kraj doseže kmečki upor, ko ga 5. februarja brez odpora zavzame oddelek približno šeststo upornikov pod vodstvom Ilije Gregorića. Sevnico so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, [[kuga]], uporni kmetje in [[turški vpadi]], a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. V [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskem]] času se je za uradno ime kraja uporabljalo različica ''Lichtenwald''. Januarja 1864 so tu ustanovili nemško čitalnico. 26. novembra 1865 pa je bila tu ustanovljena prva (narodna) [[čitalnica]] v današnjem [[Posavje|Posavju]]. Čitalnica je v naslednjem letu dobila tudi svoje prostore. Štiri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli programa [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v [[izgnanstvo|izgnanstvu]] in [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taboriščih]] niso preživeli. == Znani prebivalci mesta == * [[Andrej Flajs]] - odbojkar * [[Melania Trump]] - fotomodel, prva dama [[ZDA|Združenih držav Amerike]] 2017–2021 in 2025–danes * [[Blaž Janc]] - rokometaš * [[Danimir Kerin]] - kemik in profesor na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] * [[Tanja Pečar]] - nekdanja prva dama Republike Slovenije * Marie Stallner - babica filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga]] [[Ludwig Wittgenstein|Wittgensteina]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] - pravnica in političarka, predsednica državnega zbora * Eva Lisec - košarkarica ==Podnebje== Mesto ima zmerno celinsko podnebje. Zaradi zaveterne lege na južni strani Bohorja zelo milo podnebje. Obilje sonca. Sneg zelo zgodaj skopni. Prijetna poletja zaradi osvežujočega vetra s hribov in gozdov. ==Šolstvo== Na Glavnem trgu južno od cerkve sv. Nikolaja je hiša, kjer je bila prva šolska učilnica od 1801 do 1871. Leta 1967 je bilo zgrajeno moderno osnovnošolsko poslopje Sava Kladnika na Trgu svobode. ==Cerkev svetega Nikolaja== Na Glavnem trgu stoji župna cerkev sv. Nikolaja. To je tradicionalno neromanska stavba iz 1862, ki jo je poslikal furlanski mojster Oswald Bierti. Pod pevskim korom je vzidana nagrobna plošča z letnico 1525 in grbom, ki predstavlja lilijo. V krstni kapeli epitaf grajskega oskrbnika Göriacherja, ki je upodobljen z ženo, ko kleči pod križem. ==Cerkev svetega Florjana== Cerkev sv. Florjana ob Florjanskem grabnu se omenja že 1443, vendar utegne biti starejša. Njen križnorebrasti svodeni prezbiterij s kvadratno talno ploskvijo namreč še kaže na romansko izročilo. V vzhodni stranici prezbiterija je šilastoločno gotsko okno s trilistom. Na južni zunanjščini ladje pa se pod beležem vidi gotska freska svetega Krištofa. Gotske freske so vidne tudi pod beležem v prezbiteriju. V okenskem ostenju za oltarjem je naslikan apostol Andrej s knjigo v roki. Stil teh fresk kaže na furlansko smer. Cerkvena oprema je še deloma baročna. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{Cite web |url=https://www.obcina-sevnica.si/mma/Zgodilo_se_je_v_Sevnici_casovnica_za_sevnico_pomembnih_datumov_in_dogodkov.pdf/2021011907490135/?m=1611038941 |title=Zgodilo se je v Sevnici: časovnica za Sevnico pomembnih datumov in dogodkov |publisher=Občina Sevnica |date=2021 |access-date=2 August 2025 |format=PDF}} * {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Milan Orožen Adamič|editor2=Drago Perko|editor3=Drago Kladnik|isbn=86-341-1141-5}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{Cite book |author=Zelič |title=Občina Sevnica |publisher=KŠTM |location=Sevnica |year=2015 |cobiss=282208512 |first=Oskar Zoran|last2=Sapač|first2=Igor|last3=Granda|first3=Stane|last4=Černelič Krošelj|first4=Alenka}} * {{cite book|first=Oskar Zoran|last=Zelič|title=Sevnica : stoletje na razglednicah|publisher=Neviodunum|location=Krško|year=2009|cobiss=247933184}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sevnica}} {{Mesta-Slovenija}} {{Sevnica}} [[Kategorija:Sevnica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1275]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} gyqzk0djjn3fmbs8regavpp0jcxlhub Seznam evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji 0 94512 6665472 6635537 2026-04-25T18:34:15Z Janezdrilc 3152 np 6665472 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[evangeličanska cerkev|evangeličanskih]] cerkvenih občin [[Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Augsburšeke veroizpovedi]] v [[Slovenija|Sloveniji]].''' Večina občin se nahaja v [[Prekmurje|Prekmurju]], to je 11, pet pa izven, in sicer Apače, Koper - Izola, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. # [[Evangeličanska cerkvena občina Apače|Apače]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Bodonci|Bodonci]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Domanjševci|Domanjševci]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Gornji Slaveči|Gornji Slaveči]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Hodoš|Hodoš]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Koper - Izola|Koper - Izola]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Križevci|Križevci]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Lendava|Lendava]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Ljubljana|Ljubljana]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Maribor|Maribor]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota|Murska Sobota]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Novo mesto|Novo mesto]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Puconci|Puconci]] # [[Evangeličanska cerkvena občina Puconci|Selo]] == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://evang.si/obcine/ Evang.si] [[Kategorija:Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji]] el2dfxwp9a3z5f5or20cvl10a4o15cl Rodezija 0 95874 6665789 6638764 2026-04-26T10:27:59Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Coat_of_arms_of_Southern_Rhodesia_(1924–1980).svg z [[c:File:Coat_of_arms_of_Southern_Rhodesia_(1924–1981).svg|Coat_of_arms_of_Southern_Rhodesia_(1924–1981).svg]] 6665789 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Rhodesia (1965–70)<hr>Republic of Rhodesia (1970–79) | common_name = Rodezija | status = Nepriznana država <!-- The flags are in the correct order, with the second flag of the Republic of Rhodesia -- that existed for 80% of the existence of "Rhodesia" -- given prominence because the Republic of Rhodesia is really what this article is about, and it was the flag of the country when the country ceased to exist. The other flag, while the "first" flag, was almost unknown outside of Rhodesia (and the UK) and it makes no sense to give it prominence over the flag of the Republic of Rhodesia. To make an analogy, it would be like making the flag in the article on the United Kingdom the flag of Great Britain of 1606/1707 (without St. Patrick's Cross), or the flag of the United States article the old Betsy Ross flag with thirteen stars in a circle. If you disagree with this, please take it to the talk page where this can be discussed, and where there is already a section addressing it. -->| image_flag = Flag of Rhodesia (1968–1979).svg | flag_type = zastava<br />(1968{{ndash}}1979) | image_coat = Coat of arms of Southern Rhodesia (1924–1981).svg | coa_size = 80px | symbol_type = Grb | national_motto = {{native phrase|la|Sit Nomine Digna}} | englishmotto = Naj bo vredna svojega imena | national_anthem = "Bog varuj kraljico"<br />(1965{{ndash}}1970){{parabr}}{{center| }}"Vstanite, glasovi Rodezije"<br />(1974{{ndash}}1979){{parabr}}{{center|[[File:Rise, O Voices of Rhodesia.ogg]]}} | image_map = Zimbabwe (orthographic projection).svg | capital = [[Harare|Salisbury]] | largest_city = glavno mesto | official_languages = angleščina ([[de facto]]) | languages_type = Drugi jeziki | languages = {{hlist|[[šonščina]]|severni Ndebele|[[afrikanščina]]|gujarati|Bangla}} | ethnic_groups = {{plainlist| * 93,09% temnopolti * 6,49% belci * 0,47% azijci in drugi }} | ethnic_groups_year = 1969 | demonym = <nowiki>Rodezijci</nowiki> | government_type = Unitarna parlamentarna ustavna monarhija | title_leader = kraljica {{efn|name=mon}} | leader1 = [[Elizabeta II. Britanska]] | year_leader1 = 1965{{ndash}}1970 | title_representative = Predsednik | representative1 = Clifford Dupont | year_representative1 = 1970{{ndash}}1975 | representative2 = Henry Everard | year_representative2 = 1975{{ndash}}1976 | representative3 = John Wrathall | year_representative3 = 1976{{ndash}}1978 | representative4 = Henry Everard | year_representative4 = 1978 | representative5 = Jack Pithey | year_representative5 = 1978{{ndash}}1979 | representative6 = Henry Everard | year_representative6 = 1979 | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Ian Smith]] | year_deputy1 = 1965{{ndash}}1979 | legislature = Parlament | house1 = Senat | house2 = Zbornica | sovereignty_type = | event_start = deklaracija o neodvisnosti Rodezije | year_start = 1965 | date_start = 11. november | event1 = 1969 Republika | date_event1 = 2. marec 1970 | event2 = Notranja poravnava | date_event2 = 3. marec 1978 | event_end = Zimbabve Rodezija | year_end = 1979 | date_end = 1. Junij | area_km2 = 390.580 | area_rank = | population_census = 6.930.000 | population_census_year = 1978 | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | currency = {{ubl|[[Rodezijski funt]] (1964{{ndash}}70)|[[Rodezijski dolar]] (1970{{ndash}}80)}} | time_zone = Central Africa Time (CAT) | utc_offset = +2 | iso3166code = RH | p1 = Rodezija (1964{{ndash}}1965){{!}} Rodezija | flag_p1 = Flag of Rhodesia (1964–1968).svg | s1 = Zimbabve Rodezija | flag_s1 = | today = [[Zimbabve]] | footnotes = {{seznam opomb|refs= {{efn|name=mon|Vlada je kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II.]] priznavala kot uradno vodjo države od leta 1965 do 1970. Naziv je nosil najvišji uradnik Rodezije. "Officer Administering the Government" (OAtG) saj je deloval namesto uradnega guvernerja, ki je ostal na svojem mestu, vendar je bil prezrt. Potem ko je Rodezija marca 1970 postala republika, je predsednik zamenjal OAtG kot najvišjega uradnika in guverner se je vrnil v London.}} }} | era = [[Hladna vojna]] in dekolonizacija Afrike }} '''Rodezija''' ({{langx|sn|Rodizha}}), uradno Republika Rodezija od leta 1970,<ref>[https://books.google.com/books?id=yX1CAQAAIAAJ&q=%22the+Republic+of+Rhodesia%22 ''Votes and Proceedings of the Senate''], Volume 12, Parliament of Rhodesia, 1970, page 2</ref><ref>{{Cite web|url=https://uca.edu/politicalscience/dadm-project/sub-saharan-africa-region/rhodesia-zimbabwe-1964-present/|title=46. Rhodesia/Zimbabwe (1964-present)|website=uca.edu|accessdate=2025-04-30|archive-date=2017-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20170427093412/https://uca.edu/politicalscience/dadm-project/sub-saharan-africa-region/rhodesia-zimbabwe-1964-present/|url-status=dead}}</ref> je bila nepriznana država v južni Afriki, ki je obstajala od leta 1965 do 1979. Rodezija je bila dejanska naslednica britanske kolonije Južna Rodezija po enostranski razglasitvi neodvisnosti, ki jo je izdala vladajoča vlada bele manjšine. V tem štirinajstletnem obdobju se je Rodezija soočala z notranjimi konflikti in političnimi nemiri. Po sporazumu Lancaster House leta 1979 se je ozemlje vrnilo pod britanski politični nadzor in nato leta 1980 pridobilo mednarodno priznano neodvisnost kot Zimbabve. Južna Rodezija je imela samoupravo od leta 1923, ko je dosegla odgovorno vlado. Rodezija, država brez izhoda na morje, je na jugozahodu mejila na [[Bocvana|Bocvano]] (Bechuanaland: britanski protektorat do leta 1966), na vzhodu na [[Mozambik]] (portugalska provinca do leta 1975), na jugu na [[Južna Afrika|Južno Afriko]] in na severozahodu na [[Zambija|Zambijo]] (Severna Rodezija do leta 1964). Od leta 1965 do 1979 je bila Rodezija ena od dveh neodvisnih držav na afriški celini, ki jima je vladala bela manjšina evropskega porekla in kulture, druga pa je bila Južna Afrika. Konec 19. stoletja je bilo ozemlje severno od [[Južnoafriška republika|Transvaala]] dodeljeno Britanski južnoafriški družbi pod vodstvom [[Cecil Rhodes|Cecila Rhodesa]]. Rhodes in njegova pionirska kolona sta leta 1890 odkorakala proti severu in pridobila ogromno ozemlje, ki mu je družba vladala do začetka 1920-ih. Leta 1923 je bila družbi preklicana listina, Južna Rodezija pa je dosegla samoupravo in ustanovila zakonodajno oblast. Med letoma 1953 in 1963 se je Južna Rodezija združila s Severno Rodezijo in Nyasalandom v Federacijo Rodezije in Nyasalanda. Hitra dekolonizacija Afrike v poznih 1950-ih in zgodnjih 1960-ih je vznemirila znaten delež belega prebivalstva Južne Rodezije. V prizadevanju, da bi odložila prehod na vladavino črne večine, je pretežno bela južnorodezijska vlada 11. novembra 1965 izdala svojo enostransko deklaracijo o neodvisnosti (UDI) od Združenega kraljestva. Nova država, imenovana preprosto Rodezija, je sprva zahtevala priznanje kot avtonomno območje znotraj Skupnosti narodov, vendar se je leta 1970 ponovno ustanovila kot republika. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1965<ref>{{Cite magazine |last=History |first=Elizabeth Schmidt / Made by |date=2023-10-30 |title=A Lesson From the History of Rhodesia |url=https://time.com/6324696/rhodesia-minority-rule/ |access-date=2024-09-03 |magazine=TIME |language=en |archive-date=2024-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240912202449/https://time.com/6324696/rhodesia-minority-rule/ |url-status=dead }}</ref> je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo, ki je vse države pozvala, naj ne priznajo Rodezije. Dve afriški nacionalistični stranki, Zimbabvejska afriška ljudska zveza (ZAPU) in Zimbabvejska afriška nacionalna zveza (ZANU), sta sprožili oborožen upor proti vladi po UDI, kar je sprožilo rodezijsko Buševsko vojno. Naraščajoča utrujenost od vojne, diplomatski pritisk in obsežen trgovinski embargo, ki so ga uvedli Združeni narodi, so rodezijskega premierja [[Ian Smith|Iana Smitha]] leta 1978 spodbudili k priznanju vladavine večine. Vendar volitve in večrasna začasna vlada, v kateri je Smitha nasledil zmerni Abel Muzoreva, niso uspele pomiriti mednarodnih kritikov ali ustaviti vojne. Do decembra 1979 je Muzoreva dosegel sporazum z ZAPU in ZANU, ki je Rodeziji omogočil, da se za kratek čas vrne v kolonialni status do novih volitev pod britanskim nadzorom. ZANU je leta 1980 dosegel volilno zmago, država pa je aprila 1980 dosegla mednarodno priznano neodvisnost kot [[Zimbabve]]. Največji mesti Rodezije sta bili Salisbury (glavno mesto, danes znano kot [[Harare]]) in [[Bulawayo]]. Pred letom 1970 je bila enodomna zakonodajna skupščina pretežno bela, z majhnim številom sedežev, rezerviranih za črne predstavnike. Po razglasitvi republike leta 1970 jo je nadomestil dvodomni parlament s predstavniškim domom in senatom. Dvodomni sistem se je v Zimbabveju ohranil tudi po letu 1980. Poleg rasne volilne pravice je Rodezija upoštevala westminstrski sistem, podedovan od Združenega kraljestva, s predsednikom, ki je deloval kot ceremonialni vodja države, medtem ko je predsednik vlade vodil kabinet kot vodja vlade. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Rhodesia}} *[https://web.archive.org/web/20100911004039/http://www.newrhodesian.net/ Rhodesian Bush War historical research / discussion forum] *[https://www.theguardian.com/zimbabwe/article/0,2763,211420,00.html Ironing the lawn in Salisbury – the last days of Rhodesia] (The Guardian) *[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/august/26/newsid_2535000/2535825.stm 1975 BBC report on the failure of negotiations between the Rhodesian government and the black nationalists] *[https://web.archive.org/web/20061005025933/http://brookings.nap.edu/books/0815775938/html/147.html The Brookings Institution : Managing Ethnic Conflict in Africa – Rhodesia/Zimbabwe] *[https://web.archive.org/web/20120813050154/http://www.zwnews.com/3-Main%20Body.pdf Selby, Angus (2006) "Commercial Farmers and the State: Interest Group Politics and Land Reform in Zimbabwe, 1890–2005", PhD Thesis, Oxford University] *[https://web.archive.org/web/20130513032239/http://www.jrtwood.com/roll_of_honour.asp Rhodesia Roll of Honour] – Those who died in defence of UDI *{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20200809162559/http://a2oxford.info/ Rhodesian aviation and comment]}} *[https://www.rhodesia.me.uk/ Window on Rhodesia – history archive] {{geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1965]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1979]] [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] [[Kategorija:Propadle države]] [[Kategorija:Bivše republike]] [[Kategorija:Bivše nepriznane države]] qcttiyknn0yd9lrfc8pt1ctjh929avz Aarhus 0 103411 6665398 6505718 2026-04-25T13:39:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Aarhus | settlement_type = Mesto | image_skyline = Montage of Aarhus - view from city hall, city hall by night, isbjerget, park alle.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Od zgoraj in od leve na desno: Aarhus, [[Mestna hiša, Aarhus]], [[Isbjerget]], [[Park Allé, Aarhus|Park Allé]] | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Danska | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega na Danskem | image_shield = Coat of arms of Aarhus.svg | shield_alt = | image_seal = Aarhus city seal, stylized.png | seal_alt = | nickname = Smilets by (mesto nasmehov) | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Danska]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Osrednja Jutlandija (''Midtjylland'') | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Aarhus | government_footnotes = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Jacob Bundsgaard | established_title = Ustanovitev | established_date = 8. stoletje | established_title2 = Status mesta | established_date2 = 15. stoletje | named_for = ustju reke Aarhus | unit_pref = Metric | area_urban_km2 = 98,4 | area_blank1_title = občina | area_blank1_km2 = 468 | area_footnotes = <ref name="DSArea">{{navedi splet |title=Area by municipality / region |url=http://www.statistikbanken.dk/ARE207 |publisher=Statistics Denmark |date=8 April 2016 |access-date=8 April 2016 |language=da}}</ref> | population_as_of = 1. januar 2022 | population_urban = 285.273 | population_density_urban_km2 = 2854 | population_blank1_title = občina | population_blank1 = 355.238 | population_density_blank1_km2 = 745 | population_footnotes = <ref name="DSPopulation">{{navedi splet |title=Population by urban areas, age and sex |url=http://www.statbank.dk/BY1 |publisher=Statistics Denmark |date=26 June 2016 |access-date=26 June 2016 |language=da}}</ref> | population_rank = 2. | population_demonym = Aarhusianer | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{koord novi|56|09|N|10|13|E|region:DK|display=inline}} | elevation_footnotes = Najvišja točka v mestu je Hasle Hills, Jelshøj pa najvišja točka v občini | elevation_min_m = 0 | elevation_max_m = 105 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 8000, 8200, 8210, 8220, 8230 | area_code = (+45) 8 | website = {{official website|http://www.aarhus.dk/da/omkommunen/english.aspx}} }} '''Aarhus''' (uradno črkovano '''Århus''' od leta 1948 do 1. januarja 2011)<ref>{{cite Merriam-Webster|Århus|access-date=16 April 2019}}</ref> je drugo največje mesto na [[Danska|Danskem]] in sedež občine Aarhus. Je na vzhodni obali [[Jutlandija|Jutlandije]] v morju [[Kattegat]] in približno 187 kilometrov severozahodno od [[København]]a. Aarhus, ki sega v pozno 8. stoletje, je bil ustanovljen kot pristaniško naselje ob izlivu reke Aarhus in je hitro postal trgovsko središče. Prva krščanska cerkev je bila tu zgrajena okoli leta 900, kasneje v vikinški dobi pa so mesto utrdili z obrambnimi obzidji. Škofija v Aarhusu je postajala vse močnejša in uspešnejša ter v zgodnjem srednjem veku v mestu zgradila več verskih ustanov. Trgovina se je še naprej izboljševala, čeprav je Aarhus šele leta 1441 dobil privilegije tržnega mesta, prebivalstvo Aarhusa pa je ostalo relativno stabilno do 19. stoletja. Mesto je začelo močno rasti, ko je trgovina napredovala sredi 18. stoletja, vendar je industrijska revolucija prinesla pravo rast prebivalstva šele sredi 19. stoletja. Prva železniška proga na Jutlandiji je bila zgrajena leta 1862. Leta 1928 je bila v Aarhusu ustanovljena prva univerza na Jutlandiji, danes pa je to univerzitetno mesto in največje središče za trgovino, storitve, industrijo in turizem v Jutlandiji. [[Aarhuška stolnica]] je najdaljša stolnica na Danskem s skupno dolžino 93 m. [[Marijina cerkev, Aarhus|Cerkev Naše Gospe]] (''Vor Frue Kirke'') je bila prvotno zgrajena leta 1060, zaradi česar je najstarejša kamnita cerkev v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. [[Mestna hiša, Aarhus|Mestna hiša]], ki sta jo zasnovala Arne Jacobsen in Erik Møller, je bila dokončana leta 1941 v sodobnem funkcionalističnem slogu. Gledališče Aarhus, največje provincialno gledališče na Danskem, nasproti stolnice na Bispetorvetu, je zgradil Hack Kampmann v slogu [[Art nouveau]] in je bila dokončana leta 1916. ''Musikhuset Aarhus'' (koncertna dvorana) in ''Det Jyske Musikkonservatorium'' (Kraljeva glasbena akademija, Aarhus/Aalborg ) sta prav tako pomembna, kot tudi muzeji, vključno z muzejem na prostem [[Den Gamle By]], umetniškim muzejem ARoS Aarhus Kunstmuseum, muzejem Moesgård in ženskim muzejem Kvindemuseet. Znano kot ''Smilets By'' (dos. 'Mesto nasmehov'), je dansko mesto z najmlajšo demografijo in domom največje skandinavske univerze, Univerze Aarhus.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikbanken.dk/02|title=Statistikbanken|website=www.statistikbanken.dk}}</ref> Komercialno je mesto glavno kontejnersko pristanišče v državi in velika danska podjetja, kot so Vestas, Arla Foods, Salling Group in Jysk, imajo tam svoje sedeže. == Etimologija == Ime izvira iz lokacije mesta ob izlivu reke [[Aarhus (reka)|Aarhus Å]].<ref name="The Aarhus River">{{navedi splet |url=http://www.visitaarhus.dk/east-jutland/history/aarhus-aa |publisher=Visit Aarhus |title=The Aarhus River |access-date=26 June 2016 |language=da |archive-url=https://web.archive.org/web/20160509202942/http://www.visitaarhus.dk/east-jutland/history/aarhus-aa |archive-date=9 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Je sestavljenka dveh besed ''ár'', rodilnika ''á'' ('reka', sodobno dansko ''å'') in ''oss'' ('ustje', v sodobni islandščini se ta beseda, črkovana ''ós'', še vedno uporablja za rečno delto).<ref name=dsd>{{navedi splet |url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_geografi/Jylland/Jylland_-_byer/%C3%85rhus |title=Aarhus |publisher=Gyldendal |access-date=16 July 2014 |language=da}}</ref> V Valdemarjevi popisni knjigi (1231) se je mesto imenovalo ''Arus'', v islandščini pa ''Aros'', pozneje zapisano kot ''Aars''.<ref name=Salmonsen>{{navedi splet |url=http://runeberg.org/salmonsen/2/1/0067.html |title=Salmonsens konversationsleksikon / Anden Udgave |page=53 |publisher=Salmonsens Konversationsleksikon |access-date=16 July 2014 |language=da}}</ref> === Črkovanje === Črkovanje ''Aarhus'' se prvič pojavi leta 1406 in je postopoma postalo norma v 17. stoletju. Z reformo danskega črkovanja leta 1948 je bil ''Aa'' spremenjen v ''Å''. Nekatera danska mesta so se uprla spremembi, vendar se je mestni svet Aarhusa odločil spremeniti ime.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aarhusportalen.dk/default.asp?Id=1881&AjrDcmntId=30979 |title=Det omstridte bolle-å |publisher=Aarhus portalen |access-date=16 July 2014 |language=da |archive-url=https://web.archive.org/web/20140808213323/http://www.aarhusportalen.dk/default.asp?Id=1881&AjrDcmntId=30979 |archive-date=8 August 2014 |url-status=dead}}</ref> Leta 2010 je mestni svet glasoval za ponovno spremembo imena iz ''Århus'' v ''Aarhus'' z učinkom od 1. januarja 2011.<ref>{{navedi splet|url=https://dsn.dk/nyheder-og-arrangementer/aarhus-eller-aarhus/|title=Århus eller Aarhus?|website=dsn.dk|access-date=23 January 2023|language=da}}</ref> Še vedno je slovnično pravilno pisati zemljepisna imena s črko '''Å''', lokalni sveti pa lahko uporabljajo črkovanje ''Aa'' kot alternativo, večina časopisov in javnih ustanov pa bo to sprejela. Nekateri uradni organi, kot je danski jezikovni odbor, izdajatelj danskega pravopisnega slovarja, še vedno ohranjajo ''Århus'' kot glavno ime, pri čemer dajejo ''Aarhus'' kot drugo možnost v oklepaju, nekatere institucije pa še vedno izrecno uporabljajo ''Århus'' v svojem uradnem imenu, kot so lokalni časopis ''Århus Stiftstidende'' ter šoli Århus Kunstakademi in Århus Statsgymnasium. ''Aa'' so med letoma 1948 in 2011 uporabljale tudi nekatere večje ustanove, kot je Univerza v Aarhusu ali največji lokalni športni klub Aarhus Gymnastikforening (AGF), ki nikoli ni uporabljal zapisa ''Å''. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Aarhus, ustanovljen v zgodnji [[Vikinška doba|vikinški dobi]], je poleg [[Ribe]]ja in [[Hedeby]]ja eno najstarejših mest na Danskem.<ref>{{navedi splet|url=http://gis.aarhus.dk/kommuneatlas/|title=Byhistoriske hovedtræk – Byens grundlæggelse|language=da|publisher=Aarhus Municipality|access-date=15 August 2014|archive-url=https://archive.today/20130914192312/http://gis.aarhus.dk/kommuneatlas/|archive-date=14 September 2013|url-status=dead}}</ref> Prvotno naselje ''Aros'' se bilo na severni obali [[fjord]]a ob izlivu reke Aarhus, točno tam, kjer je danes središče mesta. Hitro je postalo središče pomorske trgovine zaradi svojega položaja na križajočih se trgovskih poteh v [[Danski prelivi|Danskih prelivih]] in rodovitnega podeželja. Vendar pa trgovina ni bila tako pomembna kot tista v Ribeju in Hedebyju v vikinški dobi in je bila predvsem povezana z Norveško, kar dokazujejo arheološke najdbe. Arheologi so leta 2002 navzgor po reki odkrili ladjedelnico iz vikinške dobe. Bila je na kraju, prej znanem kot Snekkeeng ('Snekke' je vrsta [[dolga ladja|dolge ladje]]), vzhodno od jezera Brabrand blizu Vibyja, in je bila v uporabi več kot 400 let od poznih 700-ih let do okoli sredine 1200-ih.<ref name=UBAS>{{cite journal|url=https://bora.uib.no/bora-xmlui/handle/1956/11335|title=Det ældste Århus – ca. 770–1200|publisher=Bergen University|author=Hans Skov|language=da|journal=UBAS Nordisk|volume=5|year=2008|pages=215–226|access-date=2 April 2021|archive-date=2024-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20241127204229/https://bora.uib.no/bora-xmlui/handle/1956/11335|url-status=dead}}</ref> [[File:Scale model of Aarhus.jpg|thumb|right|upright=1|Maketa utrjenega vikinškega mesta Aros (pozno 900.), sever je zgoraj]] Arheološki dokazi kažejo, da je bil Aarhus mesto že v zadnji četrtini 8. stoletja.<ref name="Kristeligt">{{navedi novice |last=Grymer |first=Claus |title=Vikingernes Aros mellem land og hav |url=http://www.kristeligt-dagblad.dk/historie/vikingernes-aros-mellem-land-og-hav |newspaper=Kristeligt Dagblad |date=1 June 2005 |access-date=16 July 2014 |language=da}}</ref> Odkritja po arheološkem izkopavanju leta 2003 so vključevala napol zakopane [[dolga hiša|dolge hiše]], ognjišča, steklene bisere in cesto iz poznih 700-ih let. Več izkopavanj v ožjem mestnem jedru od 1960-ih je razkrilo vodnjake, ulice, domove in delavnice, znotraj zgradb in sosednjih arheoloških plasti pa so odkrili vsakdanje pripomočke, kot so glavniki, nakit in osnovna večnamenska orodja iz približno leta 900. Zgodnje mesto je bilo utrjeno z obrambnimi zemeljskimi nasipi v prvi polovici 900-ih, verjetno leta 934 na ukaz kralja [[Gorm Starejši|Gorma Starejšega]]. Utrdbe je kasneje izboljšal in razširil njegov sin [[Harald Modrozobi]], tako da je obkrožil naselje podobno kot obrambne strukture, ki jih najdemo v [[Vikinška krožna utrdba|vikinških krožnih utrdbah]] drugje. Skupaj z geografsko lego mesta to nakazuje, da je Aros postal pomembno vojaško središče v vikinški dobi. Obstajajo tudi močni znaki nekdanje kraljeve rezidence iz istega obdobja v Vibyju, nekaj kilometrov južno od središča mesta Aarhus.<ref>{{navedi splet |title=Tilbage til vikingetiden |trans-title=Back to the Viking Age |url=https://www.vikingemuseet.dk/om-udstillingen-vikingernes-aros/ |publisher=Vikingemuseet (MOMU) |language=da}}</ref> Središče Aarhusa je bilo prvotno pogansko grobišče, dokler med vladavino jutlandskega kralja Fróðija okoli leta 900 na njem niso zgradili prve krščanske cerkve, cerkve Svete Trojice, lesene konstrukcije. Škofija v Aarhusu sega vsaj v leto 948, ko je Adam iz Bremna poročal, da se je misijonski škof Reginbrand iz Arosa udeležil sinode v Ingelheimu v Nemčiji,<ref>{{navedi splet|url=http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/aarhus-domkirke/?tx_historyview_pi1%5Blang%5D=1&cHash=a83dfe233ede9644167a9b5ea9aa35a4|publisher=Aarhus University|title=Aarhus Cathedral|date=2 July 2012|access-date=26 June 2016|archive-date=25 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160325000841/http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/aarhus-domkirke/?chash=a83dfe233ede9644167a9b5ea9aa35a4&tx_historyview_pi1&#91;lang&#93;=1|url-status=dead}}</ref> vendar je bila pozna vikinška doba med pokristjanjevanjem Skandinavije buren in nasilen čas z več pomorskimi napadi na mesto, kot je bil napad [[Harald Hardrada|Haralda Hardrade]] okoli leta 1050, ko je bila cerkev Svete Trojice požgana do tal. Kljub konfliktom je Aarhus še naprej uspeval zaradi trgovine in najdba šestih [[runski kamen|runskih kamnov]] v Aarhusu in njegovi okolici kaže, da je imelo mesto nekaj pomena okoli leta 1000, saj so jih tradicionalno uporabljali le premožni plemiči.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hum.au.dk/moesgaard/vikingemuseet/runesten.htm |title=Vikingernes Aros |publisher=The Viking Museum (Moesgård Museum) |access-date=16 July 2014 |language=da |archive-date=11 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811222222/http://www.hum.au.dk/moesgaard/vikingemuseet/runesten.htm |url-status=dead}}</ref> Škofija je bila za skoraj sto let po Reginbrandu leta 988 izbrisana, leta 1060 pa je bil posvečen nov škof Christian in ustanovil novo cerkev v Aarhusu, ''Sankt Nicolai Domkirke'' (stolnica sv. Nikolaja), tokrat v kamnu. Postavljena je bila zunaj mestnih utrdb in je bila dokončana leta 1070 na mestu, kjer danes stoji cerkev Naše Gospe, vendar je ostala le podzemna kripta.<ref name="Danmarkshistorien">{{navedi splet|url=http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/aarhus-1/?tx_historyview_pi1%5Blang%5D=1&cHash=42dfd94aaa459af3505372f8b2af029a|publisher=Aarhus University|title=Aarhus|access-date=15 August 2014|archive-date=24 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150724213841/http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/aarhus-1/?tx_historyview_pi1%5Blang%5D=1&cHash=42dfd94aaa459af3505372f8b2af029a|url-status=dead}}</ref> === Srednji vek === [[File:Århus Katedral2.jpg|thumb|upright=1|Aarhuška stolnica je bila ustanovljena leta 1190, prvotna različica pa je bila dokončana leta 1300.]] Naraščajoči vpliv Cerkve v srednjem veku je postopoma spremenil Aarhus s svojo škofijo v uspešno versko središče. V mestu in okolici so zgradili številne javne in verske stavbe; stolnico je v poznem 12. stoletju dal zgraditi vplivni škof Peder Vognsen, okoli leta 1200 pa je imel Aros skupaj štiri cerkve. 13. stoletje zaznamuje tudi temeljita preureditev, ki je z novimi ulicami, selitvami, razgradnjo in novogradnjami izbrisala večino prvotne zasnove mesta. Cerkev je v srednjem veku očitno imela prednost v regiji Aarhus in velika škofija je napredovala in širila ozemlje, tako da je v obsegu segla vse do [[Viborg, Danska|Viborga]]. Leta 1441 je Krištof III. izdal najstarejšo znano listino, ki je podelila status trškega mesta, čeprav so podobni privilegiji morda obstajali že v 12. stoletju. Listina je prvo uradno priznanje mesta kot regionalne sile in jo nekateri štejejo za Aarhusov rojstni list.<ref>{{navedi splet |url=http://aarhuswiki.dk/wiki/%C3%85rhus_k%C3%B8bstads_privilegium |title=Stenbroen |website=AarhusWiki |publisher=Aarhus Stadsarkiv |language=da |access-date=26 July 2015}}</ref> Komercialni in verski status sta spodbudila rast mesta in leta 1477 je bil obrambni zemeljski nasip, ki je obdajal mesto od vikinške dobe, opuščen, da bi se prilagodili širitvi. Deli nasipa obstajajo še danes in jih je mogoče doživeti kot strma pobočja ob reki, preživeli pa so tudi v nekaterih krajevnih imenih mestnega jedra, vključno z ulicama Volden (Bedem) in Graven (Jarek). Aarhus je do začetka 16. stoletja postal eno največjih mest v državi. Leta 1657 so v večjih danskih mestih uvedli ''oktroi'' (lokalni davek, ki se pobira na različne predmete, prinesene v okrožje za porabo), ki je v naslednjih desetletjih spremenil postavitev in podobo Aarhusa. Za preprečevanje tihotapstva so postavili leseno mestno obzidje z vrati in cestninskimi postajami na glavnih prometnicah, Mejlgade in Studsgade. Mestna vrata so usmerjala večino prometa skozi nekaj ulic, kjer so bile zgrajene trgovske četrti. V 17. stoletju je Aarhus vstopil v obdobje recesije, saj je med švedskimi vojnami trpel blokade in bombardiranja, trgovino pa je zmanjšala prednostna obravnava države s prestolnico.{{sfn|Olsen|2000|p=124}} Šele sredi 18. stoletja se je rast vrnila, v veliki meri zaradi trgovine z velikimi kmetijskimi povodji okoli mesta; zlasti žito se je izkazalo za donosen izvoz. Prve tovarne so bile ustanovljene v tem času, ko je državo dosegla industrijska revolucija, leta 1810 pa so pristanišče razširili, da bi lahko sprejelo rastočo trgovino. === Industrializacija === [[File:Aarhus set fra bakkerne i Riis Skov.jpg|right|thumb|Pogled na Aarhus, 1850]] Aarhus je začel uspevati v 1830-ih, ko je mesto dosegla [[industrijska revolucija]] in so tovarne s stroji na parni pogon postale bolj produktivne. Leta 1838 je bila reformirana volilna zakonodaja, ki je vodila do volitev za 15 sedežev v mestnem svetu. Pravila so bila sprva zelo stroga, saj so lahko kandidirali le najbogatejši državljani. Na volitvah leta 1844 se je kvalificiralo le 174 državljanov od skupno več kot 7000 prebivalcev. Prvi mestni svet, ki so ga večinoma sestavljali bogati trgovci in industrialci, si je hitro prizadeval izboljšati pristanišče ob reki Aarhus. Zaradi večjih ladij in naraščajoče količine tovora je rečno pristanišče postajalo vse bolj nepraktično. Leta 1840 so pristanišče preselili na obalo, severno od reke, kjer je v naslednjih 15 letih postalo največje industrijsko pristanišče zunaj Københavna. Od samega začetka je bilo novo pristanišče pod nadzorom mestnega sveta, kar je še danes.<ref name="Byhistorie.dk">{{navedi splet|url=http://blog.byhistorie.dk/wp-content/uploads/2014/11/I-medgang-og-modgang-rapport-over-udviklingen-af-den-moderne-havn-i-Aarhus-fra-o.-1840-2006.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://blog.byhistorie.dk/wp-content/uploads/2014/11/I-medgang-og-modgang-rapport-over-udviklingen-af-den-moderne-havn-i-Aarhus-fra-o.-1840-2006.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live|last=Andersen|first=Lasse|title=Rapport over udviklingen af den moderne havn i Aarhus fra o. 1840–2006|website=Dansk Center for Byhistorie|access-date=27 June 2016|language=da}}</ref> [[File:Preussiske soldater inddriver kvæg ved Domkirken. Set fra Mejlgade (Kunstner Hans Frederik Meyer Visby) 1864.jpg|left|thumb|Pruski vojaki pasejo živino pri katedrali v Aarhusu, 1864]] Med prvo schleswiško vojno so od 21. junija do 24. julija 1849 Aarhus zasedle nemške čete. Mestu so bili prihranjeni kakršni koli boji, toda v Vejlbyju severno od mesta je prišlo do konjeniškega spopada, znanega kot ''Rytterfægtningen'', ki je ustavil nemško napredovanje skozi Jutlandijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aarhus.dk/sitecore/content/Subsites/AarhusStadsarkiv/Home/Servicesider/Nyheder/2014/3-kvartal/Ugens-Aarhushistorie-Rytterfaegtningen.aspx?sc_lang=da|title=Ugens Aarhushistorie – Rytterfægtningen|website=Aarhus Stadsarkiv|publisher=Aarhus Kommune|language=da|access-date=22 November 2014|archive-date=2017-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170620103806/http://www.aarhus.dk/sitecore/content/Subsites/AarhusStadsarkiv/Home/Servicesider/Nyheder/2014/3-kvartal/Ugens-Aarhushistorie-Rytterfaegtningen.aspx?sc_lang=da|url-status=dead}}</ref> Vojna in okupacija sta pustile opazen vpliv na mesto, saj je veliko ulic, zlasti na Frederiksbjergu, poimenovanih po danskih častnikih tistega časa. Petnajst let kasneje, leta 1864, je bilo mesto ponovno okupirano, tokrat za sedem mesecev, med drugo schleswiško vojno. Kljub vojnam in okupaciji se je mesto širilo in razvijalo. Leta 1851 so ''oktroi'' ukinili in mestno obzidje odstranili, da bi omogočili lažji dostop za trgovino. Redne parne povezave s Københavnom so se začele s parnikoma ''Jylland'' v letih 1825–26 in ''Danio'' (1827–36), leta 1862 pa je bila med Aarhusom in Randersom vzpostavljena prva jutlandska železnica.<ref>{{navedi knjigo |title=Fælles kræfter. Danske dampskibe indtil 1870, bind III |last=Munchaus Petersen |first=Holger |year=1986 |publisher=Fiskerimuseets Forlag |location=Esbjerg |isbn=87-87453-25-8 |page=89 |language=da}}</ref> [[File:Havne udsigt fra dokken.jpg|thumb|right|''Toldkammeret'' (Carinarica, 1898)]] V drugi polovici 19. stoletja se je industrializacija v celoti razmahnila in okoli proizvodnje in predelave kmetijskih proizvodov, zlasti olja in masla, so se pojavile številne nove industrije. Mnoga podjetja iz tega časa so prišla, da bi Aarhusu pustila trajne ikonične sledi. Pivovarna Ceres je bila ustanovljena leta 1856 in je služila kot lokalna pivovarna v Aarhusu več kot 150 let, postopoma pa se je razširila v industrijsko okrožje, znano kot Ceres-grunden (dobesedno: Ceres-tla). Leta 1896 so lokalni kmetje in poslovneži ustanovili Korn-og Foderstof Kompagniet (KFK), osredotočeno na žito in krmo. KFK je ustanovil oddelke po vsej državi, medtem ko je njen sedež ostal v Aarhusu, kjer še danes stojijo njegovi veliki silosi za žito.{{sfn|Gejl|1996|p=1...}}{{sfn|Jansen|1971|p=1...}} Otto Mønsted je leta 1874 ustanovil Danish Preserved Butter Company, ki se je osredotočil na izvoz masla v Anglijo, na Kitajsko in v Afriko, kasneje pa je leta 1883 ustanovil Aarhus Butterine Company, prvo dansko tovarno margarine. Njegovo podjetje je postalo pomemben lokalni delodajalec, saj se je število zaposlenih v tovarni povečalo s 100 leta 1896 na 1000 leta 1931, kar je sodelovalo pri učinkovitem preoblikovanju mesta iz regionalnega trgovskega središča v industrijsko središče. Druge nove pomembne tovarne so vključevale ladjedelnico Aarhus Flydedok in oljarno Århus Oliefabrik.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KVFpAAAAMAAJ&q=Aarhus+Flydedok+%C3%85rhus+Oliefabrik|title=The Scandinavian Year Book: A Comprehensive Guide to ... - Page 512|publisher=Dawson|year=1953|page=512}}</ref> Aarhus je na prelomu stoletja postal največje provincialno mesto v državi in mesto se je tržilo kot ''prestolnica Jutlandije''. Prebivalstvo se je povečalo s 15.000 leta 1870 na 52.000 leta 1901 in kot odgovor je mesto priključilo velika ozemlja za razvoj novih stanovanjskih četrti, kot so Trøjborg, Frederiksbjerg in Marselisborg. V tem času so bile ustanovljene tudi številne kulturne ustanove, kot so gledališče v Aarhusu (1900), prva državna knjižnica (1902), univerza v Aarhusu (1928) in več bolnišnic. === Druga svetovna vojna === [[File:7487068-70-r-siden-eksplosionen-p-aarhus-havn---1.jpg|thumb|Razdejanje v pristanišču po eksploziji 4. julija 1944 ]] 9. aprila 1940 je nacistična Nemčija vdrla na Dansko in naslednji dan zasedla Aarhus; okupacija je trajala pet let. To je bilo uničujoče obdobje z velikimi nesrečami, izgubo življenj in gospodarsko depresijo. Pristanišče Aarhus je postalo vozlišče za oskrbo Baltika in Norveške, medtem ko je okoliško železniško omrežje oskrbovalo Atlantski zid v zahodni Jutlandiji, tovor pa je bil namenjen v Nemčijo. Skupaj so ti dejavniki povzročili močno nemško prisotnost, zlasti v letih 1944–45.<ref>{{navedi splet|url=http://aarhuswiki.dk/wiki/Den_tyske_bes%C3%A6ttelse|title=Aarhus Besættelse|publisher=[[Vester Allé 12#Aarhus City Archives|Aarhus City Archives]]|access-date=8 April 2016}}</ref> [[File:Danish resistance fighters injured during fighting with German troops in Aarhus, Bispetorv, 5 May, 1945.jpg|thumb|left|Odporniki na Bispetorvu v boju z nemškimi vojaki, 5. maj 1945]] Majhne odporniške skupine so se prvič pojavile v letih 1941–42, toda prva, ki se je uskladila s Svetom svobode, je bila skupina Samsing, odgovorna za večino operacij od začetka leta 1943. Skupina Samsing je bila skupaj z drugimi v Aarhusu in njegovi okolici razpuščena junija 1944, ko je Grethe "Thora" Bartram svojo družino in znance predala nemškim oblastem. V odgovor so bile prošnje za pomoč poslane stikom v Angliji in oktobra 1944 je kraljevo letalstvo bombardiralo poveljstvo Gestapa ter uspešno uničilo arhive in oviralo tekočo preiskavo.{{sfn|Zabecki|1999|pp=1350–1}}{{sfn|Trenear-Harvey|2009|p=2}} Poleti 1944 je odporniška skupina Holger Danske s sedežem v Københavnu pomagala ustanoviti skupino 5 Kolonne in agent SOE je prispel iz Anglije, da bi se povezal s skupinami L.{{sfn|Hauerbach|1945|p=8}} Kasneje so se odporniške operacije stopnjevale, čemur se je skupina Peter zoperstavila s terorističnimi operacijami Schalburgtage. Vse bolj uničujoča okupacija se je povečala, ko je julija 1944 eksplodirala barka s strelivom in uničila velik del pristaniškega območja. 5. maja 1945 so se nemške sile na Danskem predale, toda v prehodnem obdobju so izbruhnili boji, ki so povzročili 22 mrtvih. 8. maja so britanski kraljevi dragonci vstopili v mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.befrielsen1945.dk/erindringer/indsendte/205.html|title=The Royal Dragoons ankomst til Danmark|publisher=5. Maj-Komiteen|access-date=8 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160415165405/http://www.befrielsen1945.dk/erindringer/indsendte/205.html|archive-date=15 April 2016|url-status=dead}}</ref> === Leta po drugi svetovni vojni === V 1970-ih in 1980-ih je mesto vstopilo v obdobje hitre gospodarske rasti in storitveni sektor je prvič prehitel trgovino, industrijo in obrt kot vodilni sektor zaposlovanja. Delavci so se postopoma začeli voziti v mesto iz večine vzhodne in osrednje Jutlandije, ko je regija postala bolj povezana. Število študentov se je med letoma 1965 in 1977 potrojilo, kar je mesto spremenilo v dansko središče raziskav in izobraževanja. Naraščajoče in primerljivo mlado prebivalstvo je sprožilo obdobje ustvarjalnosti in optimizma; Gaffa in šola KaosPilot sta bili ustanovljeni leta 1983 oziroma 1991, Aarhus pa je bil v središču preporoda danske rock in pop glasbe, ki je lansiral skupine in glasbenike, kot so TV2, Gnags, Thomas Helmig, Bamses Venner, Anne Dorte Michelsen, Mek Pek in Shit & Chanel. === Po letu 2000 === [[File:Aarhus docklands by night.jpg|thumb|right|upright=1.5|Urbani razvoj v središču mesta Aarhus, 2013]] Od preloma tisočletja je Aarhus doživel gradbeni razcvet brez primere s številnimi novimi institucijami, infrastrukturnimi projekti, mestnimi četrtmi in rekreacijskimi območji. Več gradbenih projektov je med največjimi v Evropi, na primer Nova univerzitetna bolnišnica (DNU) in prenova pristanišča. Obzorje in raba tal v mestnem jedru se spreminjata, saj se nekdanja industrijska območja preurejajo v nova mestna okrožja in soseske. Od leta 2008 se nekdanja pristanišča, znana kot ''De Bynære Havnearealer'' (obmestna pristaniška območja), ki so najbližja mestni obali, spreminjajo v nova okrožja z mešano rabo. Je med največjimi pristaniškimi projekti v Evropi. Severni del, imenovan ''Aarhus Ø'' (Aarhus Docklands), je leta 2018 skoraj dokončan, medtem ko se južno okrožje, imenovano ''Sydhavnskvarteret'' (soseska južnega pristanišča), šele začenja razvijati. Sosednje območje Frederiks Plads v nekdanjih delavnicah DSB se gradi od leta 2014 kot nova poslovna in stanovanjska četrt. Glavni avtobusni terminal v bližini je načrtovan za prestavitev na glavno železniško postajo, mesto pa bo preurejeno v novo stanovanjsko sosesko. Drugje v ožjem mestnem jedru je bilo mesto nekdanjih pivovarn Ceres v letih 2012–2019 preurejeno v novo mešano sosesko, znano kot CeresByen.<ref>{{navedi splet |url=http://ceresbyen.dk/ |title=CeresByen.dk|publisher=CeresByen |access-date=20 November 2014}}</ref> Gradnja ''Aarhus Letbane'', prvega lahkega železniškega sistema v državi, se je začela leta 2013, prvi korak pa je bil končan decembra 2017. Od takrat je bila storitev lahke železnice razširjena z dvema medkrajevnima odsekoma do mest Odder oziroma Grenå in vključuje tudi severno stran do predmestja Lisbjerg. Sistem lahke železnice naj bi v prihodnosti povezal številna druga predmestja bližje osrednjemu mestu Aarhus, naslednja faza pa bo vključevala lokalne proge do Brabranda na vzhodu in Hinnerupa na severu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.letbanen.dk/nyheder/nyheder/2018/33-etape-2-ruller-videre/|title=Grønt lys fra politikerne: Etape 2 ruller videre|date=26 June 2018 |trans-title=Green light from the politicians: Stage 2 rolls on|publisher=Letbanen|access-date=3 August 2019}}</ref> Pospešena rast od zgodnjih 2000-ih je ožje mestno območje do leta 2014 pripeljala do približno 260.000 prebivalcev. Pričakuje se, da se bo hitra rast nadaljevala vsaj do leta 2030, ko si je občina Aarhus zastavila ambiciozen cilj za 375.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aarhus.dk/da/aarhus/FremtidensAarhus1.aspx|title=Fremtidens Aarhus|publisher=Aarhus Kommune|access-date=20 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129063823/http://www.aarhus.dk/da/aarhus/FremtidensAarhus1.aspx|archive-date=29 November 2014|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[File:Aerial view of Aarhus 2015.jpg|thumb|Pogled iz zraka na zaliv in mesto]] Aarhus leži v Aarhuškem zalivu obrnjen proti morju [[Kattegat]] na vzhodu s polotokoma Mols in Helgenæs čez zaliv na severovzhodu. Mols in Helgenæs sta del večjega regionalnega polotoka Djursland. Številna večja mesta in kraji so zlahka dosegljivi iz Aarhusa po cesti in železnici, vključno z Randersom (38,5 kilometrov po cesti proti severu), Grenå (severovzhodno), Horsensom (50 kilometrov južno) in Silkeborgom (44 kilometrov vzhodno). Na lokaciji Aarhusa je Aarhuški zaliv naravno pristanišče z globino 10 m precej blizu obale. Aarhus je bil ustanovljen ob ustju fjorda s [[somornica|somornico]], vendar prvotni fjord ne obstaja več, saj se je zaradi naravne sedimentacije postopoma zožil v današnjo reko Aarhus in jezero Brabrand. Ozemlje okoli Aarhusa je bilo nekoč pokrito z gozdovi, katerih ostanki obstajajo v delih gozda Marselisborg na jugu in Riis Skov na severu. Več jezer se razteza proti zahodu od mestnega središča, ko se pokrajina združi z večjo regijo Søhøjlandet z višinami, ki presegajo 152 metrov v Himmelbjergetu med Skanderborgom in Silkeborgom. Najvišja naravna točka v občini Aarhus je Jelshøj na 128 metrih nadmorske višine v južnem okrožju Højbjerg. Na vrhu hriba je grob iz bronaste dobe, zavit v lokalne mite in legende.<ref>{{navedi splet |url=http://fortidsmindeguide.dk/Jelshoej.br011.0.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110518173721/http://www.fortidsmindeguide.dk/Jelshoej.br011.0.html |url-status=dead |archive-date=18 May 2011 |title=Jelshøj – en storhøj fra bronzealderen |language=da |publisher=Danmarks Kulturarvs Forening (DAKUA) |access-date=15 October 2017}}</ref> Hribovito območje okoli Aarhusa sestavlja [[morena|morenska]] planota iz zadnje [[ledena doba|ledene dobe]], prekinjena s kompleksnim sistemom tunelskih dolin. Najvidnejše doline tega omrežja so dolina Aarhus na jugu, ki se razteza proti notranjosti vzhod-zahod z reko Aarhus, jezerom Brabrand, jezerom Årslev in jezerom Tåstrup, ter dolino Egå na severu s potokoma Egåen, Egå Engsø, [[barje]] Geding-Kasted Mose in [[jezero]] Geding. Večina delov obeh dolin je bila izsušena in nato obdelana, vendar je bilo v začetku leta 2000 nekaj drenaže odstranjenih in deli mokrišč so bili obnovljeni iz okoljskih razlogov. Sistem dolin vključuje tudi potok Lyngbygård Å na zahodu in doline južno od mesta, ki sledijo erozijskim kanalom iz predkvartarja. Nasprotno pa sta dolini reke Aarhus in dolini reke Giber poznoledeniški dolini taline. Obalne pečine vzdolž Aarhuškega zaliva so sestavljene iz plitve [[terciar]]ne gline iz [[eocen]]a in [[oligocen]]a (pred 57 do 24 milijoni let). Občina Aarhus ima 45 volilnih enot in volišč v štirih volilnih okrajih za Folketing (nacionalni parlament).<ref>{{navedi splet|url=http://www.aarhus.dk/da/politik/Valg/Find-dit-valgsted/Distrikter.aspx|title=Find dit valgsted|publisher=Aarhus Kommune|access-date=3 August 2015|language=da|archive-url=https://web.archive.org/web/20150621041735/http://www.aarhus.dk/da/politik/Valg/Find-dit-valgsted/Distrikter.aspx|archive-date=21 June 2015|url-status=dead}}</ref> Škofija Aarhus ima štiri dekanije, sestavljene iz 60 župnij v občini Aarhus.<ref>{{navedi splet|url=http://aarhusstift.dk/om/|title=Om Aarhus Stift|publisher=Aarhus Stift|access-date=3 August 2015|language=da|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161022202943/http://aarhusstift.dk/om/|archive-date=22 October 2016}}</ref> Občina Aarhus obsega 21 poštnih okrožij in nekatere dele drugih 9.<ref>{{navedi splet|url=http://www.postdanmark.dk/da/Documents/Lister/regionsopdelt-postnummer-excel.xls|title=Regionsopdelt Postnummer|publisher=Postdanmark|access-date=3 August 2015|language=da}}</ref> Mestno območje Aarhusa in bližnje predmestje je razdeljeno na okrožja Aarhus C, Aarhus N, Aarhus V, Viby J, Højbjerg in Brabrand.<ref>{{navedi splet|url=https://postal-codes.cybo.com/denmark/aarhus/|title=9 Postal Codes in Aarhus, Central Denmark Region|publisher=Cybo|access-date=25 January 2023}}</ref> === Pristanišče Aarhus === [[File:Aarhus Container port.jpg|thumb|upright=1|right|Kontejnerska luka Aarhus]] Pristanišče Aarhus je eno največjih industrijskih pristanišč v severni Evropi z največjim kontejnerskim terminalom na Danskem, ki obdela več kot 50 % danskega kontejnerskega prometa in sprejme največje kontejnerske ladje na svetu.<ref name=aarhushavn>{{navedi splet|url=http://www.aarhushavn.dk/en/about_port_of_aarhus/about_port_of_aarhus.htm|title=About Port of Aarhus|publisher=Aarhus Havn|access-date=16 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140724233317/http://www.aarhushavn.dk/en/about_port_of_aarhus/about_port_of_aarhus.htm|archive-date=24 July 2014|url-status=dead}}</ref> Je občinsko samoupravno pristanišče s samostojnimi financami. Objekti pretovorijo približno 9,5 milijona ton tovora letno (2012). Glavni izvoz je žito, med glavnim uvozom pa krma, kamen, cement in premog. Od leta 2012 se pristanišče sooča z vse večjo konkurenco pristanišča Hamburg in obseg tovora se je nekoliko zmanjšal glede na vrhunec leta 2008. Trajektni terminal je edina alternativa povezavi Great Belt Link za potniški promet med Jutlandijo in Zelandijo. Služi različnim trajektnim družbam, odkar je bila leta 1830 odprta prva parna pot do Københavna. Trenutno to progo upravlja Mols-Linien in letno prepelje približno dva milijona potnikov in milijon vozil. Dodatni roll-on/roll-off tovorni trajekti tedensko vozijo na Finsko in Kalundborg ter v manjša obrobna danska pristanišča v nerednih intervalih. Od zgodnjega leta 2000 je pristanišče vedno bolj postajalo destinacija za križarjenja, ki delujejo v Baltskem morju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aarhushavn.dk/download/formularer/aarsrapport2013.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.aarhushavn.dk/download/formularer/aarsrapport2013.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live|publisher=Aarhus Havn|title=Aarsrapport 2013|access-date=9 December 2014 |language=da}}</ref> == Mestna pokrajina == {{wide image|Panorama of Aarhus.jpg|1200px|Panoramski pogled na obzorje Aarhusa, viden z vrha ARoS (2012)}} Aarhus se je razvijal v stopnjah, od vikinške dobe do sodobnega časa, vse pa je danes vidno v mestu. V različnih delih mesta so zastopani številni arhitekturni slogi, kot so romanika, gotika, renesansa, barok, rokoko, nacionalna romantika, nordijski klasicizem, neoklasicizem, empir in funkcionalizem.<ref>{{navedi splet|url=http://gis.aarhus.dk/kommuneatlas/|title=Arkitektur og byggeskik i byen|publisher=Aarhus Kommune|access-date=14 December 2014|language=da|archive-url=https://archive.today/20130914192312/http://gis.aarhus.dk/kommuneatlas/|archive-date=14 September 2013|url-status=dead}}</ref> Mesto se je razvilo okoli glavnih prometnih vozlišč – reke, pristanišča in kasneje železniške postaje – in posledično so najstarejši deli danes tudi najbolj osrednji in najbolj obremenjeni. [[File:20170710 Aarhus O med Isbjerget 09 (35432372583).jpg|thumb|Na novo dokončana stanovanja v Aarhus Ø]] Ulice Volden (obzidje) in Graven (jarek) pričajo o obrambi prvotnega vikinškega mesta, Allégaderingen v Midtbyenu pa približno sledi mejam tega naselja. Ulično omrežje v ožjem mestnem jedru se je oblikovalo v srednjem veku z ozkimi, zavitimi ulicami in nizkimi, gostimi stanovanji ob reki in obali. Vesterport (Zahodna vrata) še vedno nosi ime srednjeveških mestnih vrat, ozki uličici Posthussmøgen in Telefonsmøgen pa sta ostanki cestninskih postaj iz tistega časa.<ref>{{navedi splet|url=http://reader.livedition.dk/aarhuskommune/188/|title=Kulturhistorisk redegørelse 2013|publisher=Aarhus Kommune|access-date=14 December 2014|language=da}}</ref> Notranje mesto ima najstarejše ohranjene stavbe, zlasti Latinska četrt, s hišami iz zgodnjega 17. stoletja v Mejlgade in Skolegade. Srednjeveške trgovske dvorce z dvorišči si lahko ogleda v Klostergade, Studsgade in Skolegade. Daleč največji del današnjega mesta je bil zgrajen med in po industrializaciji poznih 19. stoletja, najbolj zastopana arhitekturna sloga pa sta danes historicizem in modernizem, predvsem podzvrst danskega funkcionalizma, katerega lepih primerov je veliko.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kulturhusaarhus.dk/arkitektur-i-aarhus-moderne-og-modernistisk/|title=Arkitektur i Århus – moderne og modernistisk|publisher=Kulturhuset|author=Mikkelhede|date=8 October 2020|access-date=25 January 2023 |language=da}}</ref> Gradbeni razcvet leta 2000 se je v Aarhusu vtisnil s prenovljenim pristaniškim obrežjem, številnimi novimi soseskami (tudi v središču mesta) in revitaliziranim javnim prostorom. Prav tako začenja spreminjati obzorje z več prevladujočimi stolpnicami. === Znamenitosti === [[File:Composite, Aarhus 1945 and 2016.jpg|thumb|Åboulevarden, 2016 in 1945, odpiranje reke]] [[File:Bispetorv (Aarhus) 01.jpg|thumb|left|Bispetorv v zgodovinskem središču]] [[Aarhuška stolnica]] (''Århus Domkirke'') v središču Aarhusa je najdaljša in najvišja cerkev na Danskem s 93 m v dolžino in 96 m v višino. Prvotno zgrajena kot [[romanska arhitektura|romanska]] [[bazilika (zgradba)|bazilika]] v 13. stoletju, je bila v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju prezidana in povečana kot [[gotska arhitektura|gotska]] [[stolnica]]. Čeprav je bila dokončana okoli leta 1300, so jo gradili več kot stoletje; pridružena stolnična šola ''Aarhus Katedralskole'' je bila ustanovljena že leta 1195 in se uvršča med 44. najstarejšo šolo na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.akat.dk/historien/|title=Historien|publisher=Aarhus Katedralskole|access-date=22 July 2014|language=da|archive-date=11 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141011053944/https://www.akat.dk/historien/|url-status=dead}}</ref> Druga pomembna in zgodovinska znamenitost v ožjem mestnem jedru je [[Marijina cerkev, Aarhus|cerkev Naše Gospe]] (''Vor Frue Kirke'') prav tako iz 13. stoletja v romanskem in gotskem slogu. Je manjša in manj impresivna, vendar je bila prva stolnica v Aarhusu in temelji na še starejši cerkvi, zgrajeni leta 1060; najstarejša kamnita cerkev v Skandinaviji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aarhusvorfrue.dk/page/3416/kryptkirken|title=Kryptkirken|publisher=Vor Frue Krirke i Aarhus|access-date=17 July 2014 |language=da}}</ref> Langelandsgade Kaserne v slogu nacionalne romantike iz leta 1889 je najstarejša nekdanja vojašnica, ki je ostala v državi; dom univerzitetnega oddelka za estetiko in komunikacijo od leta 1989. Palača Marselisborg (Marselisborg Slot), ki jo je zasnoval Hack Kampmann v neoklasicističnem in secesijskem slogu, je mesto podarilo princu [[Kristijan X. Danski|Kristijanu]] in princesi Aleksandrini kot poročno darilo leta 1898.<ref name=kongehuset>{{navedi splet|url=http://kongehuset.dk/english/palaces/marselisborg-palace/marselisborg-palace|title=Marselisborg Palace|publisher=Kongehuset.dk|access-date=18 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707011903/http://kongehuset.dk/english/palaces/marselisborg-palace/marselisborg-palace|archive-date=7 July 2015|url-status=dead}}</ref> [[Aarhuška carinarnica]] (''Toldkammeret'') iz leta 1898 velja za najboljše delo Hacka Kampmanna.<ref name=dac>{{navedi splet |last=Egeberg |first=Kasper |url=http://www.dac.dk/en/dac-life/danish-architecture-guide/aarhus/toldkammeret-the-custom-house/ |title=Toldkammeret (the Custom House) |publisher=DAC |access-date=18 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140725061926/http://www.dac.dk/en/dac-life/danish-architecture-guide/aarhus/toldkammeret-the-custom-house/ |archive-date=25 July 2014 |url-status=dead}}</ref> Tivoli Friheden (Tivoli svoboda) je bil odprt leta 1903 in je od takrat največji zabaviščni park v mestu in turistična atrakcija. Gledališče Aarhus iz leta 1916 v slogu [[Art nouveau]] je največje provincialno gledališče na Danskem. Zgodnje stavbe univerze v Aarhusu, zlasti glavna stavba, dokončana leta 1932, ki so jo zasnovali Kay Fisker, Povl Stegmann in C. F. Møller so pridobili mednarodni ugled zaradi svojega prispevka k funkcionalistični arhitekturi. [[Mestna hiša, Aarhus|Mestno hišo]] (''Aarhus Rådhus'') iz leta 1941 z ikoničnim 60 m visokim stolpom, oblečenim v marmor, sta zasnovala Arne Jacobsen in Erik Møller v sodobnem funkcionalističnem slogu. Aarhus ima vrsto muzejev, vključno z dvema največjima v državi, merjeno po številu gostov, ki plačajo, [[Den Gamle By]] in ARoS Aarhus Kunstmuseum. Den Gamle By (Staro mestno jedro), uradno Danmarks Købstadmuseum (Danski tržni mestni muzej), predstavlja danske mestne krajine od 16. stoletja do 1970-ih s posameznimi območji, osredotočenimi na različna časovna obdobja. 75 zgodovinskih stavb, zbranih iz različnih delov države, je bilo pripeljanih sem, da bi ustvarili majhno mesto. ARoS Aarhus Kunstmuseum, glavni mestni umetnostni muzej, je eden največjih muzejev umetnosti v Skandinaviji z zbirko, ki zajema dansko umetnost od 18. stoletja do danes, pa tudi slike, instalacije in kipe, ki predstavljajo mednarodna umetniška gibanja in umetnike z vsega sveta. Ikonično stekleno strukturo na strehi, Your Rainbow Panorama, je zasnoval Olafur Eliasson in ima promenado, ki ponuja barvito panoramo mesta. ==Mednarodne povezaves== Aarhus je sedež 32 konzulatov:<ref>{{navedi splet|url=http://www.danmarks-ambassade.com/2c.php?c=Danmark |title=Foreign consulates in Denmark |publisher=Danmarks-ambassade.com |language=da |access-date=15 November 2015}}</ref> {{Div col|colwidth=12em}} *{{AUT}} *{{BEL}} *{{BFA}} *{{CHL}} *{{HRV}} *{{CYP}} *{{CZE}} *{{EST}} *{{FIN}} *{{FRA}} *{{DEU}} *{{GRC}} *{{HUN}} *{{ISL}} *{{JPN}} *{{LTU}} *{{MLT}} *{{MEX}} *{{NLD}} *{{NOR}} *{{OMN}} *{{POL}} *{{ROU}} *{{SVK}} *{{SVN}} *{{KOR}} *{{ESP}} *{{SWE}} *{{TUR}} *{{UKR}} *{{UK}} {{div col end}} Aarhus izvaja pobratenje na občinski ravni. Aarhus je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Venskabsbyer|url=https://www.aarhus.dk/english/collaborate-with-the-city/international-relations/sister-cities/|website=aarhus.dk|publisher=Aarhus Kommune|language=da|accessdate=2021-04-14|archive-date=2021-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414235320/https://www.aarhus.dk/english/collaborate-with-the-city/international-relations/sister-cities/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Aarhus und Kiel sind jetzt Freunde|url=https://www.kn-online.de/Kiel/Aarhus-und-Kiel-unterzeichnen-Staedtepartnerschaft|website=kn-online.de|publisher=Kieler Nachrichten|language=de|date=2019-05-29|accessdate=2021-04-14}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|NOR}} [[Bergen]], Norveška (1946) *{{flagicon|SWE}} občina Gothenburg, Švedska (1946) *{{flagicon|CHN}} [[Harbin]], Kitajska (1984) *{{flagicon|GER}} [[Kiel]], Nemčija (2019) *{{flagicon|GRL}} [[Kujalleq]], Grenlandija (1962) *{{flagicon|GER}} [[Rostock]], Nemčija (2006) *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija (1989) *{{flagicon|FIN}} [[Turku]], Finska (1946) *{{flagicon|UKR}} [[Lvov]], Ukrajina (2023) {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Aarhus}} *{{Official|https://www.aarhus.dk/}} *{{in lang|da}}[https://web.archive.org/web/20071005153127/http://kort.krak.dk/borgerdk.kortsoegning/imapDKbig.asp Krak searchable/printable map](outline of municipality does not print out!) {{Okrožja Danske}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aarhus|* ]] [[Kategorija:Mesta na Danskem]] [[Kategorija:Okrožja Danske]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] i5zayyhhjbmp5fvcng7s5u98eshezht Ponikva 0 104676 6665459 6647728 2026-04-25T17:59:42Z MaksiKavsek 244409 /* Viri */ 6665459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd=46|latm=15 |lats=27.07 |latNS=N |longd=15|longm=26 |longs=52.89|longEW=E |najdisi=Ponikva |slika=Ponikva 2019.jpg |povrsina=1,94 |prebivalstvo=474 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=338 |postna= 3232 |posta=Ponikva |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ponikva - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 15623 | občina = Šentjur}} }} '''Ponikva''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Ponkva}},''<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref>'' nemško ''Ponigl'')<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?bbox=1717659.1457068236%2C5820358.284377208%2C1721447.5559212076%2C5821812.976571761&map-list=1&layers=3%2C4|title=Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)|accessdate=13. september 2025|website=maps.arcanum.com}}</ref> je urbanizirano gručasto [[naselje]] sredi Voglajnskega gričevja v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]]. Slovenski [[škof]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], [[blaženi]] [[Anton Martin Slomšek]] je bil rojen v bližnjem zaselku Slom, ki spada pod vas [[Uniše]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.timmedia.com/ponikva/zgodovina.html |title=Ponikva - zgodovina |accessdate=2006-11-23 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928125739/http://www.timmedia.com/ponikva/zgodovina.html |url-status=dead }}</ref> ==Geografija == === Lega=== Naselje leži na odprtem, večinoma zakrasnelem [[Sleme (geografija)|slemenu]], vzhodno nad [[Južna železnica|železniško progo]], speljano po dolini potoka [[Slomščica|Slomščice]]. [[Železniška postaja Ponikva|Železniško postajo Ponikva]] so odprli leta 1845. S Ponikve se odpira razgled na gričevnato pokrajino med Resevno (650 m), Konjiško goro (Stolpnik, 1012 m) in Bočem (979 m). Naselje je središče okoliške kmetijske pokrajine s prevlado živinoreje in sadjarstva. == Etimologija == Ime Ponikva je prišlo iz glagola ''ponikati.'' Ta je slovanskega izvora in lepo označuje nekatere (kraške) značilnosti pokrajine, polnimi krnic in udorov, v katerih voda pogosto ponikne in ponovno pride na nekem drugem mestu. == Zgodovina == === Prazgodovina, rimsko obdobje === O poselitvi območja današnje Ponikve že v mlajši [[kamena doba|kameni dobi]] – [[neolitik]]u, dokazuje najdba kamnite sekire v [[Slatina|Slatini]], ki jo hrani Pokrajinski muzej v [[Celje|Celju]]. Iz starejše železne dobe so pri [[Sotensko pri Šmarju|Sotenskem]] našli keramiko in kremenove odbitke.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04607|title=RNPD: Sotensko pri Šmarju - Gradišče Sv. Miklavž|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-09|website=geohub.gov.si}}</ref> Pri Bobovem pri Ponikvi, ob okljuku reke Voglajne pa so arheologi odkrili rimskodobno naselbino. Našli so lončenino, gradbene materiale in grobove.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=28898|title=RNPD: Bobovo pri Ponikvi - Rimskodobna naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-09|website=geohub.gov.si}}</ref> Takšna najdba ni presenetljiva, saj je čez kraj vodila utrjena rimska cesta, ki je povezala Celeio in Petovio. Na njivi J. Koržeta v Spodnjih Unišah so 1870. leta našli rimsko grobišče. Izkopali so 9 sarkofagov. Delno so jih porabili za pragove na lokalnem pokopališču. === Srednji vek === Ponikva spada med najstarejše znane poseljene kraje na [[Štajerska|slovenskem Štajerskem]], naselje se prvič omenja leta 1203. Ponikovski gospodje se omenjajo v 13. stoletju. Stara cerkev sv. Martina se kot župnijska omenja že leta 1236, kot sedež [[Pražupnija|pražupnije]], prav tako posvečena [[Martin iz Toursa|svetemu Martinu]]. Župnija Ponikva je nekdaj obsegala območje sedanje [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|šmarske dekanije]]. Ponikva je sprva spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta 1494 pa pod [[Kapiteljska cerkev sv. Miklavža|kolegialni kapitelj v Novem Mestu]]. Leta 1787 je župnija pripadla [[Lavantinska škofija|Lavantinski škofiji]]. Sedanja mogočna cerkvena stavba je iz prve polovice 18. stol. Skozi ves srednji vek so naselja in zaselki celjskega območja doživljali mnoge naravne nesreče, bolezni, pustošenja ter poplave, tudi naravne ujme, kot so [[kobilice]]. Zadnjič so znano priletele v velikih rojih iz smeri [[Rogatec|Rogatca]] v Celje [[1782]]. leta. V letih 1644–46 je razsajala [[kuga]]. Od nje in od rdeče griže je umrlo 152 ljudi, od [[osepnice|osepnic]] pa 43. Danes so ohranjena [[kužno znamenje|kužna znamenja]] v Srževici in Ponkvici. Ponikva je dvakrat pogorela [[1768]] in [[1782]]. Začel je goreti leseni farovž in tako je zgorela dragocena dokumentacija o zgodovini cerkve. Pri požaru je zgorela vsa vas, razen dveh hiš na koncu vasi. ==== Turški vpadi ==== Ponikva je bila trikrat izpostavljena [[Turški vpadi|turškim vpadom]]. Leta 1473 so se Turki, vračajoči s Koroške, razdelili pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] v dve skupini in ena je šla preko [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]] in tudi Ponikve. Obe skupini sta prenočili pod [[Rifnik (hrib)|Rifnikom]]. Ponovno so šli preko Ponikve v letih 1492 in 1529. V časih turške nevarnosti so župnijsko cerkev obdali z dvofaznim taborskim obzidjem in s štirimi vogalnimi stolpi.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=15623|title=RNPD: Ponikva - Arheološko najdišče Sv. Martin|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Obzidje so (polovično) odstranili šele sredi 19. stol. Ostanki zida so na vzhodni strani cerkve še vidni. ===Graščina Ponikva === [[Slika:229 Ponigl - Ponkva Schloss Ponikl im Cillier Kreis - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|levo|Graščina Ponikva (1830)]] Prvotni lastniki graščine so bili gospodje s Ponikve, omenjeni že (1197–1213). Že takrat je bila graščina središče večjega gospodarstva. Pozneje so se posestniki menjavali. Leta 1493 je pripadla graščina v last [[Celjski grofje|celjskim grofom]]. Služil jim je za lovski dvorec. Po izumrtju Celjskih, postane graščina last [[Habsburžani|Habsburžanov]], ki so imeli tu do 1585 svoj deželnoknežji urad. Leta 1635 so graščino, ki je bila obdana z obzidjem in jarkom, razdejali uporni kmetje. Leta 1836 postane upravnik graščine polkovnik [[Viktor Guggenthall|Viktor pl. Guggenthall]], ki je začel razprodajati zemljo. Graščini je dozidal še eno nadstropje, zgradil na desni strani sodnijo z zapori. Njegov sin Aleksander je graščino leta 1876 prodal in se preselil v novozgrajeno sodnijo, ki jo je imenoval ''vila Rosenau''. Zadnja lastnica graščine ''Ana Ernestina Auffarth'' je umrla leta 1944. Graščina je leta 1947 pogorela. Vilo Rosenau je kupil gostilničar ''Štefan Gobec'' in v njej danes živijo njegovi potomci. === 19. stoletje === [[Slika:Pod tem orehom je bil odlikovan dvanajstletni A. M. Slomšek ob prvi šolski skušnji l. 1812.jpg|thumb|levo|Ostanki oreha, pod katerim je bil leta 1812 odlikovan dvanajstletni [[blaženi]] [[Anton Martin Slomšek]]]] Politično in upravno je bila Ponikva po odpravi podložništva z zakonom iz leta [[1862]] krajna občina. Imela je svojega [[župan]]a, dva svetovalca in šestnajst odbornikov, razdeljene na tri volilne razrede. Vsak razred je volil po šest mož in namestnike. Do leta [[1848]] so bili po davčnih okolicah krajni sodniki, ki so pomagali gospodi v gradu in na Blagovni. Morali so gledati, da so ceste popravljali, skrbeli so za red in varnost. Pomagali so loviti za vojaščino godne mladeniče, ki so se skrivali pred naborom. Predlagali so mladeniče za odkup vojaščine. Dvakrat tedensko so delali obhode. Sodnija je bila tudi v [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju]], vrhovna oblast pa okrajno glavarstvo v Celju. Na vasi je bila orožna postaja s štrasmojstrom in dvema orožnikoma. Občina je morala iz davkov vzdrževati šolo, cerkev, farovž. Sedež občine je bil v graščini. Leta 1900 je štela občina 2690 prebivalcev, 630 gospodinjstev, 19 vasi. Zanimiva je sestava takratnjega prebivalstva: 2582 kmetov, 2 duhovnika, 4 učitelji, 1 tajnik občine, 1 poštna upraviteljica, 3 orožniki, 1 sluga, 14 čuvajev, 6 zidarjev, 3 tesarji, 5 mežnarjev, 4 kovači in 10 šivilj. Prebivalstvo občine je do leta 1910 naraslo na 2712 ljudi, ki so živeli v 614 hišah. Občina je skupaj obsegala 3826 hektarjev. [[Slika:Ponikva - cerkev sv. Martina (župnijska).jpg|thumb|Farna cerkev sv. Martina na Ponikvi (1944)]] === 20. stoletje === Med obema vojnama je bila Ponikva sedež istoimenske občine. Konec 30-tih let 20. stoletja so se prebivalci kraja preživljali s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, čebelarstvom ali z gozdarstvom. Nekateri so prodajali krmo, perutnino, jajca in sir. Jabolke se izvažali celo v Nemčijo. Poleti 1936 je bila na Ponikvi ustanovljena okrajna celica KP.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.254180907349266&lng=15.443891355560494&layers=&layer=partisanmemorial&id=7376|title=KP Ponikva.|date=20. oktober 2022|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Gradišnik|first=S.}}</ref> Avgusta 1941 je bil ustanovljen še odbor OF, na katerem so bili prisotni: Peter Hlastec, Andrej Selan, Jože Anderlič, Ivan Rečnik, Ludvik Korže, Jože Kincl, Maks Rižner in Marija Rižner, roj. Moljk. Ustanovljena je bila v (nekdanji) Rižnerjevi hiši, na kateri table ni več, saj so jo prvotno hišo porušili in zgradili novo.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.2535011702225&lng=15.441252117752034&layers=&layer=partisanmemorial&id=7378|title=Odbor OF|date=20. oktober 2022|website=Partizanstvo.si|accessdate=3. avgust 2025|last=Gradišnik|first=S.}}</ref> Aktivnost OF se je stopnjevala, vse do začetka maja 1942, ko je bila izdana organizacija OF, v celjskem okrožju.<ref>{{Navedi revijo|date=1953-07-18|title=Osvobodilna fronta v Celju, Izdaji v vrstah OF|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ET9BSCG|magazine=Savinjski vestnik|volume=6|issue=28}}</ref> Najaktivnejši člani (Anderlič, Kačičnik, Kincl, Rižner, Selan) so bili aretirani in julija ustreljeni kot talci v [[Stari pisker|Celjskem Piskru]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0,naslov&v0=Ponikva&f1=0,datum_smrti&v1=1942-7-0-0&p=1-20|website=www.sistory.si|accessdate=2026-03-22|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, naslov Ponikva, datum smrti julij 1942|date=2026|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Logar|first2=Tamara|last3=Tominšek|first3=Tadeja|last4=Šorn|first4=Mojca}}</ref> Po Rižnerju se je v času SFRJ imenoval tudi krajevni pionirski odred.<ref>{{Navedi revijo|last=Gajšek|first=Jolanda|date=1981|title=Mladi pišejo, moj kraj|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-47ZIY0DO/1c015c94-24df-47e2-a925-784d65bc8208/PDF|magazine=Novi tednik|page=17|access-date=2025-10-12}}</ref> 4. maja 1952 so na Ponikvi odkrili spominska ploščo NOB. Spomenik se nahaja pod cesto Šentvid pri Grobelnem–Ponikva–Slom. Na njem je 34 imen žrtev, ki so padli zaradi nacizma in fašizma.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.2535011702225&lng=15.441252117752034&layers=&layer=partisanmemorial&id=3904|title=Padlim za svobodo-Ponikva|date=20. oktober 2022|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Gradišnik|first=S.}}</ref> Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so najprej formirani [[Krajevni ljudski odbor]] Ponikva, [[Hotunje]] in [[Dolga Gora|Dolga gora]]. Nato se je KLO Dolga gora razformiral in priključil delno k Ponikvi, delno pa k Ločam in Sladki Gori. Leta [[1955]] je bila občina razformirana, danes je Ponikva ena izmed 10 krajevnih skupnosti občine Šentjur. Teritorij meri 33,1&nbsp;km<sup>2</sup>, ima pet vaških skupnosti in 16 vasi, ter šteje 2370 prebivalcev. Decembra 1947 je KLO Ponikva štela 1960 prebivalcev, od tega jih je na Ponikvi živelo 237.<ref>Zgodovinski arhiv Celje (ZAC). SI_ZAC/0329/00015 "Številčno stanje prebivalstva in vasi". 1947 (Združeni dokumenti)</ref> V samostojni Republiki Sloveniji so postavili granitni protitankovski tetraeder, ki je namenjen obeležitvi osamosvojitve. Leta 1998 so ob cesti proti cerkvi sv. Ožbolta zgradili kapelico. ==Gospodarstvo== Večina prebivalcev je danes zaposlena v [[industrija|industriji]], [[promet]]u ter storitvenih dejavnostih v [[Šentjur]]ju in [[Celje|Celju]], nekateri tudi na [[Slovenske železnice|železnici]]. V okolici je razvito [[kmetijstvo]], zlasti [[živinoreja]] in [[sadjarstvo]], v manjši meri tudi [[vinogradništvo]]. == Šolstvo == Začetek šolanja na Ponikvi sega v leto 1786. Šola je bila enorazrednica – trivialka. V trivialki je bilo v začetku 35 – 40 otrok. Učitelji so bili plačani delno v naturalijah, čisti dohodki so znašali 150 gld. Pouk je potekal v kaplaniji. Učitelji so morali opravljati še delo organista. Vzporedno z redno državno šolo v nemškem jeziku je uspešno delovala Nedeljska šola v slovenskem jeziku, ki jo je ustanovil in vodil kaplan Jakob Prašnikar. Učenci so se najprej učili branja in pisanja v slovenskem jeziku, šele nato so jih poučevali tudi nemščine. Bila je brezplačna in je delovala ob nedeljah in praznikih, obiskovali pa so jo lahko tudi starejši, ki še niso znali pisati in brati. Nedeljsko šolo je obiskoval tudi [[Anton Martin Slomšek]], ki se je izkazal za zelo marljivega učenca. V letu 1811 so se lotili gradnje prve šolske stavbe na Ponikvi. Pouk v njej se je pričel 27. februarja 1812. Za nadzornika je bil imenovan Jakob Prašnikar, učitelj pa je postal [[Janez Nepomuk Zweck]] iz Slovenskih Konjic. Med leti 1812 in 1814 je trivialko v novi šolski stavbi obiskoval tudi Anton Martin Slomšek, nato pa šolanje nadaljeval na celjski glavni šoli. Med leti 1828 in 1832 je trivialko na Ponikvi obiskoval tudi [[Blaž Kocen]]. Novo šolsko poslopje s štirimi velikimi razredi so zgradili 1898. leta na Gmajni. Mešana ljudska šola se je imenovala – tako kot mnoge šole po Štajerskem – “Jubilejna ljudska šola Franca Jožefa I.” Tako je postala štirirazrednica in leta 1921 je prerasla v šestrazrednico. Poleg moških učiteljev sta ves čas svojega učiteljevanja učili prvi učiteljici. Marija Kregar (40 let) in Fani Vošnjak (36 let). Med obema vojnama je bil šolski upravitelj rojak iz Primorske Franjo Bole, ki je s svojo družino, nečakom Brankom Boličem in učiteljem Primorcem Ljudevitom Komarjem na široko odprl šolo za kmetijski pouk, kulturno prosvetno delo, [[Sokol (društvo)|Telovadno društvo Sokol]], [[Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFiD)]], tamburaški zbor, in leta 1932 iniciral izgradnjo vodovoda. Ljudevit Komar je zaslužen za otvoritev železniške postaje Lipoglav, ki se je v 70. letih preteklega stoletja preimenovala v [[Železniško postajališče Dolga Gora|postajališče Dolga Gora]]. Novembra 1937 je upravljanje šole prevzel Jože Kincl, ki je bil 7. julija 1942 kot talec ustreljen v celjskem Starem piskru. Po nemški zasedbi je Ponikvo vodil nemški župan Albert Prohaska. V šolo so prišli nemški učitelji. Med 2. svetovno vojno so Nemci leta 1941 uničili dragoceno šolsko knjižnico Blaža Kocena. Po 2. svetovni vojni so učenci iz 6. razrednice šli po 4. razredu v Poljčane ali Šentjur, če so nameravali nadaljevati študij. Leta 1961 je postala OŠ popolna osemletka z razrednim in predmetnim poukom. Šolski okoliš “16 vasi” se je razširil s pripojitvijo Dolge gore, tako da je bilo več paralelk v posameznih razredih. Največje število otrok je bilo 332, danes jih je samo še okoli 250. Leta 1974, 20. junija, je potres šolo poškodoval in namesto nje je bila s sredstvi ljubljanskih občin v enem letu zgrajena moderna nova šola, poimenovano po kartografu Blažu Kocenu. Po tridesetih letih je v novem tisočletju prostorska stiska narekovala izgradnjo nove šole, ki je pričela delovati v šolskem letu 2007/8. == Kulturne in naravne znamenitosti == [[Slika:Ponikva Slovenia - church.jpg|sličica|Cerkev sv. Martina na Ponikvi]] * Župnijska cerkev Sv. Martina * Podružnična cerkev Sv. Ožbolta (Uniše) * Rastišče velikonočnice * Dvojni drevored divjih kostanjev * Spomenik NOB * Spomenisko obeležje osamosvojitve * Rojstna hiša Antona Martina Slomška (Uniše) == Znane osebnosti povezane s Ponikvo == * [[blaženi]] [[Anton Martin Slomšek]] - mariborski škof, pisatelj in pesnik * [[Blaž Kocen]] - slovenski duhovnik, geograf, kartograf, pedagog * [[Mihael Zagajšek]] - Jurij Zelenko - duhovnik, slovničar in leksikograf * [[Davorin Trstenjak]] - duhovnik, pedagog, pisatelj iz zgodovinar * [[Stanko Buser]] - geolog in geološki kartograf, profesor, politik in diplomat * [[Štefka Drolc]] - gledališka in filmska igralka, pedagoginja * [[Tine Lah]] - ekonomist, univerzitetni profesor, soust. [[VEKŠ]] * [[Ernest Vranc]] - učitelj * [[Marjan Pavšer]] - gozdarski strokovnjak ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=[[Slovenika|Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{Cite book | last = Stopar | first = Ivan | title = Slomškova Ponikva | publisher = Mohorjeva družba | location = Celje | year = 1990 | language = |cobiss=19626496}} * {{Cite book | last1 = Kovačič | first1 = Slava | last2 = Andoljšek | first2 = Ivan | title = Krajevna skupnost Ponikva: 200 let osnovnega šolstva : s posebnim ozirom na razvoj šolstva v severovzhodni Sloveniji | publisher = Krajevna skupnost; Kulturna in izobraževalna skupnost občine | location = Ponikva; Šentjur pri Celju | year = 1986 |cobiss=2111747}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{navedi knjigo |author=Zidanski |year=2016 |title=Ponikva v slovenski kulturni zgodovini: diplomsko delo |publisher=[U. Zidanski], Maribor |cobiss=22391304|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60228|first=Urška}} * {{navedi knjigo |author=Herman |year=2000 |title=Drobtinice s Slomškove Ponikve : zbornik ob dvestoletnici Slomškovega rojstva |publisher=Župnijski urad sv. Martina |cobiss=109942016|url=|first=Miha|location=Ponikva}} * K. K. Statistichen Zentralkommision (1917). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark]''. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. * {{Navedi časopis|date=July 1986|title=Letos praznujemo na Ponikvi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY2OWN7L|journal=Utrip|volume=9|issue=95-96|pages=2-7}} ==Glej tudi== * [[Župnija Ponikva]] * [[Ponikva (Koroška)]] (nem. [[Penk]]) * [[Ponikvica (razločitev)]] * [[Ponikovica]] * [[Ponikve]] {{kategorija v Zbirki}} {{Šentjur}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ponikva| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] sqrmytatm3ecvzcgl334jims8johat3 Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik 2 108479 6665438 6665305 2026-04-25T17:08:52Z Pinky sl 2932 6665438 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Phosphorite War - Estonija {{Short description|Late-1980s environmental campaign against Soviet power, taken place in Estonia}} '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo sranje'' [[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo sranje'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=Estonian|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=Estonian|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=Estonian, English |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=Estonian|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} {{Restoration of Baltic independence|state=collapsed}} <!-- [[Category:1987 in Estonia]] [[Category:Environmental protests]] [[Category:Protests in the Soviet Union]] [[Category:Environment of Estonia]] [[Category:1987 in the environment]] [[Category:1987 in the Soviet Union]] [[Category:1987 protests]] [[Category:Environment of the Soviet Union]] --> 4sd5mdg82yljar626kb6p9i7c9wvsrk 6665439 6665438 2026-04-25T17:10:37Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=Use...' 6665439 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Phosphorite War - Estonija drjf3yqk8aldhobs5fxb1zocgoyxtzx 6665509 6665439 2026-04-25T19:44:38Z Pinky sl 2932 6665509 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Gruzija {{Short description|System of number names used in Georgian}} {{Georgian letters}} {{numeral systems}} {{contains special characters|Georgian}} The '''Georgian numerals''' are the system of [[Numeral (linguistics)|number names]] used in [[Georgian language|Georgian]], a language spoken in the country of [[Georgia (country)|Georgia]]. The Georgian numerals from 20 to 99 are constructed using a base-20 system,<ref>Aronson (1990), p. 279. "From 30 to 99 Georgian numerals are based on the [[vigesimal]] system, i.e., a system to base 20, unlike our decimal system to base 10."</ref><ref>Hewitt (1995), p. 524. "The system from '11' to '19' is analysable as '10-UNIT-more'. From '20' to '99' the system is based on units of 20 (i.e. it is vigesimal, so that, for example, '55' is literally '2-times-20-and-(10-5-more)'."</ref><ref>Makharoblidze (2009), p. 27. "[The] Georgian system of numbers is based on the counting system of 20. The numbers more than 20 and less than 100 are compound and the first number is [20 multiplied by the preceding numeral ("1" is not shown)] and then [the] remaining number is added."</ref> similar to the scheme used in [[Basque language|Basque]], [[French language|French]] for numbers 80 through 99,<ref>{{cite book | author=Comrie, Bernard | chapter=Haruai Numerals and their Implications for the History and Typology of Numeral Systems | title=Numeral Types and Changes Worldwide: Trends in Linguistics: Studies and Monographs 118 | editor1-last=Gvozdanović | editor1-first=Jadranka | publisher=Morton de Gruyter | location=Berlin | year=1999 | isbn=3-11-016113-3 | page=88 | chapter-url=https://books.google.com/books?id=KFBDGWjCP7gC&q=%22georgian%22+numbers+%22base+20%22&pg=PA88 | quote=Base '20' can also be used more sporadically in a system that is basically decimal ... French shows such vigesimality only in the range '80'–'99', with '80' expressed as {{lang|fr|quatre-vingts}} 'four-twenties', '91' as {{lang|fr|quatre-vingt-onze}} 'four-twenty-eleven', etc.}}</ref> or the notion of the ''[[20 (number)|score]]'' in English. The symbols for numbers in modern Georgian texts are the same [[Arabic numerals]] used in English, except that the comma is used as the [[decimal separator]], and digits in large numbers are divided into groups of three using spaces<ref>{{cite web | url=http://download.microsoft.com/download/8/0/0/8004AA92-9A6B-4225-AF09-520781BD8011/kat-geo-StyleGuide.pdf | title=Georgian Style Guide | page=17 | year=2011 | publisher=[[Microsoft Corporation]] | access-date=15 February 2012 | archive-date=19 February 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150219144241/http://download.microsoft.com/download/8/0/0/8004AA92-9A6B-4225-AF09-520781BD8011/kat-geo-StyleGuide.pdf | url-status=dead }}</ref> or periods (full stops). An older method for writing numerals exists in which most of the letters of the [[Georgian alphabet]] (including some obsolete letters) are each assigned a numeric value.<ref name=Makharoblidze_2009_7>Makharoblidze (2009), p. 7</ref> == Cardinal numbers == The Georgian cardinal numerals up to ten are primitives, as are the words for 20 and 100, and also "[[million]]", "[[1000000000 (number)|billion]]", etc. (The word for 1000, though, is not a primitive.) Other cardinal numbers are formed from these primitives via a mixture of decimal (base-10) and vigesimal (base-20) structural principles.<ref>Makharoblidze (2009), pp. 28–29.</ref> The following chart shows the nominative forms of the primitive numbers. Except for {{Transliteration|ka|rva}} (8) and {{Transliteration|ka|tskhra}} (9), these words are all consonant-final stems and may lose the final ''i'' in certain situations. {| class="wikitable" ! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 20 !! 100 !! 10<sup>6</sup> !! 10<sup>9</sup> |- | {{lang|ka|ნული}}<br/>{{Transliteration|ka|nuli}} || {{lang|ka|ერთი}}<br/>{{Transliteration|ka|erti}} || {{lang|ka|ორი}}<br/>{{Transliteration|ka|ori}} || {{lang|ka|სამი}}<br/>{{Transliteration|ka|sami}} || {{lang|ka|ოთხი}}<br/>{{Transliteration|ka|otkhi}} || {{lang|ka|ხუთი}}<br/>{{Transliteration|ka|khuti}} || {{lang|ka|ექვსი}}<br/>{{Transliteration|ka|ekvsi}} || {{lang|ka|შვიდი}}<br/>{{Transliteration|ka|švidi}} || {{lang|ka|რვა}}<br/>{{Transliteration|ka|rva}} || {{lang|ka|ცხრა}}<br/>{{Transliteration|ka|tskhra}} || {{lang|ka|ათი}}<br/>{{Transliteration|ka|ati}} || {{lang|ka|ოცი}}<br/>{{Transliteration|ka|otsi}} || {{lang|ka|ასი}}<br/>{{Transliteration|ka|asi}} || {{lang|ka|მილიონი}}<br/>{{Transliteration|ka|milioni}} || {{lang|ka|მილიარდი}}<br/>{{Transliteration|ka|miliardi}} |} Numbers from 11 to 19 are formed from 1 through 9, respectively, by prefixing {{Transliteration|ka|t-}} (a shortened form of {{Transliteration|ka|ati}}, 10) and adding {{Transliteration|ka|met'i}} {{gloss|more}}. In some cases, the prefixed {{Transliteration|ka|t-}} coalesces with the initial consonant of the root word to form a single consonant (''t + s → ts; t + š → č; t + ts → ts''), or induces [[metathesis (linguistics)|metathesis]] in the root (''t + rv → tvr'').<ref name=Boeder_2005_21>{{cite journal | author=Boeder, Winfried | title=The South Caucasian Languages | journal=Lingua | volume=115 | year=2005 | issue=1–2 | page=21 | url=http://www.uni-jena.de/unijenamedia/Downloads/faculties/phil/kaukasiologie/South+Caucasian-EGOTEC-9fffqnimr809oq8vdmg80eckr6.pdf | doi=10.1016/j.lingua.2003.06.002 | access-date=2012-02-11 | archive-date=2016-03-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160304032407/http://www.uni-jena.de/unijenamedia/Downloads/faculties/phil/kaukasiologie/South+Caucasian-EGOTEC-9fffqnimr809oq8vdmg80eckr6.pdf | url-status=dead }}</ref><ref name=Hewitt_1995_51>Hewitt (1995), pp. 51–54.</ref> {| class="wikitable" ! 11 !! 12 !! 13 !! 14 !! 15 !! 16 !! 17 !! 18 !! 19 |- | თერთმეტი<br>''tertmet'i'' || თორმეტი<br>''tormet'i'' || ცამეტი<br>'''''ts'''amet'i'' || თოთხმეტი<br>''totkhmet'i'' || თხუთმეტი<br>''tkhutmet'i'' || თექვსმეტი<br>''tekvsmet'i'' || ჩვიდმეტი<br>'''''č'''vidmet'i'' || თვრამეტი<br>'''''tvr'''amet'i'' || ცხრამეტი<br>'''''ts'''khramet'i'' |} Numbers between 20 and 99 use a vigesimal (base-20) system (comparable to 60–99 in [[French language|French]]). 40, 60, and 80 are formed using 2, 3, and 4 (respectively), linked to the word for 20 by ''m'' (a vestigial multiplicative):<ref name=Boeder_2005_21 /><ref name=Hewitt_1995_51 /> {| class="wikitable" ! 20 !! 40 !! 60 !! 80 |- | ოცი<br>''otsi'' || ორმოცი<br>''ormotsi'' || სამოცი<br>''samotsi'' || ოთხმოცი<br>''otkhmotsi'' |} Any other number between 21 and 99 is formed using 20, 40, 60, or 80, dropping the final ''i,'' then adding ''da'' (= and) followed by the appropriate number from 1 to 19;<ref name=Boeder_2005_21 /><ref name=Hewitt_1995_51 /> e.g.: {| class="wikitable" ! 21 !! 30 !! 38 !! 47 !! 99 |- | ოცდაერთი<br>''otsdaerti''<br>(20 + 1) || ოცდაათი<br>''otsdaati''<br>(20 + 10) || ოცდათვრამეტი<br>''otsdatvramet'i''<br>(20 + 18) || ორმოცდაშვიდი<br>''ormotsdašvidi''<br>(2 x 20 + 7) || ოთხმოცდაცხრამეტი<br>''otkhmotsdatskhramet'i''<br>(4 x 20 + 19) |} The hundreds are formed by linking 2, 3, . . ., 10 directly to the word for 100 (without the multiplicative ''m'' used for 40, 60, and 80). 1000 is expressed as ''atasi'' (10 x 100), and multiples of 1000 are expressed using ''atasi'' — so, for example, 2000 is ''ori atasi'' (2 x 10 x 100).<ref name=Hewitt_1995_51 /> {| class="wikitable" ! 100 !! 200 !! 300 !! 400 !! 500 !! 600 !! 700 !! 800 !! 900 !! 1000 !! 2000 !! 10 000 |- | ასი<br>''asi'' || ორასი<br>''orasi'' || სამასი<br>''samasi'' || ოთხასი<br>''otkhasi'' || ხუთასი<br>''khutasi'' || ექვსასი<br>''ekvsasi'' || შვიდასი<br>''švidasi'' || რვაასი<br>''rvaasi'' || ცხრაასი<br>''tskhraasi'' || ათასი<br>''atasi'' || ორი ათასი<br>''ori atasi'' || ათი ათასი<br>''ati atasi'' |} The final ''i'' is dropped when a smaller number is added to a multiple of 100;<ref name=Hewitt_1995_51 /> e.g.: {| class="wikitable" ! 250 !! 310 !! 415 !! 2010 |- | ორას ორმოცდაათი<br>oras ormotsdaati || სამას ათი<br>samas ati || ოთხას თხუთმეტი<br>otkhas tkhutmet'i || ორი ათას ათი<br>ori atas ati |} == Ordinal numerals == {{see also|Ordinal number (linguistics)}} == Numeric values of letters == [[File:1846 Georgian inscription at Motsameta monastery.jpg|thumb|An inscription at the Motsameta monastery, dating the expansion of the convent to ჩყმვ (1846)]] The Georgian numeral system ({{lang-ka|ქართული ანბანის სათვალავი}}) is a [[numeral system|system of representing numbers]] using letters of the [[Georgian alphabet]].<ref name=Makharoblidze_2009_7 /> Numerical values in this system are obtained by simple addition of the component numerals, which are written greatest-to-least from left to right (e.g., ჩღჲთ = 1769, ჩყპზ = 1887, ციბ = 2012). {|border="1" class="wikitable" style="line-height:1.2;width:5em;" !Georgian !Value |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ა]] | 1 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ბ]] | 2 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[გ]] | 3 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[დ]] | 4 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ე]] | 5 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ვ]] | 6 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ზ]] | 7 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჱ]] | 8 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[თ]] | 9 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ი]] | 10 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[კ]] | 20 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ლ]] | 30 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[მ]] | 40 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ნ]] | 50 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჲ]] | 60 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ო]] | 70 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[პ]] | 80 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჟ]] | 90 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[რ]] | 100 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ს]] | 200 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ტ]] | 300 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჳ]] |bgcolor="#eec4f2"| 400* |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[უ]] |bgcolor="#eec4f2"| 400* |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ფ]] | 500 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ქ]] | 600 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ღ]] | 700 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ყ]] | 800 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[შ]] | 900 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჩ]] | 1000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ც]] | 2000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ძ]] | 3000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[წ]] | 4000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჭ]] | 5000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ხ]] | 6000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჴ]] | 7000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჯ]] | 8000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჰ]] | 9000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჵ]] | 10000 |} <small>*Both letters</small> ჳ <small>and</small> უ <small> are equal to 400 in numerical value.</small> {|border="1" class="wikitable" style="line-height:1.2;width:5em;" |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჶ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჷ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჸ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჹ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჺ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჼ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჻ |} <small>These letters have no numerical value.</small> == See also == * [[Georgian calendar]] == Notes == <!------ for instructions on creating citations using <ref></ref> see http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Footnotes ----> {{Reflist}} == References == {{refbegin}} * {{cite book | title=Georgian: A Reading Grammar, Corrected Edition | author=Aronson, Howard I. | publisher=Slavica Publishers | location=[[Bloomington, Indiana]] | year=1990 | isbn=0-89357-207-1}} * {{cite book | title=Georgian: A Structural Reference Grammar | author=Hewitt, B.G. | publisher=John Benjamins B.V. | location=[[Amsterdam]], [[Philadelphia]] | year=1995 | isbn=1-55619-726-8 }} * {{cite book | title=A Short Grammar of Georgian | author=Makharoblidze, Tamar | publisher=Lincom Europe | location=[[Munich]] | year=2009 | isbn=978-3-89586-151-2}} {{refend}} {{Georgian language}} rc55ph75qtl4ddzc0ixwcrlfwdu69jf 6665730 6665509 2026-04-26T08:11:19Z Pinky sl 2932 6665730 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Gruzija {{Short description|System of number names used in Georgian}} {{Številski sestavi}} {{contains special characters|Georgian}} '''Gruzinske številke''' [[Georgia (country)|so sistem]] [[Števnik|poimenovanj števil]], ki se uporablja v [[Gruzinščina|gruzijščini]], jeziku, ki se govori v [[Gruzija|Gruziji]]. Gruzijske številke od 20 do 99 so sestavljene z uporabo dvajsetniškega sistema,<ref>Aronson (1990), p. 279. "From 30 to 99 Georgian numerals are based on the [[vigesimal]] system, i.e., a system to base 20, unlike our decimal system to base 10."</ref><ref>Hewitt (1995), p. 524. "The system from '11' to '19' is analysable as '10-UNIT-more'. From '20' to '99' the system is based on units of 20 (i.e. it is vigesimal, so that, for example, '55' is literally '2-times-20-and-(10-5-more)'."</ref><ref>Makharoblidze (2009), p. 27. "[The] Georgian system of numbers is based on the counting system of 20. The numbers more than 20 and less than 100 are compound and the first number is [20 multiplied by the preceding numeral ("1" is not shown)] and then [the] remaining number is added."</ref> podobnega shemi, ki se uporablja v [[Baskovščina|baskovščini]] in [[Francoščina|francoščini]] za številke od 80 do 99,<ref>{{cite book | author=Comrie, Bernard | chapter=Haruai Numerals and their Implications for the History and Typology of Numeral Systems | title=Numeral Types and Changes Worldwide: Trends in Linguistics: Studies and Monographs 118 | editor1-last=Gvozdanović | editor1-first=Jadranka | publisher=Morton de Gruyter | location=Berlin | year=1999 | isbn=3-11-016113-3 | page=88 | chapter-url=https://books.google.com/books?id=KFBDGWjCP7gC&q=%22georgian%22+numbers+%22base+20%22&pg=PA88 | quote=Base '20' can also be used more sporadically in a system that is basically decimal ... French shows such vigesimality only in the range '80'–'99', with '80' expressed as {{lang|fr|quatre-vingts}} 'four-twenties', '91' as {{lang|fr|quatre-vingt-onze}} 'four-twenty-eleven', etc.}}</ref> ali pojmu ''[[20 (število)|rezultata]]'' v angleščini. Simboli za številke v sodobnih gruzijskih besedilih so enake [[Arabske številke|arabske številke,]] ki se uporabljajo v angleščini, le da se kot [[decimalno ločilo]] uporablja vejica, številke v velikih številkah pa so razdeljene v skupine po tri z uporabo presledkov<ref>{{cite web | url=http://download.microsoft.com/download/8/0/0/8004AA92-9A6B-4225-AF09-520781BD8011/kat-geo-StyleGuide.pdf | title=Georgian Style Guide | page=17 | year=2011 | publisher=[[Microsoft Corporation]] | access-date=15 February 2012 | archive-date=19 February 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150219144241/http://download.microsoft.com/download/8/0/0/8004AA92-9A6B-4225-AF09-520781BD8011/kat-geo-StyleGuide.pdf | url-status=dead }}</ref> ali pik. Obstaja starejši način pisanja številk, pri katerem je večini črk [[Gruzinska abeceda|gruzijske abecede]] (vključno z nekaterimi zastarelimi črkami) dodeljena številska vrednost.<ref name=Makharoblidze_2009_7>Makharoblidze (2009), p. 7</ref> == Kardinalna števila == Gruzijske kardinalne številke do deset so primitivne, prav tako besede za 20 in 100, pa tudi " [[milijon]] ", " [[milijarda]] " itd. (Beseda za 1000 pa ni primitivna.) Druga kardinalna števila so tvorjena iz teh primitivov z mešanico desetičnih (osnova 10) in dvajsetih (osnova 20) strukturnih načel.<ref>Makharoblidze (2009), pp. 28–29.</ref> Naslednja tabela prikazuje nominativne oblike osnovnih števil. Razen besed {{Transliteration|ka|rva}} (8) in {{Transliteration|ka|tskhra}} (9), timajo vse te besede soglasniško-končne korene in lahko v določenih situacijah izgubijo končni ''i''. {| class="wikitable" ! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 20 !! 100 !! 10<sup>6</sup> !! 10<sup>9</sup> |- | {{lang|ka|ნული}}<br/>{{Transliteration|ka|nuli}} || {{lang|ka|ერთი}}<br/>{{Transliteration|ka|erti}} || {{lang|ka|ორი}}<br/>{{Transliteration|ka|ori}} || {{lang|ka|სამი}}<br/>{{Transliteration|ka|sami}} || {{lang|ka|ოთხი}}<br/>{{Transliteration|ka|otkhi}} || {{lang|ka|ხუთი}}<br/>{{Transliteration|ka|khuti}} || {{lang|ka|ექვსი}}<br/>{{Transliteration|ka|ekvsi}} || {{lang|ka|შვიდი}}<br/>{{Transliteration|ka|švidi}} || {{lang|ka|რვა}}<br/>{{Transliteration|ka|rva}} || {{lang|ka|ცხრა}}<br/>{{Transliteration|ka|tskhra}} || {{lang|ka|ათი}}<br/>{{Transliteration|ka|ati}} || {{lang|ka|ოცი}}<br/>{{Transliteration|ka|otsi}} || {{lang|ka|ასი}}<br/>{{Transliteration|ka|asi}} || {{lang|ka|მილიონი}}<br/>{{Transliteration|ka|milioni}} || {{lang|ka|მილიარდი}}<br/>{{Transliteration|ka|miliardi}} |} Številke od 11 do 19 se od 1 do 9 tvorijo s predpono {{Transliteration|ka|t-}} (skrajšana oblika {{Transliteration|ka|ati}}, 10) in dodatko {{Transliteration|ka|met'i}} {{gloss|več}}. V nekaterih primerih se predpona {{Transliteration|ka|t-}} združi z začetnim soglasnikom korenske besede in tvori en sam soglasnik (''t + s → ts; t + š → č; t + ts → ts''), ali povzroči [[Metateza|metatezo]] v korenu (''t + rv → tvr'').<ref name=Boeder_2005_21>{{cite journal | author=Boeder, Winfried | title=The South Caucasian Languages | journal=Lingua | volume=115 | year=2005 | issue=1–2 | page=21 | url=http://www.uni-jena.de/unijenamedia/Downloads/faculties/phil/kaukasiologie/South+Caucasian-EGOTEC-9fffqnimr809oq8vdmg80eckr6.pdf | doi=10.1016/j.lingua.2003.06.002 | access-date=2012-02-11 | archive-date=2016-03-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160304032407/http://www.uni-jena.de/unijenamedia/Downloads/faculties/phil/kaukasiologie/South+Caucasian-EGOTEC-9fffqnimr809oq8vdmg80eckr6.pdf | url-status=dead }}</ref><ref name=Hewitt_1995_51>Hewitt (1995), pp. 51–54.</ref> {| class="wikitable" ! 11 !! 12 !! 13 !! 14 !! 15 !! 16 !! 17 !! 18 !! 19 |- | თერთმეტი<br>''tertmet'i'' || თორმეტი<br>''tormet'i'' || ცამეტი<br>'''''ts'''amet'i'' || თოთხმეტი<br>''totkhmet'i'' || თხუთმეტი<br>''tkhutmet'i'' || თექვსმეტი<br>''tekvsmet'i'' || ჩვიდმეტი<br>'''''č'''vidmet'i'' || თვრამეტი<br>'''''tvr'''amet'i'' || ცხრამეტი<br>'''''ts'''khramet'i'' |} Številke med 20 in 99 uporabljajo dvajsetinski sistem (osnova 20) (primerljivo s 60–99 v [[Francoščina|francoščini]]). Številke 40, 60 in 80 so oblikovane z 2, 3 in 4 (v tem zaporedju), ki so z besedo za 20 povezane z ''m'' (zaostali multiplikativni člen):<ref name=Boeder_2005_21 /><ref name=Hewitt_1995_51 /> {| class="wikitable" ! 20 !! 40 !! 60 !! 80 |- | ოცი<br>''otsi'' || ორმოცი<br>''ormotsi'' || სამოცი<br>''samotsi'' || ოთხმოცი<br>''otkhmotsi'' |} Vsako drugo število med 21 in 99 sestavimo z 20, 40, 60 ali 80, pri čemer izpustimo zadnji ''i,'' nato dodamo ''da'' (= and) ki mu sledi ustrezno število od 1 do 19;<ref name=Boeder_2005_21 /><ref name=Hewitt_1995_51 /> npr.: {| class="wikitable" ! 21 !! 30 !! 38 !! 47 !! 99 |- | ოცდაერთი<br>''otsdaerti''<br>(20 + 1) || ოცდაათი<br>''otsdaati''<br>(20 + 10) || ოცდათვრამეტი<br>''otsdatvramet'i''<br>(20 + 18) || ორმოცდაშვიდი<br>''ormotsdašvidi''<br>(2 x 20 + 7) || ოთხმოცდაცხრამეტი<br>''otkhmotsdatskhramet'i''<br>(4 x 20 + 19) |} Stotice se tvorijo tako, da se 2, 3, ..., 10 povežejo neposredno z besedo za 100 (brez multiplikativa ''m'' ki se uporablja za 40, 60 in 80). 1000 se izrazi kot ''atasi'' (10 x 100), večkratniki števila 1000 pa se izrazijo z ''atasi'' — so, tako je na primer 2000 ''ori atasi'' (2 x 10 x 100).<ref name=Hewitt_1995_51 /> {| class="wikitable" ! 100 !! 200 !! 300 !! 400 !! 500 !! 600 !! 700 !! 800 !! 900 !! 1000 !! 2000 !! 10 000 |- | ასი<br>''asi'' || ორასი<br>''orasi'' || სამასი<br>''samasi'' || ოთხასი<br>''otkhasi'' || ხუთასი<br>''khutasi'' || ექვსასი<br>''ekvsasi'' || შვიდასი<br>''švidasi'' || რვაასი<br>''rvaasi'' || ცხრაასი<br>''tskhraasi'' || ათასი<br>''atasi'' || ორი ათასი<br>''ori atasi'' || ათი ათასი<br>''ati atasi'' |} Zadnji ''i'' se izpusti, ko se večkratniku števila 100 prišteje manjše število;<ref name=Hewitt_1995_51 /> npr.: {| class="wikitable" ! 250 !! 310 !! 415 !! 2010 |- | ორას ორმოცდაათი<br>oras ormotsdaati || სამას ათი<br>samas ati || ოთხას თხუთმეტი<br>otkhas tkhutmet'i || ორი ათას ათი<br>ori atas ati |} == Vrstilni števnik == {{see also|Vrstilni števnik}} == Številske vrednosti črk == [[File:1846 Georgian inscription at Motsameta monastery.jpg|thumb|Napis v samostanu Motsameta, ki datira širitev samostana v leto ჩყმვ (1846)]] Gruzinski številski sistem ({{lang-ka|ქართული ანბანის სათვალავი}}) je [[Številski sistem|sistem predstavljanja števil]] z uporabo črk [[Gruzinska abeceda|gruzinske abecede]].<ref name=Makharoblidze_2009_7 /> Številske vrednosti v tem sistemu dobimo s preprostim seštevanjem sestavnih števk, ki so zapisane od največje do najmanjše od leve proti desni (npr., ჩღჲთ = 1769, ჩყპზ = 1887, ციბ = 2012). {|border="1" class="wikitable" style="line-height:1.2;width:5em;" !Gruzinsko !Vrednost |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ა]] | 1 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ბ]] | 2 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[გ]] | 3 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[დ]] | 4 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ე]] | 5 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ვ]] | 6 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ზ]] | 7 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჱ]] | 8 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[თ]] | 9 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ი]] | 10 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[კ]] | 20 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ლ]] | 30 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[მ]] | 40 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ნ]] | 50 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჲ]] | 60 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ო]] | 70 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[პ]] | 80 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჟ]] | 90 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[რ]] | 100 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ს]] | 200 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ტ]] | 300 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჳ]] |bgcolor="#eec4f2"| 400* |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[უ]] |bgcolor="#eec4f2"| 400* |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ფ]] | 500 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ქ]] | 600 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ღ]] | 700 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ყ]] | 800 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[შ]] | 900 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჩ]] | 1000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ც]] | 2000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ძ]] | 3000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[წ]] | 4000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჭ]] | 5000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ხ]] | 6000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჴ]] | 7000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჯ]] | 8000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჰ]] | 9000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჵ]] | 10000 |} <small>*Obe črki</small> ჳ in უ <small> imata numerično vrednost 400</small> {|border="1" class="wikitable" style="line-height:1.2;width:5em;" |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჶ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჷ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჸ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჹ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჺ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჼ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჻ |} <small>Te črke nimajo numerične vrednosti.</small> == Glej tudi == * [[Gruzinski koledar]] == Notes == <!------ for instructions on creating citations using <ref></ref> see http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Footnotes ----> {{Reflist}} == Sklici == {{refbegin}} * {{cite book | title=Georgian: A Reading Grammar, Corrected Edition | author=Aronson, Howard I. | publisher=Slavica Publishers | location=[[Bloomington, Indiana]] | year=1990 | isbn=0-89357-207-1}} * {{cite book | title=Georgian: A Structural Reference Grammar | author=Hewitt, B.G. | publisher=John Benjamins B.V. | location=[[Amsterdam]], [[Philadelphia]] | year=1995 | isbn=1-55619-726-8 }} * {{cite book | title=A Short Grammar of Georgian | author=Makharoblidze, Tamar | publisher=Lincom Europe | location=[[Munich]] | year=2009 | isbn=978-3-89586-151-2}} {{refend}} p9y6bru3o0i5ozpcziz9x7zu7q7wcjc 6665731 6665730 2026-04-26T08:18:44Z Pinky sl 2932 6665731 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Gruzija - Georgian numerals {{Short description|System of number names used in Georgian}} {{Številski sestavi}} {{contains special characters|Georgian}} '''Gruzinske številke''' so sistem [[Števnik|poimenovanj števil]], ki se uporablja v [[Gruzinščina|gruzinščini]], jeziku, ki se govori v [[Gruzija|Gruziji]]. Gruzinska števila od 20 do 99 so sestavljene z uporabo dvajsetniškega sistema,<ref>Aronson (1990), p. 279. "From 30 to 99 Georgian numerals are based on the [[vigesimal]] system, i.e., a system to base 20, unlike our decimal system to base 10."</ref><ref>Hewitt (1995), p. 524. "The system from '11' to '19' is analysable as '10-UNIT-more'. From '20' to '99' the system is based on units of 20 (i.e. it is vigesimal, so that, for example, '55' is literally '2-times-20-and-(10-5-more)'."</ref><ref>Makharoblidze (2009), p. 27. "[The] Georgian system of numbers is based on the counting system of 20. The numbers more than 20 and less than 100 are compound and the first number is [20 multiplied by the preceding numeral ("1" is not shown)] and then [the] remaining number is added."</ref> podobnega shemi, ki se uporablja v [[Baskovščina|baskovščini]] in [[Francoščina|francoščini]] za števila od 80 do 99,<ref>{{cite book | author=Comrie, Bernard | chapter=Haruai Numerals and their Implications for the History and Typology of Numeral Systems | title=Numeral Types and Changes Worldwide: Trends in Linguistics: Studies and Monographs 118 | editor1-last=Gvozdanović | editor1-first=Jadranka | publisher=Morton de Gruyter | location=Berlin | year=1999 | isbn=3-11-016113-3 | page=88 | chapter-url=https://books.google.com/books?id=KFBDGWjCP7gC&q=%22georgian%22+numbers+%22base+20%22&pg=PA88 | quote=Base '20' can also be used more sporadically in a system that is basically decimal ... French shows such vigesimality only in the range '80'–'99', with '80' expressed as {{lang|fr|quatre-vingts}} 'four-twenties', '91' as {{lang|fr|quatre-vingt-onze}} 'four-twenty-eleven', etc.}}</ref> ali pojmu ''[[20 (število)|rezultata]]'' v angleščini. Simboli za številke v sodobnih gruzinskih besedilih so enake [[Arabske številke|arabske številke,]] ki se uporabljajo v angleščini, le da se kot [[decimalno ločilo]] uporablja vejica, številke v velikih številih pa so razdeljene v skupine po tri z uporabo presledkov<ref>{{cite web | url=http://download.microsoft.com/download/8/0/0/8004AA92-9A6B-4225-AF09-520781BD8011/kat-geo-StyleGuide.pdf | title=Georgian Style Guide | page=17 | year=2011 | publisher=[[Microsoft Corporation]] | access-date=15 February 2012 | archive-date=19 February 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150219144241/http://download.microsoft.com/download/8/0/0/8004AA92-9A6B-4225-AF09-520781BD8011/kat-geo-StyleGuide.pdf | url-status=dead }}</ref> ali pik. Obstaja starejši način pisanja števil, pri katerem je večini črk [[Gruzinska abeceda|gruznske abecede]] (vključno z nekaterimi zastarelimi črkami) dodeljena številska vrednost.<ref name=Makharoblidze_2009_7>Makharoblidze (2009), p. 7</ref> == Kardinalna števila == Gruzijske kardinalna števila do deset so primitivne, prav tako besede za 20 in 100, pa tudi "[[milijon]]", "[[milijarda]]" itd. (beseda za 1000 pa ni primitivna.) Druga kardinalna števila so tvorjena iz teh primitivov z mešanico desetičnih (osnova 10) in dvajsetih (osnova 20) strukturnih načel.<ref>Makharoblidze (2009), pp. 28–29.</ref> Naslednja tabela prikazuje nominativne oblike osnovnih števil. Razen besed {{Transliteration|ka|rva}} (8) in {{Transliteration|ka|tskhra}} (9), imajo vse te besede soglasniško-končne korene in lahko v določenih situacijah izgubijo končni ''i''. {| class="wikitable" ! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 20 !! 100 !! 10<sup>6</sup> !! 10<sup>9</sup> |- | {{lang|ka|ნული}}<br/>{{Transliteration|ka|nuli}} || {{lang|ka|ერთი}}<br/>{{Transliteration|ka|erti}} || {{lang|ka|ორი}}<br/>{{Transliteration|ka|ori}} || {{lang|ka|სამი}}<br/>{{Transliteration|ka|sami}} || {{lang|ka|ოთხი}}<br/>{{Transliteration|ka|otkhi}} || {{lang|ka|ხუთი}}<br/>{{Transliteration|ka|khuti}} || {{lang|ka|ექვსი}}<br/>{{Transliteration|ka|ekvsi}} || {{lang|ka|შვიდი}}<br/>{{Transliteration|ka|švidi}} || {{lang|ka|რვა}}<br/>{{Transliteration|ka|rva}} || {{lang|ka|ცხრა}}<br/>{{Transliteration|ka|tskhra}} || {{lang|ka|ათი}}<br/>{{Transliteration|ka|ati}} || {{lang|ka|ოცი}}<br/>{{Transliteration|ka|otsi}} || {{lang|ka|ასი}}<br/>{{Transliteration|ka|asi}} || {{lang|ka|მილიონი}}<br/>{{Transliteration|ka|milioni}} || {{lang|ka|მილიარდი}}<br/>{{Transliteration|ka|miliardi}} |} Števila od 11 do 19 se od 1 do 9 tvorijo s predpono {{Transliteration|ka|t-}} (skrajšana oblika {{Transliteration|ka|ati}}, 10) in dodatko {{Transliteration|ka|met'i}} {{gloss|več}}. V nekaterih primerih se predpona {{Transliteration|ka|t-}} združi z začetnim soglasnikom korenske besede in tvori en sam soglasnik (''t + s → ts; t + š → č; t + ts → ts''), ali povzroči [[Metateza|metatezo]] v korenu (''t + rv → tvr'').<ref name=Boeder_2005_21>{{cite journal | author=Boeder, Winfried | title=The South Caucasian Languages | journal=Lingua | volume=115 | year=2005 | issue=1–2 | page=21 | url=http://www.uni-jena.de/unijenamedia/Downloads/faculties/phil/kaukasiologie/South+Caucasian-EGOTEC-9fffqnimr809oq8vdmg80eckr6.pdf | doi=10.1016/j.lingua.2003.06.002 | access-date=2012-02-11 | archive-date=2016-03-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160304032407/http://www.uni-jena.de/unijenamedia/Downloads/faculties/phil/kaukasiologie/South+Caucasian-EGOTEC-9fffqnimr809oq8vdmg80eckr6.pdf | url-status=dead }}</ref><ref name=Hewitt_1995_51>Hewitt (1995), pp. 51–54.</ref> {| class="wikitable" ! 11 !! 12 !! 13 !! 14 !! 15 !! 16 !! 17 !! 18 !! 19 |- | თერთმეტი<br>''tertmet'i'' || თორმეტი<br>''tormet'i'' || ცამეტი<br>'''''ts'''amet'i'' || თოთხმეტი<br>''totkhmet'i'' || თხუთმეტი<br>''tkhutmet'i'' || თექვსმეტი<br>''tekvsmet'i'' || ჩვიდმეტი<br>'''''č'''vidmet'i'' || თვრამეტი<br>'''''tvr'''amet'i'' || ცხრამეტი<br>'''''ts'''khramet'i'' |} Števila med 20 in 99 uporabljajo dvajsetiški sistem (osnova 20) (primerljivo s 60–99 v [[Francoščina|francoščini]]). Števila 40, 60 in 80 so oblikovane z 2, 3 in 4 (v tem zaporedju), ki so z besedo za 20 povezane z ''m'' (zaostali multiplikativni člen):<ref name=Boeder_2005_21 /><ref name=Hewitt_1995_51 /> {| class="wikitable" ! 20 !! 40 !! 60 !! 80 |- | ოცი<br>''otsi'' || ორმოცი<br>''ormotsi'' || სამოცი<br>''samotsi'' || ოთხმოცი<br>''otkhmotsi'' |} Vsako drugo število med 21 in 99 sestavimo z 20, 40, 60 ali 80, pri čemer izpustimo zadnji ''i,'' nato dodamo ''da'' (= and) ki mu sledi ustrezno število od 1 do 19;<ref name=Boeder_2005_21 /><ref name=Hewitt_1995_51 /> npr.: {| class="wikitable" ! 21 !! 30 !! 38 !! 47 !! 99 |- | ოცდაერთი<br>''otsdaerti''<br>(20 + 1) || ოცდაათი<br>''otsdaati''<br>(20 + 10) || ოცდათვრამეტი<br>''otsdatvramet'i''<br>(20 + 18) || ორმოცდაშვიდი<br>''ormotsdašvidi''<br>(2 x 20 + 7) || ოთხმოცდაცხრამეტი<br>''otkhmotsdatskhramet'i''<br>(4 x 20 + 19) |} Stotice se tvorijo tako, da se 2, 3, ..., 10 povežejo neposredno z besedo za 100 (brez multiplikativa ''m'' ki se uporablja za 40, 60 in 80). 1000 se izrazi kot ''atasi'' (10 x 100), večkratniki števila 1000 pa se izrazijo z ''atasi'' — so, tako je na primer 2000 ''ori atasi'' (2 x 10 x 100).<ref name=Hewitt_1995_51 /> {| class="wikitable" ! 100 !! 200 !! 300 !! 400 !! 500 !! 600 !! 700 !! 800 !! 900 !! 1000 !! 2000 !! 10 000 |- | ასი<br>''asi'' || ორასი<br>''orasi'' || სამასი<br>''samasi'' || ოთხასი<br>''otkhasi'' || ხუთასი<br>''khutasi'' || ექვსასი<br>''ekvsasi'' || შვიდასი<br>''švidasi'' || რვაასი<br>''rvaasi'' || ცხრაასი<br>''tskhraasi'' || ათასი<br>''atasi'' || ორი ათასი<br>''ori atasi'' || ათი ათასი<br>''ati atasi'' |} Zadnji ''i'' se izpusti, ko se večkratniku števila 100 prišteje manjše število;<ref name=Hewitt_1995_51 /> npr.: {| class="wikitable" ! 250 !! 310 !! 415 !! 2010 |- | ორას ორმოცდაათი<br>oras ormotsdaati || სამას ათი<br>samas ati || ოთხას თხუთმეტი<br>otkhas tkhutmet'i || ორი ათას ათი<br>ori atas ati |} == Vrstilni števnik == {{see also|Vrstilni števnik}} == Številske vrednosti črk == [[File:1846 Georgian inscription at Motsameta monastery.jpg|thumb|Napis v samostanu Motsameta, ki datira širitev samostana v leto ჩყმვ (1846)]] Gruzinski številski sistem ({{lang-ka|ქართული ანბანის სათვალავი}}) je [[številski sistem]] z uporabo črk [[Gruzinska abeceda|gruzinske abecede]].<ref name=Makharoblidze_2009_7 /> Številske vrednosti v tem sistemu dobimo s preprostim seštevanjem sestavnih števk, ki so zapisane od največje do najmanjše od leve proti desni (npr., ჩღჲთ = 1769, ჩყპზ = 1887, ციბ = 2012). {|border="1" class="wikitable" style="line-height:1.2;width:5em;" !Gruzinsko !Vrednost |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ა]] | 1 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ბ]] | 2 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[გ]] | 3 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[დ]] | 4 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ე]] | 5 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ვ]] | 6 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ზ]] | 7 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჱ]] | 8 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[თ]] | 9 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ი]] | 10 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[კ]] | 20 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ლ]] | 30 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[მ]] | 40 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ნ]] | 50 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჲ]] | 60 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ო]] | 70 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[პ]] | 80 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჟ]] | 90 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[რ]] | 100 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ს]] | 200 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ტ]] | 300 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჳ]] |bgcolor="#eec4f2"| 400* |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[უ]] |bgcolor="#eec4f2"| 400* |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ფ]] | 500 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ქ]] | 600 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ღ]] | 700 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ყ]] | 800 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[შ]] | 900 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჩ]] | 1000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ც]] | 2000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ძ]] | 3000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[წ]] | 4000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჭ]] | 5000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ხ]] | 6000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჴ]] | 7000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჯ]] | 8000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" | [[ჰ]] | 9000 |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#FCC0C0"| [[ჵ]] | 10000 |} <small>*Obe črki</small> ჳ in უ <small> imata numerično vrednost 400</small> {|border="1" class="wikitable" style="line-height:1.2;width:5em;" |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჶ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჷ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჸ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჹ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჺ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჼ |- style="text-align:center; line-height:1.2;" |bgcolor="#eec4f2"| ჻ |} <small>Te črke nimajo numerične vrednosti.</small> == Glej tudi == * [[Gruzinski koledar]] == Notes == <!------ for instructions on creating citations using <ref></ref> see http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Footnotes ----> {{Reflist}} == Sklici == {{refbegin}} * {{cite book | title=Georgian: A Reading Grammar, Corrected Edition | author=Aronson, Howard I. | publisher=Slavica Publishers | location=[[Bloomington, Indiana]] | year=1990 | isbn=0-89357-207-1}} * {{cite book | title=Georgian: A Structural Reference Grammar | author=Hewitt, B.G. | publisher=John Benjamins B.V. | location=[[Amsterdam]], [[Philadelphia]] | year=1995 | isbn=1-55619-726-8 }} * {{cite book | title=A Short Grammar of Georgian | author=Makharoblidze, Tamar | publisher=Lincom Europe | location=[[Munich]] | year=2009 | isbn=978-3-89586-151-2}} {{refend}} qwwpk4day73uuj2dy2x8u33f9tcbxyu 6665748 6665731 2026-04-26T08:52:20Z Pinky sl 2932 6665748 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Gruzija {{Short description|Species of flowering plant}} {{Speciesbox | image = Aquilegia gegica.jpg | image_caption = Preserved specimen of ''Aquilegia gegica'' | image2 = | image2_caption = | genus = Aquilegia | species = gegica | authority = Jabr.-Kolak. | synonyms_ref = | synonyms = }} '''''Aquilegia gegica''''' is a species of flowering plant in the genus ''[[Aquilegia]]'' (columbine) in the family [[Ranunculaceae]] endemic to the western [[South Caucasus]] region in [[Abkhazia]] and [[Georgia (country)|Georgia]].<ref name="POWO_272432-2">{{cite POWO |id=708897-1 |title=''Aquilegia gegica'' Jabr.-Kolak. |access-date=December 7, 2024 }}</ref> The plant's flower [[petal]]s are light blue. ==Description== ''Aquilegia gegica'' is a [[perennial]] [[herbaceous plant]] in the genus ''[[Aquilegia]]'' (columbines).<ref name="POWO_272432-2"/> The [[Pubescent (botany)|pubescence]] (coverage by small hairs) of the plant gives it a greyish appearance. Leaves on the lower portion of the stem are double [[trifoliate]]. There are leaves further up the stem.<ref name=Gabedava/>{{rp|103}} The species produces flowers that are small for the genus, measuring between {{cvt|30|mm}} and {{cvt|50|mm}} in diameter.<ref name=Nardi>{{cite book|title=Il Genere ''Aquilegia'' L. (Ranunculaceae) in Italia/The Genus ''Aquilegia'' (Ranunculaceae) in Italy: Aquilegia Italicarum in Europaearum conspectu descriptio|first=Enio|last=Nardi|publisher=Edizioni Polistampa|date=2015|location=[[Florence]]|translator-last1=Coster-Longman|translator-first1=Christina|isbn=9788859615187}}</ref>{{rp|566}} It has long [[petal]]s that are light blue. The [[nectar spur]]s possess a funnel shape and transition from blue in the upper portion to whitish at the lower end.<ref name=Gabedava/>{{rp|103}} The plant prefers temperate environments.<ref name="POWO_272432-2"/> ==Taxonomy== ''Aquilegia gegica'' was received its [[Binomial nomenclature|binomial]] when it was first described in 1953 by [[wikispecies:Vitta Savelievna Jabrova-Kolakovskaja|Vitta Savelievna Jabrova-Kolakovskaja]] in the ''[[wikispecies:Zametki po Sistematike i Geografii Rastenii|Zametki po Sistematike i Geografii Rastenii]]''. The [[type locality (biology)|type locality]] for the species is [[Abkhazia]], the valley the Gega river.<ref name=Gabedava>{{cite journal|url= http://science.org.ge/bnas/t15-n2/14_Gabedava_Botany.pdf|title=Biological Peculiarities of F1 Generation of Hybrids of Two Georgian Endemic Species ''Aquilegia colchica'' Kem.-Nath. and ''Aquilegia gegica'' Jabr.-Kolak.|journal=[[Georgian National Academy of Sciences|Bulletin of the Georgian National Academy of Sciences]]|volume=15|number=2|date=2021}}</ref>{{rp|103}} ''A.&nbsp;gegica'' is capable of producing fertile hybrid offspring with ''[[Aquilegia colchica|Aquilegia&nbsp;colchica]]'', another ''[[Aquilegia]]'' species endemic to the western Caucasus.<ref name=Gabedava/>{{rp|103}} ==Distribution== It is native to the western [[Transaucasus]] region of the western [[Caucasus]].<ref name="POWO_272432-2"/> The plant can be found in [[Abkhazia]] and [[Georgia (country)|Georgia]].<ref name=Gabedava/>{{rp|103}} Like ''A.&nbsp;colchina'' and ''[[Aquilegia kubanica]]'', ''A.&nbsp;gegica'' is [[endemic]] in the Caucasus; the only other Caucasian ''Aquilegia'', ''[[Aquilegia olympica]]'', has a substantially more expansive range.<ref>{{cite journal|title=''Aquilegia kubanica'' (Ranunculaceae) - Новый Вид с Кавказа|trans-title=''Aquilegia kubanica (Ranunculaceae)'' - A New Species from the Caucasus|first=Irina Mikhailovna|last=Vassiljeva|date=1991|journal=Botanicheskiĭ Zhurnal|number=12|pages=1765–1768|issn=0006-8136|lang=ru}}</ref> == Conservation == {{As of|2024}}, the [[Royal Botanic Gardens, Kew]], utilizing the Angiosperm Extinction Risk Predictions v1, predicts that ''Aquilegia gegica'' is a "threatened" species with a confidence level of "confident".<ref name="POWO_272432-2"/> ==Cultivation== Botanist Robert Nold, in his 2003 book ''Columbines'', said that he was unaware of any information regarding ''A.&nbsp;gegica'' besides its appearance on a website dedicated to endangered plants from [[Georgia (country)|Georgia]].<ref>{{cite book|title=Columbines: ''Aquilegia'', ''Paraquilegia'', and ''Semiaquilegia''|first=Robert|last=Nold|publisher=Timber Press|date=2003|location=[[Portland, Oregon|Portland]], [[Oregon|OR]]|isbn=0881925888|url=https://archive.org/details/columbines00robe|url-access=registration|via=[[Internet Archive]]|page=106}}</ref> The [[National Botanical Garden of Georgia]] has cultivated ''A.&nbsp;gegica'' derived from plants present on the [[Egrisi Range|Egrisi Ridge]] in the [[Chkhorotsqu Municipality]] in 2016.<ref name=Gabedava/>{{rp|103}} ==References== {{Reflist}} ==Further reading== *{{cite book|last=Nardi|first=Enio|title=Il genere ''Aquilegia'' L. (Ranunculaceae)|date=2015|publisher=Polistampa |isbn=9788859615187}} {{Taxonbar|from=Q15365661}} ct71r7ps7uvcl84sxnfc1ooohmx4rv3 Kategorija:Univerza v Gradcu 14 115618 6665680 5158984 2026-04-26T06:10:55Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1585]]; ±[[Kategorija:Ustanove v Gradcu]]→[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665680 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|University of Graz}} {{catmore}} [[Kategorija:Univerze v Avstriji|Gradec]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] 0ej9x1mrhtuv404c8eu9pssxn9qrpdq Boksarska vstaja 0 118704 6665653 6663489 2026-04-26T04:48:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt| conflict= Boksarska vstaja| partof=| campaign=| image=[[Slika:Boxer-tianjing-left.jpeg|300px]]| caption=Boksarski uporniki v Tjandžinu| date=[[2. november]] [[1899]]–[[7. september]] [[1901]]| place=[[Kitajska]]| casus=nezadovoljstvo zaradi prevelikega vpliva zahodnih sil| result=zmaga zavezniških sil| combatant1= '''[[Zavezništvo osmih držav]]''':<br> {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Rusija}} [[Ruski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1896}} [[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] ---- {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]]<ref group=op name=NL/><br> {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<ref group=op name=BS/><br> {{ikonazastave|Španija}} [[Španija]]<ref group=op name=BS/> ---- {{ikonazastave|Qing Dynasty}} [[Dinastija Čing]] (do 1900)<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Vzajemna obramba južne Kitajske| | combatant2= '''Kitajska''':<br>[[Slika:Yihetuan flag.svg|24px]] uporniki (boksarji) <br />{{ikonazastave|Qing Dynasty}} [[Dinastija Čing]] (po 1900)| commander1='''Predstavništva:'''<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo|size=23px}} Edward Seymour<br/>'''Seymourjeva odprava:'''<br>{{flagicon|UKGBI}} Edward Seymour<br>'''Gaseleejeva odprava:'''<br>{{flagicon|UKGBI}} Alfred Gaselee<br>{{ikonazastave|Rusija}} Jevgenij Aleksejev<br>{{ikonazastave|Rusija}} Nikolaj Linevič<br>{{ikonazastave|Japonska}} Fukušima Jasumasa<br>{{ikonazastave|Japonska}} Jamaguči Motomi<br>{{ikonazastave|Francija}} Henri-Nicolas Frey<br>{{ikonazastave|Združene države Amerike|1896}} Adna Chaffee<br> '''Okupacijske enote:'''<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} Alfred von Waldersee<br>'''Okupacija Mandžurije:'''<br>{{ikonazastave|Rusija}} Aleksej Kuropatkin<br>{{ikonazastave|Rusija}} Paul von Rennenkampf<br>{{ikonazastave|Rusija}} Pavel Miščenko<br>'''Vzajemna zaščita južne Kitajske:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Juan Šikaj<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Li Hongdžang <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Šu Jingkuj <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Lju Kunji <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Džang Džidong | commander2='''Boksarji:'''<br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Cao Futjan (usmrčen)<br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Fžang Dečeng {{KIA}}<br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Ni Dzančing <br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Džu Hongdeng<br>'''Dinastija Čing:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} cesarica vdova Ciši<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Li Bingheng {{KIA}}<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Jušjan (usmrčen) <br>'''Vrhovni poveljnik:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ronglu<br>'''Hušenjing:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Zaiji <br>'''Oblegovalci:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Nje Šičeng {{KIA}}<br>'''Reševalna armada:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ma Jukun<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Song Čing <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Džjang Guiti<br>'''Gansujska armada:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Dong Fušjang<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ma Fulu {{KIA}}<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ma Fušjang | strength1='''Seymourjeva odprava:'''<br>2.100–2.188{{sfn|Harrington|2001|p=29}}<br>'''Gaseleejeva odprava:'''<br>18.000{{sfn|Harrington|2001|p=29}}<br>'''Kitajska reševalna odprava:'''<br>2.500<ref name="Veterans">{{navedi splet|url=http://www.veteranmuseum.org/chinarelief.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140716013130/http://www.veteranmuseum.org/chinarelief.html|archive-date=16 July 2014|title=China Relief Expedition (Boxer Rebellion), 1900–1901|work=Veterans Museum and Memorial Center|access-date=20 March 2017}}</ref><hr>{{nowrap|'''Ruska vojska v Mandžuriji:'''}}<br>100.000<ref name="km">Pronin, Alexander (7 November 2000). [https://www.kommersant.ru/doc/17953 Война с Желтороссией] {{in lang|ru}}. ''Kommersant''. Retrieved 6 July 2018.</ref>–200.000<ref name="Hsu1978">{{cite encyclopedia|first = Immanuel C.Y. |last = Hsu |article = Late Ch'ing Foreign Relations, 1866–1905|editor=John King Fairbank|title=The Cambridge History of China|url=https://books.google.com/books?id=pEfWaxPhdnIC&q=20%2C000%20russian%20manchuria&pg=PA127|year=1978|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22029-3|page=127}}</ref>| strength2=[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] 100.000–300.000<br>boksarji in Rdeče svetilke<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} 100.000 cesarske enote{{sfn|Xiang|2003|p=248}} * Deželne vojske ** Gansujski junaki ** Vuvejevi korpusi - Trdoživa vojska ** Vuvejevi korpusi - Odločna vojska * Osem preporov ** Vuvejevi korpusi - Osrednja divizija ** Hušenjing ** Pekinške poljske enote | casualties3 = 32.000 kitajskih kristjanov in 200 misijonarjev, ki so jih ubili boksarji v severni Kitajski<ref>Hammond Atlas of the 20th century (1996)</ref><br>100.000 v konfliktih ubitih vojakov in civilistov<ref>{{navedi novice |title=Boxer Rebellion |url=https://www.britannica.com/event/Boxer-Rebellion |newspaper=Encyclopedia Britannica}}</ref> | notes = {{sklici|group=op|refs= <ref name=NL>Nizozemska je zaradi svoje politike nevtralnosti v konflikt posegla neodvisno od zavezništva osmih narodov.</ref> <ref name=BS>Belgija in Španija nista napotili vojakov na Kitajsko, med obleganjem mednarodnih poslaništev pa sta bili udeleženi tudi njuni misiji.</ref> }} }} '''Boksarska vstaja''', '''boksarski upor''' ({{jezik-zh|t=義和團運動|s=义和团运动|p=Yìhétuán yùndòng}}) ali '''jihetuansko gibanje''' je bil upor na severu [[Kitajska|Kitajske]], uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem. Začel se je v pozni [[Dinastija Čing|dinastiji Čing]] leta 1899 in končal leta 1901. Upor je organiziralo [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] (Jihečuan). Uporniki so bili v angleško govorečem delu sveta "boksarji", ker je veliko njih vadilo kitajske borilne veščine, takrat znane kot "kitajski boks". Upornike je porazila vojska osmih tujih zavezniških držav. Po [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]] leta 1895 so se kmetje na severu Kitajske bali širjenja tujih vplivnih sfer in zamerili razširitev privilegijev krščanskih misijonarjev, ki so jih tujci uporabljali za zaščito svojih privržencev. Leta 1898 je severna Kitajska doživela več naravnih nesreč, vključno s poplavami [[Rumena reka|Rumene reke]] in sušami, za katere so boksarji krivili tuje in krščanski vpliv. Na začetku leta 1899 se je gibanje razširilo po [[Šandong]]u in [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], uničevalo tujo lastnino, kot so železnice, ter napadalo ali ubijalo krščanske misijonarje in kitajske kristjane. Dogodki so dosegli vrh junija 1900, ko so se uporniki, prepričani, da so neranljivi za tuje orožje, zbrali v Pekingu s sloganom "Podprite vlado Čingov in iztrebite tujce". Diplomati, misijonarji, vojaki in nekaj kitajskih kristjanov so se zatekli v diplomatsko poslansko četrt v Pekingu, ki so jo boksarji oblegali. Na Kitajsko je zatem prišla vojska osmih zavezniških držav, sestavljena iz [[Združene države Amerike|ameriških]], [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]], [[Velika Britanija|britanskih]], [[Francija|francoskih]], [[Nemško cesarstvo|nemških]], [[Kraljevina Italija |italijanskih]], [[Japonska|japonskih]] in [[Ruski imperij|ruskih]] vojakov, da bi razbila oblegovalce, in 17. junija napadla trdnjavo Dagu v Tjandžinu. Cesarica vdova Ciši je sprva oklevala in nato podprla boksarje in 21. junija izdala cesarski odlok, ki je bil dejansko [[vojna napoved]] invazijskim silam. Kitajsko uradništvo je bilo razdeljeno na tiste, ki so podpirali boksarje, in tiste, ki so bili na čelu s princem Čingom naklonjeni spravi. Vrhovni poveljnik kitajskih sil, mandžurski general Ronglu (Džunglu), je pozneje trdil, da je s svojimi ukrepi poskušal zaščititi tujce. Uradniki v južnih provincah so cesaričin ukaz za boj proti tujcem ignorirali. Zavezništvo osmih držav, ki sta ga cesarska kitajska vojska in boksarska milica sprva zavrnila, je na Kitajsko poslala 20.000 oboroženih vojakov. Zavezniška vojska je v Tjandžinu porazila cesarsko vojsko in 14. avgusta prispela v Peking in razbila petinpetdesetdnevno obleganje poslanske četrti. Sledilo je ropanje prestolnice in okoliškega podeželja in maščevalne usmrtitve vseh, ki so bili osumljeni, da so boksarji. Boksarski protokol z datumom 7. september 1901 je predvideval usmrtitev vseh vladnih uradnikov, ki so podpirali boksarje, namestitev tujih vojakov v Pekingu in plačilo 450 milijonov taelov srebra odškodnine v naslednjih 39 letih osmim osvajalskim državam. Vsota je presegala letne davčne prihodke kitajske vlade. Ravnanje dinastije Čing med boksarskim uporom je dodatno oslabilo njen nadzor nad Kitajsko in pripeljalo do velikih vladnih reform. ==Ozadje== ===Izvor boksarjev=== [[Slika:Boxer Rebellion.png|thumb|upright=1.2|Boksarska vstaja in Zavezništvo osmih držav, Kitajska, 1900–1901]] Gibanje Pravične in složne pesti (Jihečuan) je nastalo v celinskih delih severne obalne province Šandong,<ref name=":3">{{navedi knjigo |last=Hammond |first=Ken |title=China's Revolution and the Quest for a Socialist Future |publisher=1804 Books |year=2023 |isbn=9781736850084 |location=New York, NY |pages=}}</ref> ki so jo dolgo pestili družbeni nemiri, verske ločine in oborožene združbe. Ameriški krščanski misijonarji so bili verjetno prvi, ki so dobro izurjene, atletsko grajene mladeniče imenovali "boksarji", zaradi borilnih veščin, ki so jih vadili, in urjenja z orožjem. Njihova primarna praksa je bila duhovna. Vključevala je obredno sukanje mečev, nasilne [[prostracija|prostracije]] in zaklinjanja božanstev.<ref>Thompson, Larry Clinton (2009). ''William Scott Ament and the Boxer Rebellion: Heroism, Hubris, and the Ideal Missionary'', Jefferson, NC: McFarland and Co., Inc., p. 7</ref> Priložnosti za boj proti zahodnim vplivom in kolonizaciji so bile še posebej privlačne za brezposelne vaške moške, med katerimi je bilo veliko najstnikov.<ref>{{harvnb|Cohen|1997|p=[https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&pg=PA114 114]}}</ref> Tradicija posedovanja neranljivosti je segala nekaj sto let v preteklost in dobila poseben pomen proti močnemu novemu orožju Zahoda.{{sfnb|Esherick|1987| pp = [https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&pg=PA54 xii, 54–59, 96, etc.]}} Boksarji, oboroženi s puškami in meči, so trdili, da so nadnaravno neranljivi pred topovi, streli iz puške in napadi z nožem. Skupine boksarjev so trdile, da se bodo milijoni vojakov spustili iz nebes, da bi jim pomagali očistiti Kitajsko tujih zatiralcev.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lAxresT12ogC&pg=PA112|title=The origins of the Boxer War: a multinational study|author=Lanxin Xiang|year=2003|publisher=Psychology Press|page=114|isbn=0-7007-1563-0}}</ref> Leta 1895 je prefekt Caodžova in kasnejši guverner Jušjan kljub različnim pogledom na njihove heterodoksne prakse sodeloval z Družbo velikih mečev, katere prvotni namen je bil boj proti razbojnikom.<ref name="auto1">{{harvnb|Cohen|1997| pp=[https://archive.org/details/historyinthreeke00paul/page/19/mode/1up 19–20]}}</ref> Nemški katoliški misijonarji Družbe Božje besede so okrepili svojo prisotnost na tem območju, deloma tako, da so lahko sprejeli precejšen del spreobrnjencev, ki so ''"potrebovali zaščito pred zakonom"''.<ref name="auto1"/> Ob neki priložnosti je leta 1895 velika razbojniška tolpa, ki jo je premagala družba Družba velikih mečev, trdila, da so katoličani, da bi se izognili sodnemu pregonu. Meja med kristjani in razbojniki je postajala vedno bolj nejasna.<ref name="auto1"/> Nekateri misijonarji, kot je Georg Maria Stenz, so svoje privilegije uporabili tudi za posredovanje v tožbah. Veliki meči so se odzvali tako, da so napadali katoliške posesti in cerkve in jih požigali.<ref name="auto1"/> Guverner Jušjan je pod diplomatskim pritiskom iz prestolnice usmrtil več voditeljev Velikega meča, vendar ni kaznoval nikogar drugega. Po usmrtitvah se je začelo pojavljati vedno več tajnih združb.{{sfnb|Cohen|1997| pp=[https://archive.org/details/historyinthreeke00paul/page/19/mode/1up 19–20]}} Prva leta so bila združbe lokalne in ne široko gibanje z enotnim ciljem, vendar so utrle pot boksarjem. Boksarji iz Šandonga so bili bolj kot zaradi tujih vplivov zaskrbljeni zaradi pomanjkanja tradicionalnih družbenih in moralnih vrednot, kot je sinovska pobožnost. Eden od voditeljev, Džu Hongdeng (Džu Rdeča svetilka), je začel kariero kot potujoči zdravilec, specializiran za kožne razjede, in pridobil široko spoštovanje z zavračanjem plačil za svoje zdravljenje.{{sfnb|Cohen|1997|pp= [https://books.google.com/books?id=ky4_whmgIZcC&pg=PA30 27–30]}} Džu je trdil, da izvira iz cesarjev [[Dinastija Ming|dinastije Ming]], saj je imel njihov priimek. Napovedal je, da je njegov cilj ''"oživiti Čing in uničiti tujce"''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lAxresT12ogC&pg=PA115|title=The origins of the Boxer War: a multinational study|author=Lanxin Xiang|year=2003|publisher=Psychology Press|page=115|isbn=0-7007-1563-0}}</ref> Boksarji so na tujce gledali kot na nosilce tujih vplivov. Njihovi "primarni vragi" so postali krščanski misijonarji, "sekundarni vragi" pa kitajski spreobrnjenci v krščanstvo. Oboje je bilo treba spreobrniti, izgnati ali ubiti.<ref>{{navedi knjigo|author=Victor Purcell|title=The Boxer Uprising: A Background Study|url=https://books.google.com/books?id=2MeUoD9G9xAC&pg=PA125|year=2010|publisher=Cambridge UP|page=125|isbn=978-0-521-14812-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Diana Preston|title=The Boxer Rebellion: The Dramatic Story of China's War on Foreigners That Shook the World in the Summer of 1900|url=https://archive.org/details/boxerrebelliondr00dian|url-access=registration|year=2000|publisher=Walker|page=[https://archive.org/details/boxerrebelliondr00dian/page/25 25]|isbn=978-0-8027-1361-2}}</ref> ===Vzroki za konflikt in nemire=== Boksarska vstaja je bila [[Imperializem|protiimperialistično]] gibanje, ki je skušalo izgnati tujce iz Kitajske in odpraviti sistem tujih koncesij in s pogodbami najetih pristanišč.<ref>{{navedi knjigo |last=Hammond |first=Ken |title=China's Revolution and the Quest for a Socialist Future |publisher=1804 Books |year=2023 |isbn=9781736850084 |location=New York, NY |pages=}}</ref>{{Rp|page=131}} Upor je imel več vzrokov.<ref name=":02">{{navedi knjigo |last1=Driscoll |first1=Mark W. |url= |title=The Whites Are Enemies of Heaven: Climate Caucasianism and Asian Ecological Protection |date=2020 |publisher=Duke University Press |isbn=978-1-4780-1016-6 |doi=10.2307/j.ctv1931h82 |jstor=j.ctv1931h82 |s2cid=229542406}}</ref>{{Rp|page=211}} Stopnjevanje napetosti je povzročilo, da so se Kitajci obrnili proti "tujim vragom", ki so se v poznem 19. stoletju prerivali za oblast.<ref>Robert Bickers, ''The Scramble for China: Foreign Devils in the Qing Empire, 1832–1914'' (Penguin, 2011) [http://www.royalasiaticsociety.org.cn/wp-content/uploads/2020/11/RAS.Journal2013.pdf#page=342 online review] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220508031709/http://www.royalasiaticsociety.org.cn/wp-content/uploads/2020/11/RAS.Journal2013.pdf#page=342 |date=8 May 2022}}</ref> Gibanje so sprožili uspehi Zahoda pri obvladovanju Kitajske, naraščajoče protiimperialistično razpoloženje in ekstremne vremenske razmere. Suša, ki so ji sledile poplave v provinci Šandong v letih 1897–1898, je prisilila kmete, da so pobegnili v mesta in iskali hrano za preživetje.{{sfnp|Thompson|2009|p=9}} Glavni vzrok nezadovoljstva na severu Kitajske je bila misijonarska dejavnost. Boksarji so nasprotovali predvsem dejavnostim nemških misijonarjev v Šandongu in nemški koncesiji v Čingdau.<ref name=":3" />{{Rp|page=131}} ''Sporazum iz Tjandžina'' in ''Pekinška konvencija'', podpisana leta 1860 po [[Druga opijska vojna|drugi opijski vojni]], sta tujim misijonarjem podelila svobodo pridiganja kjer koli na Kitajskem in pravico do nakupa zemljišč za gradnjo cerkva.{{sfnb|Esherick|1987|p=77}} Prebivalstvo je bilo zelo ogorčeno zaradi odvzema kitajskih templjev in njihove zamenjave s katoliškimi cerkvami, ki so veljale za zavestno motenje starodavne kitajske veščine skladnega urejanja zunanjega in notranjega prostora (''[[feng šuj]]'').<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} Naslednji vzrok nezadovoljstva med Kitajci je bilo uničevanje kitajskih grobišč, da bi se naredil prostor za nemške železnice in telegrafske zveze.<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} Nemški odgovor na kitajske proteste proti nemškim železnicam je bilo streljanje protestnikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=271}} K uporu so prispevale tudi slabe gospodarske razmere v Šandongu.<ref name=":4">{{navedi knjigo |last=Schuman |first=Michael |title=Superpower Interrupted: The Chinese history of the World |url=https://archive.org/details/superpowerinterr0000schu |date=2021 |publisher=PublicAffairs |isbn=978-1-5417-8833-6 |edition= |location=New York}}</ref>{{Rp|page=270}} Gospodarstvo severnega Šandonga je bilo osredotočeno na proizvodnjo [[bombaž]]a, ki jo je zelo oviral uvoz tujega bombaža.<ref name=":4" />{{Rp|page=270}} Zmanjšal se je tudi promet po Velikem kanalu med rekama Čjantang in [[Jangce]], kar je dodatno spodkopavalo gospodarstvo.<ref name=":4" />{{Rp|page=270}} Veliko ogorčenje je povzročil nemški katoliški duhovnik Georg Stenz, ki je verjetno serijsko posiljeval Kitajke v okrožju Džuje v Šandongu.<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} V napadu, znanem kot incident Džuje, so kitajski uporniki poskušali ubiti Stenza v njegovem misijonu.<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} Ker ga niso našli, so ubili dva druga misijonarja. Nemčija je poslala svoje Vzhodnoazijsko ladjevje zasest zaliv Džjapdžov na južni obali polotoka Šandong.{{sfnb|Esherick|1987|p=[https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&pg=PA363 123]}} Decembra 1897 je cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] izjavil, da namerava zasesti del Kitajske, kar je sprožilo "borbo za koncesije", v kateri so si tudi [[Velika Britanija]], [[Francija]], [[Ruski imperij|Rusija]] in [[Japonska]] zagotovile svoje vplivno področje na Kitajskem.{{sfnb|Esherick|1987|pp=129–130}} Nemčija je pridobila izključni nadzor nad razvojnimi posojili, rudarstvom in lastništvom železnic v provinci Šandong. Rusija je pridobila vpliv na vsem ozemlju severno od [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]]<ref name="dallin">{{navedi knjigo |last1=Dallin |first1=David J. |title=The Rise of Russia in Asia |date=2013 |publisher=Read Books Ltd |isbn=978-1-4733-8257-2 |chapter=Chapter 2: The Second Drive to the Pacific, Section Port Arthur}}</ref>) in precejšnje davčne olajšave za trgovanje v [[Mongolija|Mongoliji]] in Šindžjangu.<ref>{{navedi knjigo|last=Paine|first=S. C. M.|title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier|chapter-url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain|chapter-url-access=registration|access-date=22 February 2018|year=1996|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-1-56324-724-8|page=[https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain/page/162 162]|chapter=Chinese Diplomacy in Disarray: The Treaty of Livadia}}</ref> Ruske koristi so bile podobne nemškim v provincah Fengtjan, Džilin in Hejlongdžjan. [[Francija]] je pridobila vpliv v [[Junan]]u, večino provinc Guangšdžjan in Guangdong, [[Japonska]] provinco Fudžjan, Velika Britanija pa celotno porečje Jangceja.<ref name="china" /> Prošnjo Italije za provinco Džedžjang je kitajska vlada zavrnila.<ref name="china">{{navedi knjigo |last1=Lo Jiu-Hwa |first1=Upshur |title=Encyclopedia of World History, Ackerman-Schroeder-Terry-Hwa Lo, 2008: Encyclopedia of World History Volume 7 of Encyclopedia of World History |date=2008 |publisher=Fact on File Publishing, Inc Bukupedia |pages=87–88}}</ref> Na zakupljenih in koncesijskih ozemljih so imele tuje sile polno oblast. Ruska vlada je svoje ozemlje zasedla z vojsko, uvedla svojo zakonodajo in šolstvo, prevzela prednostno pravico rudarjenja in sečnje lesa, naselila svoje državljane in v več mestih celo vzpostavila svojo občinsko upravo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Shan |first1=Patrick Fuliang |title=The Development of the North Manchuria Frontier, 1900–1931 |date=2003 |publisher=McMaster University |location=Hamilton, Ontario |page=13}}</ref> Oktobra 1898 je skupina boksarjev napadla krščansko skupnost vasi Lijuantun, kjer je bil tempelj žadastega cesarja spremenjen v katoliško cerkev. Spori okoli cerkve so se začeli že leta 1869, ko je bil tempelj podeljen krščanskim vaščanom. Incident je bil prvi, v katerem so boksarji uporabili slogan ''"Podprite Čing, uničite tujce!"'', po katerem so bili znani kasneje.{{sfnb|Esherick|1987|pp=143–144, 163}} Boksarji so se v spopadih s cesarsko vojsko sprva imenovali "Milica, združena v pravičnosti".{{sfnb|Esherick|1987|p=253}} Z uporabo besede "milica" namesto "boksarji" so se želeli distancirali od prepovedanih sekt borilnih veščin in skušali svojemu gibanju dati legitimnost skupine, ki je zagovarjala ortodoksnost.{{sfnb|Esherick|1987|p=32}} Nasilje nad misijonarji in kristjani je sprožilo ostre odzive diplomatov, ki so ščitili svoje interese in svoje državljane.<ref>Spence (1999), pp. 231–232.</ref> Leta 1899 je francoski minister v Pekingu pomagal misijonarjem pridobiti odlok, ki je vsem redovom v rimskokatoliški hierarhiji podelil status pravne osebe, kar je omogočilo lokalnim duhovnikom podpreti svoje ljudi v pravnih ali družinskih sporih in zaobiti lokalne uradnike. Ko je nemška vlada prevzela Šandong, so se številni Kitajci bali, da so tuji misijonarji in morda vse krščanske dejavnosti imperialistični poskusi "rezljanja melone", se pravi kolonizacije Kitajske po delih.{{sfnb|Esherick|1987|loc=Ch 3 "Imperialism for Christ's Sake", pp. 68–95}} Kitajski uradnik je sovražnost do tujcev jedrnato izrazil z naslednjo izjavo: ''"Odnesite svoje misijonarje in svoj opij in boste dobrodošli."''{{sfnp|Thompson|2009|p=12}} Leta 1899 se je boksarska vstaja razvila v množično gibanje.<ref name=":3" />{{Rp|page=131}} Leto prej sta reformo cesarja Guangšuja po sto treh dneh z državnim udarom prekinila cesarica vdova Ciši in general Juan Šikaj.<ref name=":3" />{{Rp|page=|pages=12-13}} Politična elita Činga se je ukvarjala z vprašanjem, kako obdržati svojo oblast,<ref name=":3" />{{Rp|page=13}} vlada pa je na boksarje začela gledati kot na sredstvo za pomoč pri zoperstavljanju tujim silam.<ref name=":3" />{{Rp|page=13}} Kitajci so za povzročitelje nacionalne krize na splošno šteli tuje agresorje,{{sfnb|Cohen|1997|p=114}} kasneje pa je jim je bilo veliko Kitajcev za to hvaležnih.<ref name="auto">{{navedi knjigo|last1=Liu|first1=Qikun|title=Ba guo lian jun nai zheng yi zhi shi = Eight-nation alliance|last2=劉淇昆|date=2021|isbn=978-957-13-9199-1|edition=Chu ban|location=Tai bei shi|oclc=1273665236}}</ref> Vlada Činga je bila namreč zelo pokvarjena. Preprosti ljudje so se pogosto soočali z izsiljevanjem vladnih uradnikov, vlada pa jim ni nudila nobene zaščite.<ref name="auto"/> ==Vojska dinastije Čing== Vojska dinastije Čing je doživela velik udarec v [[Kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonski vojni 1894–1895]], kar je spodbudilo njeno reformo. Med boksarsko vstajo je bila reforma še v zgodnjih fazah. Glavnino vojske Činga med boksarsko vstajo so tvorili vojaki iz Džilija in vojaki iz drugih provinc, ki so prišli šele po koncu glavnih spopadov.<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Powell |first=Ralph |title=The Rise of Chinese Military Power 1895–1912 |publisher=Princeton University Press |year=1955 |pages=107–113}}</ref> Različni viri število vojakov ocenjujejo na 110.000 do 360.000.<ref name=":1"/> Neuspeh sil Činga, da bi se uprle zavezniškim silam, ni bil presenetljiv zaradi omejenega časa za reformo in dejstva, da se najboljše kitajske čete niso vojskovale, temveč so ostale v Huguangu in Šandongu. Posebno pomanjkljivo usposobljen je bil častniški zbor. Mnogim častnikom je primanjkovalo osnovnega znanja o strategiji in taktiki, četam na terenu pa niso aktivno poveljevali niti tisti, ki so bili usposobljeni. Redni vojaki so bili znani kot slabi strelci, medtem ko je bila konjenica slabo organizirana in ni bila izkoriščena v celoti. Taktično so Kitajci še vedno ohranjali svoje prepričanje o premoči obrambe. Pogosto so se umaknili takoj, ko so bili obkroženi, kar je bilo mogoče pripisati pomanjkanju bojnih izkušenj in usposabljanja ter pomanjkanju pobude poveljnikov, ki so se raje umaknili kot krenili v protinapad. V primerjavi s kitajsko-japonsko vojno je bil kljub temu dosežen opazen napredek, saj kitajske čete niso množično bežale kot prej. Če bi jih vodili pogumni častniki, bi se čete pogosto borile do smrti, kot se je zgodilo pod Nje Šičengom in Ma Jukunom.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Powell |first=Ralph |title=The Rise of Chinese military power 1895–1912 |year=1955 |pages=116–118}}</ref> Kitajsko topništvo je bilo bolj cejeno in je v bitki pri Tjencinu povzročilo veliko več žrtev kot kitajska pehota.<ref name=":2"/> ==Boksarska vojna== ===Zaostrovanje krize=== [[Slika:Chinese Muslim Kansu Braves 1900 Boxer Rebellion.jpg|thumb||Kitajski muslimani (Hui) iz Gansuja, znani kot Gansujski junaki, so 11. junija 1900 ubili japonskega diplomata; tujci so jih imenovali ''"islamska drhal"''<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2YleP1OP4HsC&q=rear%20braves%20rabble%20armed%20trained&pg=PA26 |title=The Boxer Rebellion |author=Lynn E. Bodin |year=1979 |publisher=Osprey |pages=26, 40 |isbn=0-85045-335-6 }}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ]] Januarja 1900 je cesarica vdova Ciši z večino konservativcev na cesarskem dvoru spremenila svoje stališče do boksarjev in izdala odloke v njihovo obrambo, kar je povzročilo proteste tujih sil. Ciši je pozvala provincialne oblasti, naj podprejo boksarje, vendar jih je to storilo le malo.<ref name=":4" />{{Rp|page=272}} Spomladi 1900 se je boksarsko gibanje hitro širilo severno od Šandonga na podeželje blizu Pekinga. Boksarji so požigali krščanske cerkve, ubijali kitajske kristjane in ustrahovali kitajske uradnike, ki so jim stali na poti. Ameriški minister Edwin H. Conger je poslal Washingtonu telegram, da ''"cela država mrgoli lačnih, nezadovoljnih in brezupnih brezdelnežev"''.{{sfnp|Thompson|2009|p=42}} 30. maja so diplomati pod vodstvom britanskega ministra Claudea Maxwella MacDonalda od kitajskega dvora zahtevali, da v Peking pridejo tuji vojaki, da bi branili poslaništva. Kitajska vlada je nerada privolila in naslednji dan se je z vojnih ladij osmih držav izkrcalo 435 vojakov in z vlakom odpotovalo iz Daguja (Taku) proti Pekingu.{{sfnp|Thompson|2009|p=42}} 5. junija 1900 so boksarji prekinil železniško progo med Pekingom in Tjandžinom. 11. junija so vojaki generala Dong Fušjanga, ki so varovali južni del obzidanega dela Pekinga, pri mestnih vratih Jongding ubili tajnika japonske misije Sugijamo Akiro.{{sfnb|Preston|2000|p=70}} Dongove čete so kmalu po prihodu v Peking tako zelo ogrožale tuje misije,<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lAxresT12ogC|title=The Origins of the Boxer War: A Multinational Study|author=Lanxin Xiang|year=2003|publisher=Psychology Press|page=207|isbn=0-7007-1563-0}}</ref> da so za njihovo obrambo v Peking poklicani marince Združenih držav Amerike.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=S8YtE0SIDq0C&pg=PA25 |title=The United States Marines in North China, 1894–1942 |author=Chester M. Biggs |year=2003 |publisher=McFarland |page=25 |isbn=0-7864-1488-X}}</ref> [[Slika:BoxerRevolutionarybyGeorgeSStuart.jpg|left|thumb| George S. Stuart: Boksar s sulico in mečem; voščena lutka]] Nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] je bil tako vznemirjen zaradi kitajskih muslimanskih čet, da je prosil osmanskega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], naj poskuša preprečiti napade muslimanskih čet. Sultan je leta 1901 na Kitajsko poslal Enver pašo, vendar je bil upor takrat že končan.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=PvVlS3ljx20C&pg=PA237|title=The Politicization of Islam: Reconstructing Identity, State, Faith, and Community in the Late Ottoman State|author=Kemal H. Karpat|year=2001|publisher=Oxford University Press US|page=237|isbn=0-19-513618-7}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=رشيد رضا|first=محمد|title=مجلة المنار؛ الجزء 4|year=1901|pages=229–230|language=ar}}</ref> 11. junija 1900 so v diplomatski četrti v Pekingu videli prvega boksarja. Nemški vojaki so fanta ujeli in ga brez pravega razloga ubili.<ref>Weale, B.L. ''Indiscreet Letters from Peking''. New York: Dodd, Mead, 1907, pp. 50–51.</ref> V odgovor je tisto popoldne v obzidano diplomatsko četrt Pekinga vdrlo na tisoče boksarjev in požgalo številne krščanske cerkve. Nekaj žrtev so žive zažgali.<ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/warriorsofrising00edge|url-access=registration|title=Warriors of the Rising Sun: A History of the Japanese Military|author=Robert B. Edgerton|year=1997|publisher=W.W. Norton & Company|page=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/70 70]|isbn=0-393-04085-2}}</ref> Ameriški in britanski misijonarji so se zatekli v metodistični misijon, napad nanj pa so ameriški marinci odbili. Vojaki britanskega veleposlaništva in nemške misije so ustrelili in ubili več boksarjev.<ref>Morrison, p. 270</ref> Muslimanski borci iz Gansuja in boksarji so se skupaj z drugimi Kitajci maščevali za tuje napade na Kitajce in pobili kitajske kristjane okoli poslaništev.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=tURwAAAAMAAJ&q=kansu+braves+baron+von|title=Dragon Lady: The Life and Legend of the Last Empress of China|author1=Sterling Seagrave |author2=Peggy Seagrave |year=1992|publisher=Knopf|page=320|isbn=978-0-679-40230-5}}</ref> ===Seymourjev pohod=== [[Slika:BoxerJapaneseMarines.jpg|thumb|Japonski marinci, ki so služili v Seymourjevi odpravi]] [[Slika:China imperialism cartoon.jpg|thumb|left|Francoska politično propagandna karikatura, ki prikazuje Kitajsko kot pito, ki jo bodo razrezali kraljica [[Viktorija Britanska|Viktorija]] (Združeno kraljestvo), cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (Nemčija), car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] (Rusija), Marianne (Francija) in samuraj (Japonska), medtem ko voditelj boksarjev Dong Fušjang protestira]] Ko so razmere postajale vse bolj nasilne, so vlade osmih sil 10. junija 1900 iz Daguja v Peking poslale drugo večnacionalno vojsko 2000 mornarjev in marincev pod poveljstvom viceadmirala Edwarda Seymourja. Največ vojakov je bilo britanskih. Vojska se je s soglasjem kitajske vlade odpeljala z vlakom iz Daguja v Tjandžin. Ker je bila železniška proga od tam proti Pekingu uničena, se je Seymour odločil, da bo pot nadaljeval peš, če bo potrebno, saj je bilo do Pekinga le 120 km. Kitajski dvor je princa Činga pri Dzongli Jamenu zamenjali z mandžurskim princem Duanom, ki so ga tujci imenovali "Krvavi kralj". Duan je bil na strani boksarjev in proti tujcem in je kmalu ukazal napad na tuje sile. General Nie Šičeng, zmeden zaradi nasprotujočih si ukazov iz Pekinga, je spustil Seymourjevo vojsko mimo.{{sfn|Leonhard|p=12}} [[Slika:SeymourTianjin.jpg|thumb|Admiral Seymour se 26. junija s svojimi ranjenci vrača v Tjandžin]] Po odhodu iz Tjandžina so sile hitro dosegle Langfang, kjer je bila železniška proga uničena. Seymourjevi inženirji so jo poskušali popraviti progo, potem pa so Kitajci njegovo vojsko obkolili in napadli. Pet tisoč Dong Fušjangovih "Gansujskih junakov" in neznano število koksarjev je 18. junija v [[bitka pri Langfangu|bitki pri Langfangu]] doseglo drago, a veliko zmago nad Seymourjevimi enotami.{{sfn|Leonhard|p=18}}{{sfnb|Cohen|1997|p=[https://books.google.com/books?id=ky4_whmgIZcC&pg=PA49 49]}} [[Slika:Italian mounted infantry in China 1900 HD-SN-99-01989.jpg|thumb|Italijanska konjeniška ehota pri Tjencinu leta 1900]] 18. junija je Seymour izvedel za napade na diplomatsko četrt v Pekingu in se odločil nadaljevati pohod. 19. junija so uporniki njegovo vojsko ustavili in jo prisilili na umik proti jugu. Med umikajočimi je bilo več kot 200 ranjencev. Vojski je primanjkovalo hrane, streliva in sanitetnega materiala. Na srečo so odkrili veliko skrito skladišče streliva Čing, za katerega osem zavezniških vojsk prej ni vedelo. Vojska se je tam vkopala in čakala na pomoč. Obkolile so jo cesarske čete in boksarji in jo skoraj neprekinjeno napadale. Oblegancem je prišlo na pomoč 1800 mož, med njimi 900 ruskih vojakov in 500 britanskih mornarjev in prebilo blokado. Seymourjevi vojaki so pred umikom uničili orožje in strelivo, ki ga niso mogli odnesti, in se 26. junija brez odpora umaknili v Tjancin. Seymourjeve izgube med odpravo so bile 62 mrtvih in 228 ranjenih. ===Nasprotujoča si stališča cesarskega dvora=== [[Slika:Qing Imperial Army.jpg|thumb|Cesarski vojaki med boksarsko vstajo]] Cesarica vdova Ciši je 16. junija v Pekingu sklicala množični zbor svojega dvora, da bi dorekli, ali naj podprejo boksarje in izženejo tujce ali poiščejo diplomatsko rešitev. Visokemu uradniku, ki je dvomil v učinkovitost boksarjev, je odgovorila, da je ljudska podpora boksarjev na podeželju skoraj splošna in da bi bilo njihovo zatiranje težko in nepriljubljeno, zlasti med pohodom tujih čet.{{sfnb|Esherick|1987|pp=[https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC 289–290]}}<ref name="Purcell2010">{{navedi knjigo|author=Victor Purcell|title=The Boxer Uprising: A Background Study|url=https://books.google.com/books?id=2MeUoD9G9xAC&q=cannot%20rely%20charms%20heart%20people%20lose&pg=PA250|date=2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-14812-2|pages=250–}}</ref> ===Obleganje pekinške diplomatske četrti=== [[Slika:Western Legations Peking 1900 Clowes Vol VII.jpeg|thumb|300px|Zemljevid pekinške diplomatske četrti]] [[Slika:The Capture of the Forts at Taku.jpg|thumb| Fritz Neumann: ''Osvojitev utrdb v Takuju'' (Dagu)]] 15. junija je kitajska cesarska vojska postavila morske mine v reko Bejhe (Pejho), da bi preprečila napad ladjevja osmih zavezniških držav. Po prekinitvi železniške proge in komunikacij med Tjandžinom in Pekingom so zavezniki znatno okrepili svojo vojaško prisotnosti. 17. junija so zavzeli utrdbe v Daguju, ki so branile dostope do Tjandžina, in nato dovažali vedno več vojakov. Cesarica vdova Ciši je še isti dan prejela ultimat z zahtevo, da Kitajska tujcem preda popoln nadzor nad vsemi svojimi vojaškimi in finančnimi zadevami.<ref>{{navedi knjigo|title=The Last Empress: The She-Dragon of China|author=Keith Laidler|year=2003|publisher=John Wiley & Sons|page=221|url=https://books.google.com/books?id=QLPZ7294oSIC&pg=PA221|isbn=0-470-86426-5}}</ref> Cesarica je nanj pred celim Velikim svetom kljubovalno izjavila: ''"Tuje sile so zdaj začele agresijo in izumrtje našega naroda je neizbežno. Če bi samo prekrižali roke in se jim predali, ne bi imela obraza, da bi po smrti srečala svoje prednike. Če že moramo izginiti, zakaj se ne borimo do smrti?"''<ref>{{navedi knjigo|title=The Boxer catastrophe|issue=Issue 583 of Columbia Studies in the Social Sciences|author=Chester C. Tan|year=1967|edition=reprint|publisher=Octagon Books|page=73|url=https://books.google.com/books?id=_gcOAQAAMAAJ&q=extinction+nation| isbn=0-374-97752-6}}</ref> Cesarska vojska je na njen ukaz blokirala pekinško diplomatsko četrt in jo začela oblegati. Cesarica je ob tem izjavila: ''"Vedno sem menila, da je bilo leta 1860 zavezniškim vojskam dovoljeno prelahko pobegniti. Takrat je bilo potrebno le skupno prizadevanje, ki bi Kitajski prinesli zmago. Danes imamo končno priložnost za maščevanje".'' Menila je, da se ji bodo v boju proti tujcem pridružili milijoni Kitajcev, saj so imeli od Mandžurcev ''"veliko koristi"''. Cesarica je diplomatom ukazala, da v 24 urah zapustijo mesto v spremstvu cesarske vojske.<ref>Tan, p. 75</ref> Oblegani diplomati so se naslednje jutro sestali, da bi razpravljali o cesaričinem ultimatu. Večina se je hitro strinjala, da kitajski vojski ne morejo zaupati. Ker so se bali, da bi jih ubili, so cesaričino zahtevo zavrnili. Nemški diplomat, baron Clemens von Ketteler, se je odločil, da bo svoje pritožbe posredoval cesarskemu dvoru. Baron je kljub nasvetom kolegov z enim samim pomočnikom in ekipo nosačev, ki so nosili njegov udobni stol, zapustil diplomatsko četrt. Na poti v cesarsko palačo ga je ubil mandžurski kapitan.<ref>{{navedi knjigo|title=Warriors of the Rising Sun: A History of the Japanese Military|author=Robert B. Edgerton|year=1997|publisher=W. W. Norton & Company|page=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/82 82]|isbn=0-393-04085-2|url=https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/82}}</ref> Njegovemu pomočniku je uspelo pobegniti in obvestiti diplomate, ki so se odločili, da bodo še naprej kljubovali cesaričinemu ukazu, da zapustijo Peking. Začelo se je utrjevanje zgradb. Večina tujih civilistov, med njimi tudi veliko misijonarjev, se je zatekla v britansko poslaništvo, ki je bilo največje.<ref>Diana Preston, p. 87, ''A Brief History of the Boxer Rebellion'', {{ISBN|1-84119-490-5}}</ref> Večina kitajskih kristjanov je bila nastanjena v sosednji palači princa Suja, ki so ga tuji vojaki prisilili oditi.<ref>Diana Preston, p. 79, ''A Brief History of the Boxer Rebellion'', {{ISBN|1-84119-490-5}}</ref> [[Slika:Boxer2y.jpg|thumb|left|Predstavniki ZDA, Indije, Francije, Italije, Britanije, Nemčije, Avstro-Ogrske in Japonske in osebje vojske zavezniških držav]] 21. junija je cesarica vdova izdala cesarski odlok z izjavo, da so se začele sovražnosti, in ukazom, da se redna kitajska vojska pridruži boksarjem v njihovih napadih na invazijske čete. Odlok je bil ''[[De iure - de facto|de facto]]'' [[vojna napoved]]. Vojne niso uradno napovedali tudi zavezniki.{{sfnb|Klein| 2008}} Regionalni kitajski guvernerji na jugu, ki so poveljevali posodobljenim vojaškim enotam, so oblikovali Pakt vzajemne obrambe jugovzhodnih provinc.<ref name="Luo2015">{{navedi knjigo|author=Zhitian Luo|title=Inheritance within Rupture: Culture and Scholarship in Early Twentieth Century China|url=https://books.google.com/books?id=avlyBgAAQBAJ&pg=PA19|date= 2015|publisher=Brill|isbn=978-90-04-28766-2|pages=19–}}</ref> Cesaričine vojne napovedi niso priznali. Šteli so jo za nezakonito in jo zamolčali javnosti. Guverner Juan Šikaj je vse svoje sile uporabil za zatiranje boksarjev v Šandongu, guverner Džang pa se je začel pogajanja s tujci v [[Šanghaj]]u, da bi svojo vojsko izvzel iz spopadov. Zaradi nevtralnosti teh pokrajinskih in regionalnih guvernerjev je večina kitajskih vojaških sil ostala iozven konflikta.<ref>Hsu, ''The Rise of Modern China'' pp. 393–398.</ref> Poslaništva Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Avstro-Ogrske, Španije, Belgije, Nizozemske, ZDA, Rusije in Japonske so se nahajala v četrti južno od [[Prepovedano mesto|Prepovedanega mesta]]. Obleganje četrti se je začelo 20. junija in trajalo do 14. avgusta 1900. Tja se je zateklo skupno 473 tujih civilistov, 409 vojakov, marincev in mornarjev iz osmih držav ter približno 3000 kitajskih kristjanov. Kompleks so branili z osebnim orožjem, tremi mitraljezi in starim topom, ki je dobil vzdevek Mednarodni top, ker je bila cev britanska, lafeta italijanska, granate ruske in posadka ameriška. Obrambo je vodil britanski minister za Kitajsko Claud Maxwell MacDonald. Katoliško Severno stolnico (Bejtang) je branilo 43 francoskih in italijanskih vojakov, 33 tujih katoliških duhovnikov in redovnic ter približno 3200 kitajskih katoličanov. Branilci so trpeli zaradi pomanjkanja hrane in imeli velike izgube zaradi min, ki so jih Kitajci razstrelili v predorih pod mestom. Število kitajskih vojakov in boksarjev, ki so oblegali diplomatsko četrt in Bejtang, ni znano.{{sfnb|Rhoads|2000| p=[https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA72 72]}} Severno stolnico so napadali mandžurski praporščaki princa Dzajjija iz Tigrovega in Božanskega korpusa.<ref>{{navedi knjigo|title=China and the allies, Volume 1|author=Arnold Henry Savage Landor|year=1901|publisher=Charles Scribner's sons|page=24}}</ref> [[Slika:1900 China war, burning of the Temple.jpg|thumb|Amédée Forestier: Zavezniški vojaki leta 1900 požigajo kitajski tempelj Šanhajguan]] 22. in 23. junija so kitajski vojaki in boksarji zažgali območja severno in zahodno od britanskega poslaništva, da bi zastrašili branilce. Požar je zajel tudi najstarejšo in najbogatejšo knjižnico na svetu. Za izgubo neprecenljivih knjig sta sprti strani obtoževali druga drugo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.ifla.org/IV/ifla62/62-davd.htm|title=Destruction of Chinese Books in the Peking Siege of 1900. Donald G. Davis, Jr. University of Texas at Austin, Cheng Huanwen Zhongshan University, PRC|publisher=International Federation of Library Association|access-date=26 October 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080919024848/http://www.ifla.org/IV/ifla62/62-davd.htm|archive-date=19 September 2008}}</ref> Po neuspešnem zastraševanju s požarom so Kitajci okoli diplomatske četrti zgradili barikade in počasi pomikali proti središču. To taktiko so uporabili zlasti v delu, ki so ga branili japonski in italijanski mornarji in vojaki in kjer je živela večina kitajskih kristjanov. Posamezni nočni streli, petarde in topništvo so naredili malo škode, več žrtev na obeh straneh pa so povzročili ostrostrelci. Kitajci kljub številčni premoči niso neposredno napadli, čeprav bi lahko v zelo kratkem času strli odpor branilcev. Nemci in Američani so branili verjetno najpomembnejši del položajev, 14 m visok in 12 m širok Tartarski (Mongolski) zid, ki je bil ključnega pomena za obrambo četrti. Kitajci so počasi napredovali in 30. junija pregnali Nemce z zidu. Ameriški marinci so ostali sami. Junija 1900 je nek Američan takole opisal napad 20.000 boksarjev na obzidje:<ref name=":023222">{{navedi knjigo|last1=Roark|first1=James L.|title=The American Promise: A History of the United States|last2=Johnson|first2=Michael P.|last3=Furstenburg|first3=Francois|last4=Cline Cohen|first4=Patricia|last5=Hartmann|first5=Susan M.|last6=Stage|first6=Sarah|last7=Igo|first7=Sarah E.|publisher=Bedford/St. Martin's|year=2020|isbn=978-1-319-20892-9|edition=Value Edition, 8th|volume=Combined Volume|location=Boston, MA|at=Kindle Locations 15279–15281|chapter=Chapter 20 Dissent, Depression, and War: 1890–1900|type=Kindle|oclc=1096495503}}</ref> : ''Njihovo kričanje je bilo oglušujoče, medtem ko je grmenje gongov, bobnov in rogov zvenelo kot grom ... Mahali so z meči in topotali z nogami po tleh. Nosili so rdeče turbane, pasove in podvezice čez modro oblačilo. Bili so le še dvajset metrov od naših vrat. Tri ali štiri salve iz pušk Lebel naših marincev so na tleh pustile več kot petdeset mrtvih.''<ref name=":02322">{{navedi knjigo|last1=Roark|first1=James L.|title=The American Promise: A History of the United States|last2=Johnson|first2=Michael P.|last3=Furstenburg|first3=Francois|last4=Cline Cohen|first4=Patricia|last5=Hartmann|first5=Susan M.|last6=Stage|first6=Sarah|last7=Igo|first7=Sarah E.|publisher=Bedford/St. Martin's|year=2020|isbn=978-1-319-20892-9|edition=Value Edition, 8th|volume=Combined Volume|location=Boston, MA|at=Kindle Locations 14816–14835|chapter=Chapter 20 Dissent, Depression, and War: 1890–1900|type=Kindle|oclc=1096495503}}</ref> Kmalu je postalo jasno, da bodo morali Američani napasti ali se umakniti. 3. julija ob 2. uri zjutraj je 56 britanskih, ruskih in ameriških marincev in mornarjev pod poveljstvom generala Myersa napadlo kitajsko barikado pred obzidjem. Napad je ujel Kitajce med spanjem. Ubitih je bilo približno dvajset Kitajcev, drugi pa so pobegnili z barikad. Po tem dogodku Kitajci niso več napadali Tartarskega zidu.<ref>Martin, W.A.P. ''The Siege in Peking''. New York:Fleming H. Revell, 1900, p. 83</ref> Britanski častnik in diplomat Claude MacDonald je dejal, da je bil 13. julij 1900 ''"najbolj mučen dan"'' obleganja. Japonci in Italijani so se morali umakniti na zadnjo obrambno črto, Francoze in Avstrijce pa so Kitajci s podzemno eksplozijo izrinili z večine francoskega poslaništva.{{sfnb|Fleming|1959|p=157–158}} 16. julija je bil ubit najsposobnejši britanski častnik, novinar George Ernest Morrison pa je bil ranjen.<ref>Thompson, Peter and Macklin, Robert ''The Man who Died Twice: The Life and Adventures of Morrison of Peking''. Crow's Nest, Australia: Allen & Unwin, 2005, pp. 190–191</ref> Ameriški minister Edwin Hurd Conger je vzpostavil stik s kitajsko vlado in dosegel, da so 17. julija so Kitajci razglasili premirje.{{sfnb|Conger|1909|p= 135}} ===Nasprotja na kitajski strani === [[Slika:General Nie Shicheng.jpg|thumb|upright|Hanski kitajski general Nje Šičeng, ki se je boril tako z boksarji kot z zvezo osmih držav{{sfnb|Elliott|2002| p= [https://books.google.com/books?id=wWvl9O4Gn1UC 402]}}]] Mandžurski general Ronglu je sklenil, da se je nesmiselno boriti proti vsem silam hkrati, in zavrnil svojo udeležbo v obleganju.{{sfnb|Cohen|1997| p= 54}} Mandžurski princ Duan (Zajji), nasprotnik tujcev, je želel od Dong Fušjanga dobiti topništvo, da bi uničil diplomatsko četrt, vendar je Ronglu blokiral prevoz topov in preprečil topovski napad.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GiqiIYdocKMC&pg=PA216|title=Empress dowager Cixi: China's last dynasty and the long reign of a formidable concubine: legends and lives during the declining days of the Qing dynasty|author=X. L. Woo|year=2002|publisher=Algora Publishing|page=216|isbn=1-892941-88-0}}</ref> Ronglu je celo prisilil Dong Fušjanga in njegove čete, da so prenehale obleganje in uničevanje diplomatske četrti, s čimer je rešil tujce in ustvaril diplomatske koncesije.{{sfnb|Cohen|1997| p= [https://books.google.com/books?id=8hiGU_tJEocC&pg=PA54 54]}} Ronglu in princ Čing sta oblegancem poslala hrano in s svojimi mandžurskimi četami napadla gansujske muslimane. Z odloki sta ukazala zaščititi tujce, vendar jih gansujski bojevniki niso upoštevali. Ronglu je ukazal tudi to, da se pred boksarji zavaruje železniške proge. Rešeni deli železniških prog so omogočile hiter prevoz tujih vojakov in kitajskih vojakov generala Njeja, ki so se borili proti upornikom. [[Slika:Members of the Wuwei Corps or Kansu Braves Avax News 00004284.webp|thumb|left|upright|Boksarski vojaki]] Šu Džingčeng, ki je služil kot odposlanec Činga v številnih predstavništvih držav, obleganih v diplomatski četrti, je trdil, da sta ''"kršenje eksteritorialnosti diplomatskih predstavništev in ubijanje tujih diplomatov brez primere na Kitajskem in v tujini".''<ref>{{citation |author=趙爾巽等撰 |year=1976 |title=Qing shi gao |last3=Zhao |first3=Erxun |author2=趙爾巽 |publisher=新華書店北京發行所發行, Beijing |oclc=17045858| ref = none}}</ref> Šu in pet drugih funkcionarjev je cesarico vdovo Ciši pozvalo, naj ukaže uničenje boksarjev, usmrtitev njihovih voditeljev in diplomatsko poravnavo s tujimi državami. Ogorčena cesarica vdova je Šuja in pet funkcionarjev obsodila na smrt zaradi ''"namerne in nesmiselne peticije na cesarskem dvoru"'' in ''"razvijanja subverzivne misli"''. Usmrčeni so bili 28. julija 1900, njihove odsekane glave pa so bile razstavljene na morišču Cajšikov v Pekingu.<ref>{{navedi splet|url=http://archive.ihp.sinica.edu.tw/ttscgi/ttsquery?0:0:mctauac:TM%3D%B3%5C%B4%BA%BC%E1|archive-url=https://archive.today/20121222084857/http://archive.ihp.sinica.edu.tw/ttscgi/ttsquery?0:0:mctauac:TM%3D%B3%5C%B4%BA%BC%E1|archive-date=22 December 2012|title=資料連結}}</ref> Cesarica vdova je kljub temu ukazala svoji vojski, da zaščiti diplomatsko četrt. [[Slika:Dong Fuxiang.jpg|thumb|upright|Hanski kitajski general Dong Fušjang; njegovi Gansujski junaki so oblegali pekinško diplomatsko četrt]] Zaradi nasprotujočih si stališč in prednostnih nalog različnih sil, so razmere v Pekingu postajale vse bolj kaotične. Tuja poslaništva so bila še naprej obkrožena s cesarskimi silami Činga, ki naj bi jih zaščitile, in silami iz Gansuja, ki so jih napadale. Zdi se, da so Ronglujeve cesarske sile v veliki meri poskušale slediti odloku vdove cesarice Ciši in zaščititi poslaništva, da bi zadovoljile konservativce na cesarskem dvoru, pa so streljale tudi na poslaništva in poskušale narediti vtis, da tudi one napadajo tujce. Obleganci so zaradi pomanjkanja komunikacij z zunanjim svetom streljali na vse, ki so se pojavili, vključno s glasniki s cesarskega dvora, civilisti in oblegovalci vseh prepričanj.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=sNPFc7kkjwAC&pg=PA88|title=Imperial Masquerade: The Legend of Princess Der Ling|author1=Grant Hayter-Menzies |year=2008|publisher=Hong Kong University Press|page=89|isbn=978-962-209-881-7}}</ref> ===Gaseleejeve odprava=== Tuje vojne ladje so krepile svojo prisotnost vzdolž severne kitajske obale od konca aprila 1900. V kitajsko prestolnico je bilo poslanih več različno uspešnih mednarodnih enot. Kitajske upornike je končno porazilo [[Zavezništvo osmih držav]] Avstro-Ogrske, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Rusije, Združenega kraljestva in ZDA. Nizozemska je neodvisno od zaveznikov julija poslala tri križarke za zaščito svojih državljanov v [[Šanghaj]]u. Poveljnik vojske Zavezništva osmih držav, ki je na koncu štela 55.000 mož, je bil britanski generalpodpolkovnik Alfred Gaselee. Glavni kontingent so sestavljali Japonci (20.840), Rusi (13.150), Britanci (12.020), Francozi (3.520), Američani (3.420), Nemci (900), Italijani (80), avstro-agrski vojaki in protiboksarske kitajske enote.<ref>{{navedi splet |url=http://www.russojapanesewar.com/boxers.html |title=Russojapanesewarweb |publisher=Russojapanesewar.com |date=1 July 1902 |access-date=6 September 2012 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225035030/http://www.russojapanesewar.com/boxers.html}}</ref> Prvi kitajski polk (Vejhavejski polk), hvaljen zaradi njegove uspešnosti, je bil sestavljen iz kitajskih kolaborantov, ki so služili v britanski vojski.<ref name="Powell2015">{{navedi knjigo|author=Ralph L. Powell|title=Rise of the Chinese Military Power|url=https://books.google.com/books?id=akXWCgAAQBAJ&q=example%20results%20obtained%20small%20regiment%20commanded&pg=PA118 |year= 2015|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-7884-0|pages=118–}}</ref> Med pomembne dogodke na pohodu proti upornikom so spadali zavzetje utrdb Dagu, ki so obvladovale dostope k Tjandžinu, ter zajetje štirih kitajskih rušilcev. Med obleganimi tujci v Tjandžinu je bil mlad ameriški rudarski inženir [[Herbert Hoover]], kasnejši 31. predsednik Združenih držav.{{sfnp|Thompson|2009|p=96}}<ref name=Hoover>Hoover, Herbert C. (1952). ''The Memoirs of Herbert Hoover Years of Adventure 1874–1920''. London: Hollis & Carter. pp. 47–54</ref> {| class="wikitable" style="float:right;margin-left: 1em; text-align:right;" |- | colspan="4" style="text-align:center;" cellspacing="0" | '''Vojska Zavezništva osmih držav<br/><small>Reševanje pekinških diplomatskih predstavništev</small>'''<br> [[Slika:Troops of the Eight-Nation Alliance (except Russia) that fought against the Boxer Rebellion in China, 1900. From the left Britain, United States, Australia, India, Germany, France, Austria-Hungary, Italy, Japan. (49652330563).jpg|300px]]<br />{{center|<small>Vojaki Osmih zavezniških držav leta 1900 (brez Rusije);<br />Od leve proti desni: Britanija, Združene države, Avstralija, Indija,<br />Nemčija, Francija, Avstro-ogrska, Italija, Japonska</small>}} |- ! style="text-align:center;" | '''Država''' ! style="text-align:center;" | '''Vojne''' <br>'''ladje''' ! style="text-align:center;" | '''Marinci''' ! style="text-align:center;" | '''Pešci''' |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Japonska}} [[Japonski imperij]] | 18 | 540 | 20.300 |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Rusija}} [[Ruski imperij]] | 10 | 750 | 12.400 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | 8 | 2.020 | 10.000 |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Francija}} [[Francija]] | 5 | 390 | 3.130 |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]] | 2 | 295 | 3.125 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]] | 5 | 600 | 300 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]] | 2 | 80 | 2.500 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]] | 4 | 296 | ''ni znano'' |- | '''Skupaj''' | 54 | 4.971 | 51.755 |} <noinclude> [[Slika:3090 recapture lg.jpg|thumb|Bosarji junija 1900 obstreljujejo Tjandžin, Dong Fušjangove muslimanske enote pa napadajo Seymourjeve vojake]] [[Slika:CaptureTianjin.jpg|thumb|Osvojitev južnih mestnih vrat Tjandžina; britanske enote so na levi, japonske na sredini in francoske na desni]] Mednarodne sile so 14. julija 1900 končno zavzele Tjandžin in utrpele največje izgube v boksarski vstaji. S Tjandžinom kot bazo za nadaljnje operacije so z okoli 20.000 vojaki odkorakale proti Pekingu, oddaljenem okoli 120 km. 4. avgusta jim je nasproti stalo približno 70.000 cesarskih vojakov Činga in od 50.000 do 100.000 boksarjev. Zavezniki so na poti proti Pekingu naleteli na manjši odpor v bitkah pri Bejcangu in Jangcunu. Veliko večja ovira je bilo vreme, ki je bilo izjemno vlažno in vroče, s temperaturami do 42 °C. Velika nadloga so bile tudi žuželke. Vojaki in konji so umirali zaradi dehidracije. Vojake, ki so iskali vodo, so pobijali kitajski vaščani.{{sfnb|Edgerton|1997|p=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge 88]}} Obe vojski sta se obnašali zelo kruto. Zavezniški vojaki so obglavljali že mrtve kitajske vojake in nabadali na bajonete in obglavljali žive kitajske civiliste in posiljevali ženske in dekleta.<ref name="books.google.com">{{harvnb|Thompson|2009|p=[https://books.google.com/books?id=5K9BN96p1hcC&pg=PA168 168]}}.</ref> Kitajci so se na zločine zaveznikov odzvali z nasiljem in krutostjo. [[Slika:Chinese Soldiers 1900.jpg|thumb|left|Kitajski vojaki v sodobnih uniformah leta 1900]] Mednarodne sile so dosegle Peking 14. avgusta. Pekinško regijo so branile tri modernizirane divizije mandžurskih praporščakov, oborožene s sodobnimi repetirkami Mauser in Kruppovimi topovi. Dvema divizijama sta poveljevala protiboksarsko razpoložena princ Čing in Ronglu, tretji pa proti tujcem nastrojeni princ Duan. Njegova divizija Tigrov duh se je pridružila Gansujskim junakom in boksarjem v boju proti tujcem. Trdoživa vojska pod vodstvom Nje Šičenga je bila oborožena s sodobnim orožjem in se usposabljala v zahodnem slogu pod vodstvom nemških in ruskih častnikov. V bitki pri Tjencinu se je učinkovito upirala zaveznikom in jih presenetila z natančnostjo svojega topništva. Gansujske junake pod vodstvom Dong Fušjanga so nekateri viri opisali kot nedisciplinirane. Oboroženi so bili s sodobnim orožjem, vendar niso bili usposobljeni po zahodnjaških standardih. Nosili so tradicionalne kitajske uniforme. Gansujski junaki so bili zaslužni za poraz zaveznikov pri Langfangu v Seymourjevi ekspediciji in bili najbolj srditi oblegovalci poslaništev v Pekingu. [[Slika:Indian troops at Temple of Heaven Peking 1900.jpg|thumb|Indijski vojaki v Nebeškem templju; bili so prvi, ki so vdrli v diplomatsko četrt{{sfnb|Thompson|2009|p=179}}]] Britanska vojska je bila prva, ki je prišla do oblegane diplomatske četrti, in popoldne 14. avgusta razbremenila pritisk nanjo. Pekinško stolnico so 16. avgusta osvobodili japonski vojaki in za njimi, uradno, francoski.{{sfnb|Fleming|1959|p=220–221}} ===Evakuacija cesarskega dvora iz Pekinga v Šjan=== [[Slika:BoxerTroops.jpg|thumb|Japonska upodobitev vojakov Zavezništva osmih držav (lesorez)]] Ko so tuje vojske dosegle Peking, je cesarski dvor pobegnil v [[Šjan]] s cesarico vdovo Ciši, preoblečeno v budistično nuno.<ref name=":4"/>{{Rp|pages=272–273}} Potovanje je bilo zaradi pomanjkanja priprav naporno. Cesarica vdova je vztrajno trdila, da na gre za umik, ampak za inšpekcijo. Potovanje v Šjan v provinci [[Šanši]] je trajalo nekaj tednov. Mesto do varovali Gansujski junaki in je bilo zaradi zavarovanih gorskih prelazov za tujce nedosegljivo. Zavezniška vojska ni dobila ukaza, naj cesarico vdovo zasleduje, in je ostala v Pekingu.{{sfnb|Preston|2000|pp=253–261}} ==Ruska invazija na Mandžurijo== [[Slika:Russian soldiers during the boxer rebellion.jpg|left|thumb|Ruski častniki v Mandžuriji med boksarsko vstajo]] [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]] in dinastija Čing sta vzdrževala dolgotrajen mir, ki se je začel z [[Nerčinski sporazum|Nerčinskim sporazumom]] leta 1689. Rusija je kljub temu izkoristila kitajske poraze in uveljavila [[Ajgunski sporazum]] iz leta 1858 in [[Pekinški sporazum]] iz leta 1860, ki je nekdanje kitajsko ozemlje v Mandžuriji odstopil Rusiji. Rusija si je prizadevala dobiti nadzor nad reko [[Amur]] za plovbo in pristaniščema Dajren in Port Arthur na polotoku [[Liaodong|Ljaodong]], ki sta bili kopni celo leto. Vzpon Japonske kot azijske sile je sprožil zaskrbljenost Rusije, zlasti zaradi širjenja japonskega vpliva v Koreji. Po japonski zmagi v prvi kitajsko-japonski vojni leta 1895 je trojna intervencija Rusije, Nemčije in Francije prisilila Japonsko, da vrne ozemlje, osvojeno na Ljaodongu, kar je vodilo v ''[[De iure - de facto|de facto]]'' kitajsko-rusko zavezništvo. Lokalni Kitajci v Mandžuriji so bili nad tem ruskim dosežkom ogorčeni in so začeli nadlegovati Ruse in ruske institucije, kot je Kitajska vzhodna železnica. Junija 1900 so Kitajci bombardirali mesto [[Blagoveščensk]] na ruski strani Amurja. Carska vlada je napad izkoristila in zanj obtožila boksarje in tja poslala približno 200.000 vojakov, da bi jih zatrla. Kitajci so 27. julija s požigom uničili železniški most i in vojašnico, uničevali železniške proge, prerezali telegrafske linije ter požgali jantajske rudnike.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HvhEAAAAIAAJ|title=The Russo-Chinese War|author=George Alexander Lensen|year=1967|publisher=Diplomatic Press|page=14}}</ref> Kitajski razbojniki ''honghudzi'' iz Mandžurije, ki so se v vojni borili skupaj z boksarji, se po zatrtju upora boksarjev niso ustavili in so nadaljevali z gverilskim bojevanjem proti ruski okupaciji vse do [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]], v kateri je Ruse premagala Japonska. == Poboji misijonarjev in domačih kristjanov == [[Slika:Chinese Martirs.jpg|thumb|Pravoslavni kitajski mučeniki, upodobljeni na ikoni iz leta 1990]] [[Pravoslavne Cerkve|Pravoslavne]], [[Protestantizem|protestantske]] in [[Katolištvo|katoliške]] misijonarje ter njihove kitajske župljane so pobijali po vsej severni Kitajski. Nekatere so pobili boksarji, druge pa vladne enote in oblasti. Po vojni napovedi zahodnim silam junija 1900 je Jušjan, marca tistega leta imenovan za guvernerja Šanšija, izvajal brutalno politiko proti tujcem in kristjanom. 9. julija so se začela širiti poročila, da je usmrtil štiriinštirideset tujcev iz misijonarskih družin, vključno z ženskami in otroki, ki jih je povabil v glavno mesto province Tajjuan z obljubo, da jih bo zaščitil.{{sfnb|Cohen|1997|p= 51}}{{sfnb|Esherick|1987|pp= 190–191}} Četudi so se poročila domnevnih očividcev nedavno izkazala za neverjetna, je dogodek postal razvpit simbol kitajske jeze, znan kot [[Pokol v Tajjuanu|pokol v Tajjuanu]].<ref>Roger R. Thompson. "Reporting the Taiyuan Massacre: Culture and Politics in the China War of 1900". V Robert A. Bickers , R. G. Tiedemann, ur., ''The Boxers, China, and the World'' (Lanham, MD: Rowman & Littlefield, 2007): 65–92.</ref> Baptistična misijonarska družba s sedežem v [[Anglija|Angliji]] je odprla svojo misijon v Šanšiju leta 1877. Leta 1900 so bili vsi njeni tamkajšnji misijonarji ubiti, skupaj z vsemi 120 spreobrnjenci.<ref>R. G. Tiedemann, ''Reference Guide to Christian Missionary Societies in China: From the Sixteenth to the Twentieth Century'' (2009), p. 125.</ref> Do konca poletja je bilo v provinci ubitih več tujcev in kar 2000 kitajskih kristjanov. Novinar in zgodovinski pisec Nat Brandt je pokol kristjanov v Šanšiju označil za ''"največjo posamezno tragedijo v zgodovini krščanskega evangeličanstva."''<ref>Nat Brandt, ''[https://archive.org/details/massacreinshansi00bran <!-- quote="massacre in shansi". --> Massacre in Shansi]'', Syracuse University Press, p. xiii.</ref> Ocenjuje se, da je bilo med boksarskim uporom v Pekingu ubitih 136 protestantskih misijonarjev in 53 otrok, 47 katoliških duhovnikov in redovnic, 30.000 kitajskih katoličanov, 2.000 kitajskih protestantov in 200 do 400 od 700 ruskih pravoslavnih kristjanov. Protestantske žrtve so bile leta 1900 poimenovane Kitajski mučeniki.{{sfnp|Thompson|2009|p = 184}} 222 ruskih pravoslavnih kitajskih mučencev, vključno s sv. Mitrofanom, je bilo na prošnjo [[arhimandrit]]a Inocencija, vodje ruske pravoslavne misije na Kitajskem, 22. aprila 1902 kanoniziranih v mučenike. Kanonizacija je bila prva po več kot dveh stoletjih.<ref>{{navedi splet|url=http://azbyka.ru/tserkov/svyatye/trubachev_kanonizatsiya_svyatyh_07-all.shtml|script-title=ru:Канонизация святых в Русской Православной Церкви – 5. Канонизация святых в 1894–1917 гг.|trans-title=Canonization of Saints by the Russian Orthodox Church – 5. Canonization of Saints from 1894–1917|author=Andronik (Trubachov)|date=30 September 2015|language=ru|publisher=Азбука веры}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Boksarji so ubijali kristjane v 26 prefekturah.<ref>Ying Bai & Kung, James Kai-sing. [http://isites.harvard.edu/fs/docs/icb.topic951425.files/Diffusing%20Knowledge.pdf ''Diffusing Knowledge While Spreading God's Message: Protestantism and Economic Prosperity in China, 1940–1920'']. The Hong Kong University of Science and Technology. September 2011. Pridobljeno 2. novembra 2011. str. 3.</ref> ==Posledice== === Okupacija, ropanje in grozodejstva=== [[Slika:Mutual Protection of Southeast China.png|thumb|300px|Rusko cesarstvo je okupiralo Mandžurijo, Zavezništvo osmih držav pa provinco [[Hebej|Džili]]. Preostali del Kitajske ni bil okupiran zaradi lokalnih guvernerjev, ki so leta 1900 organizirali vzajemno obrambo jugovzhodne Kitajske.]] Zavezništvo osmih narodov je zasedlo provinco Džili, medtem ko je Rusija zasedla Mandžurijo. Preostala Kitajska ni bila okupirana zaradi lokalnih guvernerjev Hanov, ki so ustanovili Vzajemno obrambo jugovzhodne Kitajske. Organizacija ni priznala vojne napovedi in je obdržala svojo vojsko na svojem ozemlju. Džang Džidong je britanskemu generalnemu konzulu Everardu Fraserju s sedežem v Hankovu, povedal, da prezira Mandžurce, s čimer se je izognil intervenciji Zavezništva osmih držav.{{sfnb|Rhoads|2000|pp= [https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA75 74–75]}} [[Slika:Execution of a Boxer by the French, Teintsin.jpg|left|thumb|Francoski vojaki opazujejo usmrtitev boksarja]] Peking, Tjandžin in provinco Džili so za več kot eno leto zasedle mednarodne ekspedicijske sile pod poveljstvom nemškega generala Alfreda Grafa von Walderseeja. Američani in Britanci so plačali generalu Juanu Šikaiju in njegovi vojski (Desna divizija), da so pomagali Zavezništvu osmih narodov zatirati boksarje. Sile Juan Šikaija so v svoji kampanji proti boksarjem v provincah Džili in Šandong ubile več desettisoč ljudi.<ref name="google">{{navedi knjigo|title=Warriors of the Rising Sun: A History of the Japanese Military|author=Edgerton, R.B.|date=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04085-2|url=https://archive.org/details/warriorsofrising00edge|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/94 94]|access-date=18 June 2017}}</ref> Večina od sto tisoč prebivalcev ožjega Pekinga v tem obdobju so bili Mandžurci in mongolski praporščaki iz Osmih praporov, ki so jih tja preselili po izgonu kitajskih Hanov leta 1644.{{sfnb|Rhoads|2000|p= [https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA38 38]}}<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Fu |first1=Chonglan |last2=Cao |first2=Wenming |title=An Urban History of China |date=2019 |publisher=Springer |location=China Connections |isbn=978-981-13-8211-6 |page=83 |url=https://books.google.com/books?id=YDulDwAAQBAJ&pg=PA83}}</ref> Japonski novinar Sawara Tokusuke je v "Raznih zapiskih o boksarjih" pisal o posilstvih mandžurskih in mongolskih deklet. Hči in žena mongolskega praporščaka Čongčija iz klana Alute sta bili domnevno skupinsko posiljeni.<ref>Sawara Tokusuke, ''Miscellaneous Notes about the Boxers'' (Quanshi zaji), in Compiled Materials on the Boxers (Yihetuan wenxian huibian), ed. Zhongguo shixue hui (Taipei: Dingwen, 1973), 1: 266–268.</ref> Čongčijevi sorodniki, vključno z njegovim sinom Baočujem, so se ubili, on sam pa se je ubil 26. avgusta 1900. <ref>Chao-ying Fang. "Chongqi." In Eminent Chinese of the Qing Period: (1644–1911/2), 74–75. Great Barrington, MA: Berkshire Publishing Group, 2018.</ref> Med napadi na domnevno boksarska območja so evropske in ameriške sile od septembra 1900 do marca 1901 uporabljale strategijo, ki so vključevale javna obglavljenja Kitajcev, domnevnih simpatizerjev boksarjev, sistematično plenjenje, rutinsko streljanje domačih živali in uničevanje pridelka, uničevanje verskih in javnih zgradb, sežiganje verskih besedil in posiljevanje kitajskih žensk in deklet.<ref name=":02" />{{Rp|page=212}} Cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] je 27. julija 1900 v svojem govoru med slovesnostjo ob odhodu nemških vojakov na pomoč na Kitajsko omenil vdore [[Huni|hunskih]] zavojevalcev v celinsko Evropo: : ''Če naletite na sovražnika, bo poražen! Brez milosti! Ujetnikov ne boste jemali! Kdor vam pade v roke, je izgubljen. Tako kot so si pred tisoč leti Huni pod svojim kraljem Atilo ustvarili ime, zaradi katerega se še danes zdijo mogočni v zgodovini in legendah, vi na kitajskem potrdite nemško ime, da si ne bo noben Kitajec nikoli več drznil navzkriž pogledati Nemca.''<ref>{{navedi splet |title=Wilhelm II: "Hun Speech" (1900) ''German History in Documents and Images'' (GHDI) |url=http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/sub_document.cfm?document_id=755 |publisher=germanhistorydocs.ghi-dc.org}}</ref> Slednje je med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] obudila in izkoristila britanska propaganda za norčevanje iz Nemčije. Eden od časopisov je dogodke po obleganju diplomatske četrti označil za ''"karneval starodavnega plenjenja"'', drugi pa za ''"orgijo plenjenja"'' vojakov, civilistov in misijonarjev. Dogodki so spominjali na plenjenje pekinške [[Poletna palača|Poletne palače]] med [[Druga opijska vojna|drugo opijsko vojno]] leta 1860.<ref>James L. Hevia. "Looting and Its Discontents: Moral Discourse and the Plunder of Beijing, 1900–1901", in Bickers and Tiedemann, ed., ''The Boxers, China, and the World'' (2007): 94.</ref> Vsaka narodnost je obtoževala druge, da so najhujši roparji. Ameriški diplomat Herbert G. Squiers je s plenom in zgodovinski predmeti napolnil več železniških vagonov. Britanska delegacija je vsako popoldne organizirala dražbe plena in razglasila: ''"Plenjenje s strani britanskih vojakov je bilo izvedeno na najbolj urejen način."'' Nek britanski častnik je o tem zapisal: ''"Eden od nenapisanih vojnih zakonov je, da se mesto, ki se ne preda in se ga zavzame z napadom, zatem izropa."'' Preostanek leta 1900–1901 so Britanci prirejali dražbe plena vsak dan razen ob nedeljah pred glavnimi vrati britanskega diplomatskega predstavništva. Številni tujci, vključno s sirom Claudom Maxwellom MacDonaldom in gospo Ethel MacDonald ter Georgeom Ernestom Morrisonom iz ''[[The Times]]a'', so bili aktivni dražitelji. Veliko naropanih predmetov je končalo v Evropi.{{sfnb|Preston|2000|pp= 284–285}} Katoliška severna stolnica Bejtang je bila ''"prodajalna za ukradeno lastnino."''<ref>Chamberlin, Wilbur J. letter to his wife (11 December 1900), in [https://books.google.com/books?id=r4IdAAAAMAAJ&pg=PA191 ''Ordered to China: Letters of Wilbur J. Chamberlin: Written from China While Under Commission from the New York Sun During the Boxer Uprising of 1900 and the International Complications Which Followed''], (New York: Frederick A. Stokes, 1903), p. 191</ref> Ameriški poveljnik general Adna Chaffee je ameriškim vojakom prepovedal plenjenje, vendar prepoved ni učinkovala.{{sfnp|Thompson|2009|pp = 194–197}} Adna Chaffee je takole opisal dogodke: ''"Kjer je bil ubit en pravi boksar, je bilo ubitih še petdeset neškodljivih kulijev ali delavcev, vključno z nemalo ženskami in otroki."''<ref name=":02" />{{Rp|page=213}} [[Slika:Execution of Boxers after the rebellion.png|right|thumb|Usmrtitev boksarjev z davljenjem stoje]] Nekaj zahodnih misijonarjev je aktivno sodelovalo pri pozivanju k maščevanju. Da bi vzpostavili prejšnji status misijonarjev in kitajskih krščanskih družin, katerih lastnina je bila uničena, je William Ament, misijonar ameriškega odbora komisarjev za tuje misije, vodil ameriške čete skozi vasi, kaznoval tiste, za katere je sumil, da so boksarji, in zaplenil njihovo premoženje. Ko je [[Mark Twain]] prebral poročilo o tej ekspediciji, je napisal oster esej ''"Osebi, ki sedi v temi"'', ki je napadel ''"prečastite razbojnike ameriškega odbora"'', še posebej pa se je osredotočil na Amenta, enega najbolj spoštovanih misijonarjev na Kitajskem.{{sfnp|Thompson|2009|p=207–208}} Polemike so se pojavljale na naslovnicah časnikov večino leta 1901. Amentov ženski pol je bila britanska misijonarka Georgina Smith, predsednica sodišča in porote v enem od pekinških okrožij.{{sfnp|Thompson|2009|p=204–214}} Medtem ko so nekatera zgodovinska poročila poročala, da so bile japonske enote presenečene nad tem, da so druge enote zavezništva posiljevale domačinke,<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XtmzFZS_SX0C&pg=PA301|title=East Asia: A Cultural, Social, and Political History|author1=Patricia Ebrey |author2=Anne Walthall |author3=James Palais |year=2008|publisher=Cengage Learning|page=301|isbn=978-0-547-00534-8}}</ref> so druga poročala, da so japonske enote ''"ropale in požigale brez milosti"'' in da je ''"na stotine kitajskih žensk in deklet naredilo samomor, da bi se izognile strašni usodi v rokah ruskih in japonskih divjakov"''.<ref>Cohen, Paul A., ''History in Three Keys: The Boxers As Event, Experience, and Myth'', Columbia University Press (1997), {{ISBN|0-231-10650-5}}, p. 184</ref> Roger Keyes, poveljnik britanskega rušilca Fame in udeleženec Gaseleejeve odprave, je opozoril, da so Japonci na fronto pripeljali svoje ''"polkovne dame"'' (prostitutke), da bi obrzdali svoje vojake pred posiljevanjem kitajskih žensk.{{sfnb|Preston|2000|pp =90, 284–285}} Novinar ''Daily Telegrapha'' E. J. Dillon je izjavil, da je videl pohabljena trupla Kitajk, ki so jih posilili in ubili zavezniški vojaki. Francoski poveljnik je zavrnil obtožbe za posilstva svojih vojakov zaradi ''"uglajenosti francoskega vojaka"''. Po besedah ameriškega stotnika Grotea Hutchesona so francoske sile požgale vse vasi, na katere so naletele na svojem 160 km dolgem pohodu proti Pekingu, in na pogorišča zasadile francosko zastavo.<ref name=":02" />{{Rp|page=215}} Številni mandžurski praporščaki so podpirali boksarje in z njimi delili sovražna čustva do tujcev.<ref>[https://archive.org/details/orphanwarriorsth00cros_0/page/174 Crossley 1990], p. 174.</ref> Po besedah zgodovinarke Pamele Crossley so njihove življenjske razmere segale ''"od obupne revščine do popolne bede".''<ref name="google3">{{navedi knjigo|title=Lessons in Being Chinese: Minority Education and Ethnic Identity in Southwest China|author=Hansen, M.H.|date=2011|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-80412-5|url=https://books.google.com/books?id=tgq1miGno-4C&pg=PA80|page=80|access-date=18 June 2017}}</ref> Ko je leta 1900 na tisoče Mandžurcev med boji pobegnilo na jug, so jim ruski kozaki ukradli govedo in konje in nato do tal požgali njihove vasi.<ref>[https://books.google.com/books?id=ZERxAAAAMAAJ&q=ashes+homes+cossacks+burnt Shirokogorov 1924], p. 4.</ref> Mnogo mandžurskih vojaških enot je bilo popolnoma uničenih. Mandžurskih vojakov niso ubijali samo v Mandžuriji, ampak tudi v Pekingu, ker je večina njih podpirala boksarje. {{sfnb|Rhoads|2000|p= [https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA72 72]}} V pokolu, ki so ga zagrešili ruski kozaki v štiriinšestdesetih vaseh vzhodno od reke (Amur) in Blagoveščensku, je bilo v 1266 gospodinjstvih ubitih 900 Daurjev in 4500 Mandžurcev.<ref>俄罗斯帝国总参谋部. 《亚洲地理、地形和统计材料汇编》. 俄罗斯帝国: 圣彼得堡. 1886年: 第三十一卷·第185页 （俄语）.</ref> Požganih je bilo tudi veliko drugih mandžurrskih vasi.<ref>{{navedi novice |last1=Higgins |first1=Andrew |title=On Russia-China Border, Selective Memory of Massacre Works for Both Sides |newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2020/03/26/world/europe/russia-china-border.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200326151027/https://www.nytimes.com/2020/03/26/world/europe/russia-china-border.html |archive-date=26 March 2020 |url-access=limited |url-status=live |date=26 March 2020}}</ref> Zavezništvo osmih držav je leta 1900 in 1901 usmrtilo ali prisililo k samomoru veliko članov mandžurske kraljeve družine, uradnikov in častnikov. 31. decembra 1900 so nemški vojaki obglavili mandžurskega stotnika Enhaija, ki je ubil nemškga ministra za Kitajsko Clemensa von Kettelerja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yaOknKJ3bNgC&pg=PA229|title=Protection of officials of foreign states according to international law|author=Franciszek Przetacznik|year=1983|publisher=Brill|page=229|isbn=90-247-2721-9|access-date=28 June 2010}}</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA72 Rhoads 2000], [https://www.jstor.org/stable/j.ctvbtzm6b.6 p. 72].</ref> ===Odškodnina=== Potem ko so tuje vojske zavzele Peking, so nekateri svetovalci vdove cesarice Ciši zagovarjali nadaljevanje vojne in trdili, da bi Kitajska lahko premagala tujce. Trdili so, da sta Peking in Tjandžin padla zaradi nelojalnih in izdajalskih Kitajcev in da je notranjost Kitajske nepregledna. Priporočili so tudi, naj Dong Fušjang nadaljuje boj. Cesarica vdova Ciši je bila pragmatična in se je odločila, da so ponujeni mirovni pogoji dovolj velikodušni, in jih je sprejela, ko so ji zagotovili nadaljnjo vladavino po vojni in obljubili, da Kitajska ne bo prisiljena odstopiti nobenega ozemlja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=iWxKQejMtlMC&pg=PA312|title=The Boxer Rebellion: The Dramatic Story of China's War on Foreigners that Shook the World in the Summer of 1900|author=Diana Preston|year=2000|publisher=Bloomsbury Publishing US|page=312|isbn=0-8027-1361-0}}</ref> 7. septembra 1901 se je cesarski dvor Činga strinjal s podpisom [[Boksarski protokol|Boksarskega protokola]], znanega tudi kot Mirovni sporazum med Zavezništvom osmih držav in Kitajsko. Protokol je določal usmrtitev 10 visokih uradnikov, povezanih z izbruhom vstaje, in drugih uradnikov, ki so bili spoznani za krive za poboje tujcev na Kitajskem. V imenu Nemčije, Velike Britanije in Japonske so sporazum podpisali Alfons Mumm (Freiherr von Schwarzenstein), Ernest Satow in Komura Jutaro. Kitajska je pristala na plačlio vojne odškodnine v višini 450.000.000 ''[[tael]]ov'' čistega srebra (≈ 17.000 t) za izgube, ki jih je povzročila. Odškodnina naj bi bila plačana do leta 1940. V 39 letih je odškodnina s 4% letnimi obrestmi znašala 982.238.150 ''taelov''. Za lažje odplačevanje so bile obstoječe tarife povečane s 3,18 na 5 odstotkov. Obdavčeno je bilo tudi blago, ki je bilo dotlej prosto dajatev. Odškodnina je bila izračunana na oceni števila prebivalcev. Leta 1900 naj bi jih bilo približno 450 milijonov, vsak Kitajec pa naj bi plačal en ''tael''. Odškodnina se je plačevala iz carinskih prihodkov in davka na sol. Kitajska je od leta 1901 do 1939 plačala 668.661.220 ''taelov'' srebra, kar bi leta 2010 ustrezalo približno 61 milijardam ameriških dolarjev.<ref name="Hsu, 481">Hsu, 481</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Ji Zhaojin|title=A History of Modern Shanghai Banking: The Rise and Decline of China's Financial Capitalism|url=https://books.google.com/books?id=kHKlDAAAQBAJ&pg=PA75|year=2016|publisher=Routledge|page=75|isbn=978-1-317-47807-2}}</ref> Velik del odškodnin, plačanih Združenim državam, je bil preusmerjen za plačilo izobraževanja kitajskih študentov na ameriških univerzah v okviru Boxer Indemnity Scholarship Program. Za pripravo študentov, izbranih za ta program, je bil ustanovljen inštitut za poučevanje angleškega jezika, ki je bil hkrati pripravljalna šola. Iz tega inštituta je nastala univerza Cinghua. [[Slika:BoxerAmericanTroops.jpg|thumb|250px|Ameriški vojaki med boksarsko vstajo]] Prekomorska misijonarska agencija (OMF International) je na Kitajskem izgubila več članov kot katera koli druga misijonarska agencija.<ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/martyredmission02broogoog |title=Archive.org |date=10 March 2001 |access-date=6 September 2012}}</ref> Ubitih je bilo 58 odraslih in 21 otrok. Zavezniki so leta 1901 zanje zahtevali odškodnino od kitajske vlade, vendar je Hudson Taylor ni hotel sprejeti, da bi Kitajcem pokazal Kristusovo krotkost in nežnost.<ref>Broomhall (1901), several pages</ref> Belgijski katoliški apostolski vikar v Ordosu msgr. Alfons Bermyn je želel, da bi bile tuje enote nameščene tudi v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], vendar je guverner to zavrnil. Bermyn je prošnjo podprl s trditvijo, da mongolske čete princa Duana in muslimanske čete generala Dong Fušjanga grozijo katoličanom. Kasneje se je izkazalo, da je Bermynov incident zlagan.<ref name="Ann Heylen 2004 203">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=WSl5cl_wt24C&pg=PA203|title=Chronique du Toumet-Ortos: Looking through the Lens of Joseph Van Oost, Missionary in Inner Mongolia (1915–1921)|author=Ann Heylen|year=2004|publisher=Leuven University Press|location=Leuven, Belgium|page=203|isbn=90-5867-418-5}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=z2japTNPRNAC&pg=PA539|title=Han-Mongol Encounters and Missionary Endeavors: A History of Scheut in Ordos (Hetao) 1874–1911|author=Patrick Taveirne|year=2004|publisher=Leuven University Press|location=Leuven, Belgium|page=539|isbn=90-5867-365-0}}</ref> Po besedah mongolskega zgodovinarja Širnuta Sodbiliga so zahodni katoliški misijonarji prisilili Mongole, da so predali svojo zemljo kitajskim katolikom Hana kot del boksarskih odškodnin. Mongoli so v boksarski vstaji sodelovali v napadih na katoliške misije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Taveirne |first1=Patrick |title=Han-Mongol Encounters and Missionary Endeavors: A History of Scheut in Ordos (Hetao) 1874–1911 |date=2004 |publisher=Leuven University Press |isbn=90-5867-365-0 |page=568 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=z2japTNPRNAC&pg=PA568|volume=15 of Louvain Chinese studies}}</ref> Vlada Činga ni kapitulirala pred vsemi tujimi zahtevami. Mandžurski guverner Jušjan je bil usmrčen, usmrtitev kitajskega generala Dong Fušjanga pa je cesarsko sodišče zavrnilo, čeprav je med uporom spodbujal ubijanje tujcev.<ref name="Jonathan Neaman Lipman 2004 181">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=90CN0vtxdY0C&pg=PA224 |title=Familiar Strangers: A History of Muslims in Northwest China|author=Jonathan Neaman Lipman |year=2004 |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |page=181 |isbn=0-295-97644-6}}</ref> Dong se je po posredovanju cesarice vrnil iz ujetništva in živel razkošno in oblastno življenje v "izgnanstvu" v svoji domači provinci Gansu.<ref name="James Hastings, John Alexander Selbie, Louis Herbert Gray 1916 894"/> Po smrti leta 1908 so mu vrnili vse odzete časti in ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi.<ref name="James Hastings, John Alexander Selbie, Louis Herbert Gray 1916 894">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eEwTAAAAYAAJ&pg=PA893|title=Encyclopædia of Religion and Ethics|volume=8|author1=James Hastings |author2=John Alexander Selbie |author3=Louis Herbert Gray |year=1916|publisher=T. & T. Clark|page=894|isbn=978-0-567-06509-4}}</ref> Odškodnina ni bila nikoli plačana v celoti in je bila med drugo svetovno vojno preklicana.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} ==Dolgoročne posledice== Okupacija Pekinga s strani tujih sil in neuspeh boksarske vstaje sta dodatno oslabila podporo dinastiji Čing.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} Podpora reformam se je zmanjšala, podpora revoluciji pa povečala.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} V desetih letih po boksarski vstaji se je število uporov na Kitajskem povečalo, zlasti na jugu.<ref name=":3"/>{{Rp|page=14}} Narasla je podpora Tongmenghuju, zavezništvu skupin proti Čingu, ki je kasneje postal [[Kuomintang]].<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} Cesarico vdova Ciši so vrnili v Peking, ker so okupacijske sile menile, da je ohranitev vladavina Čingov najboljši način za obvladovanje Kitajske.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Dinastija Čing si je še nekaj časa prizadevala reformirati državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}}  Leta 1905 je odpravila cesarske izpite in poskušala postopno uvesti posvetovalne svete.<ref name=":3" />{{Rp|page=15}}   Skupaj z oblikovanjem novih vojaških in policijskih organizacij so reforme poenostavile centralno birokracijo in začele prenavljati davčno politiko.<ref name="Benedict1996">{{navedi knjigo |last1=Benedict |first1=Carol Ann |url=https://archive.org/details/bubonicplagueinn00bene |title=Bubonic Plague in Nineteenth-Century China |journal=Modern China |publisher=Stanford University Press |year=1996 |isbn=978-0-8047-2661-0 |volume=14 |pages=107–55 |doi=10.1177/009770048801400201 |pmid=11620272 |url-access=registration |issue=2 |s2cid=220733020}}</ref> Vsa ta prizadevanja niso zadostovala za ohranitev dinastije Čing, ki je bila strmoglavljena v revoluciji leta 1911.<ref name=":3"/>{{Rp|page=15}} [[Slika:French China medal 1900 1901.jpg|thumb|250px|Francoska spominska medalja kitajske odprave 1901; Muzej Legije časti]] Evropske države kot prevladujočo tujo silo je po boksarski vstaji in zmagi v prvi kitajsko japonski vojni zamenjala Japonska. Po zmagi Japonske v rusko-japonski vojni 1904-1905 je ruski vpliv v južni polovici Mandžurije zamenjal japonski. Japonska je tako vojaško kot kulturno postala dominanta sila v azijskih zadevah. V dogajanje so bili vključeni številni kitajski učenjaki, ki so se izobraževali tudi na Japonskem. Najvidnejši med njimi je bil [[Sun Jatsen]], ki je kasneje na Kitajskem ustanovil nacionalistični [[Kuomintang]]. Oktobra 1900 je Rusija zasedla del Mandžurije,<ref name="Paine1996">{{navedi knjigo|first1=S. C. M.|last1=Paine|title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier|url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain|url-access=registration|year=1996|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-1-56324-724-8|page=[https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain/page/217 217]}}</ref> kar je ogrozilo anglo-ameriške upe, da bodo ohranili odprtost države za trgovino v skladu s politiko odprtih vrat. Spopad Japonske z Rusijo zaradi [[Ljaodong]]a in drugih provinc v vzhodni Mandžuriji zaradi ruskega nespoštovanja [[Boksarski protokol|Boksarskega protokola]], ki je zahteval njihov umik, je po dveh letih neuspešnih pogajanj leta 1904 prerasel v rusko-japonsko vojno. Vojna se je naslednje leto končala z zmago vse bolj samozavestne Japonske. [[Slika:Within historic grounds of the Forbidden City in Pekin, China, on November 28 celebrated the victory of the Allies., ca. - NARA - 532582.jpg|thumb|left|250px|Zbor tujih vojsk v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]] po zasedbi Pekinga 28. novembra 1900]] Ameriški predsednik [[William McKinley]] je naredil zgodovinski korak pri preoblikovanju pooblastil ameriškega predsednika. Na Kitajsko je v boj proti boksarjem, ki jih je podpirala kitajska vlada, poslal pet tisoč vojakov, ne da bi se pred tem posvetoval s [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresom]], kaj šele, da bi pridobil [[Vojna napoved|vojno napoved]]. Predsedniki pred njim so proti nevladnim skupinam uporabili vojsko samo v primerih, ko so bili ogroženi interesi in državljani ZDA. Vojsko je uporabil proti priznani vladi in brez upoštevanja določb ameriške ustave, kdo naj napove vojno. ==Polemike in spreminjanje pogledov na boksarje== [[Slika:Boxer Prisoners Captured By 6th US Cavalry, Tientsin, China (1901) Underwood & Co (RESTORED) (4072872709).jpg|thumb|right|"Boksarji", ki jih je ujel ameriški 6. konjeniški polk v bližini Tjandžina; zgodovinarji so prepričani, da so bili zgolj opazovalci]] Na boksarje se je od samega začetka gledalo različno. Prvi so jih imeli za protiimperialistične, domoljubne in protinacionalistične borce, drugi pa za necivilizirane, iracionalne in jalove nasprotnike neizogibnih sprememb. Zgodovinar Joseph Esherick trdi, da v kitajski zgodovini ni bilo nobenega večjega incidenta, ki bi imel tako širok razpon strokovnih interpretacij.{{sfnb|Esherick|1987|p= xiv}} Boksarji so naleteli na obsodbe tistih, ki so hoteli Kitajsko modernizirati po zahodnih civilizacijskih modelih. [[Sun Jatsen]], ustanovitelj [[Tajvan|Republike Kitajske]] in [[Kuomintang]]a (kitajske nacionalistične stranke), si je takrat prizadeval za strmoglavljenje dinastije Čing, vendar je bil prepričan, da je vlada s širjenjem govoric povzročila zmedo med prebivalstvom in spodbudila boksarsko gibanje. Boksarje je ostro kritiziral kot protiljudske in mračnjaške. Občudoval je njihov uporniški duh, a jih je hkrati imenoval banditi. Študenti, ki so študirali na Japonskem, so bili razdvojeni. Nekateri so izjavili, da so bili boksarji nevedni in trmasti ljudje, vendar so bila njihova prepričanja pogumna in pravična in bi jih bilo mogoče spremeniti v silo za dosego neodvisnosti.<ref name="Han 20, 21">{{navedi knjigo|last=Han|first=Xiaorong |title=Chinese discourses on the peasant, 1900–1949 |url=https://books.google.com/books?id=oxTe1YYZa7MC&pg=PA20|date=2005|publisher= State University of New York Press|isbn=0-7914-6319-2|pages=20, 21}}</ref> Po padcu dinastije Čing leta 1911 so nacionalistični Kitajci postali bolj naklonjeni boksarjem. Leta 1918 je Sun Jatsen pohvalil njihov borbeni duh in dejal, da so bili boksarji pogumni in neustrašni v boju do smrti proti vojskam zavezništva, zlasti v bitki pri Jangcunu.<ref>Li Weichao. "Modern Chinese Nationalism and the Boxer Movement", {{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=I0kvN9LDHP0C&pg=PA151|title=Critical Zone 3: A Forum of Chinese and Western Knowledge|author=Douglas Kerr|year=2009|publisher=Hong Kong University Press|pages=149, 151|isbn=978-962-209-857-2}}</ref> Kitajski liberalci, kot je bil [[Hu Ših]], ki je Kitajsko pozival k modernizaciji, so boksarje še vedno obsojali zaradi njihove neracionalnosti in barbarstva.<ref>顾则徐：清末民初思想领袖评价义和团总览</ref> Čen Dušju, vodja gibanja za novo kulturo, je boksarjem odpustil barbarstvo glede na zločine, ki so jih na Kitajskem zagrešili tujci, in trdil, da si tisti, ki so se podredili tujcem, zaslužijo obsodbo.{{sfnb|Han|2005|p=59}} [[Slika:Chinese soldiers 1899 1901.jpg|thumb|left|Vojaki Činga v letih 1899–1901]] V drugih državah so bili pogledi na boksarje zapleteni in sporni. [[Mark Twain]] je rekel, da je ''"boksar patriot. Svojo državo ljubi bolj kot države drugih ljudi. Želim mu uspeh."''<ref>{{navedi knjigo|last=Twain|first=Mark |title=Mark Twain Speeches |url=https://books.google.com/books?id=dhWMWs_7J3UC&pg=PA116|date= 2007|isbn=978-1-4346-7879-9|page=116|publisher=BiblioBazaar }}</ref> Ruski pisatelj [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] je prav tako hvalil boksarje in obtožil carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II. Nemškega]], da sta glavna odgovorna za ropanje, posilstva, umore in ''"krščansko brutalnost"'' ruskih in zahodnih čet.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=k1_iAAAAMAAJ&q=he+praised+the+Chinese+for+their+heroic+patience.+When+he+learned+about+the+%22orgy+of+murder,+raping,+and+looting%22+committed+by+the+Western+powers+in+quelling+the+Boxer+rebellion,+he+raged+against+the+brutality+of+the+Christians|title=The Russian review, Volume 19|author=William Henry Chamberlin |year=1960|publisher=Blackwell|page=115}}</ref> Ruski revolucionar [[Vladimir Lenin]] se je norčeval iz trditve ruske vlade, da ščiti krščansko civilizacijo: ''"Uboga cesarska vlada! Tako krščansko nesebična, a tako neupravičeno obrekovana! Pred nekaj leti je nesebično zavzela Port Arthur, zdaj pa nesebično zaseda Mandžurijo; obmejne kitajske province je nesebično preplavila s hordami izvajalcev, inženirjev in častnikov, ki so s svojim ravnanjem zbudili ogorčenje celo Kitajcev, znanih po svoji poslušnosti"''.<ref>V. I. Lenin, "The War in China", ''Iskra'', No. 1 (December 1900), in ''Lenin Collected Works'' (Moscow: Progress Publishers, 1964), Volume 4, pp. 372–377, online [http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1900/dec/china.htm Marxists Internet Archive].</ref> Ruski časopis ''Amurskij kraj'' je kritiziral umore nedolžnih civilistov in obtožil, da bi ''"civiliziranemu krščanskemu narodu"'' bolj ustrezali izrazi zadržanost, civilizacija in kultura kot rasno sovraštvo in uničenje. Časopis je spraševal: ''"Kaj naj rečemo civiliziranim ljudem? Morali jim bomo reči: 'Ne imejte nas več za brate. Smo zlobni in strašni ljudje; pobili smo tiste, ki so se skrivali pri nas, ki so iskali našo zaščito.'"''<ref name="LensenChʻen1982">{{navedi knjigo|author1=George Alexander Lensen|author2=Fang-chih Chʻen|title=The Russo-Chinese War |url = https://books.google.com/books?id=ehhSAQAAIAAJ&q=midst+confidently+blemish+The+Russo-Chinese+War:+Chinese|year=1982|page=103}}</ref> V podporo boksarjem so se izrekli celo nekateri ameriški cerkveni dostojanstveniki. Evangeličanski prečastiti dr. George F. Pentecost dejal, da je bila vstaja boksarjev: : ''"... domoljubno gibanje za izgon tujih hudičev – samo to – tujih hudičev. Predpostavimo, da bi veliki evropski narodi sestavili svoja ladjevja, prišli sem, zavzeli Portland, se pomaknili do Bostona, nato New Yorka, nato Filadelfije in tako naprej po atlantski obali in okoli zaliva Galveston? Recimo, da bi zavzeli ta pristaniška mesta, naše ljudi pregnali v zaledje, zgradili velika skladišča in tovarne, pripeljali skupino razuzdanih agentov in naše ljudi mirno obvestili, da bodo odslej oni upravljali trgovino v državi? Ali ne bi imeli tudi mi boksarskega gibanja, ki bi te tuje evropske krščanske hudiče pregnalo iz naše države?"'' <ref name="LensenChʻen1982"/> Bengalski polihistor in Nobelov nagrajenec [[Rabindranath Tagore]] je napadel evropske kolonialiste.<ref name="Bickers2007">{{navedi knjigo|author=Robert A. Bickers|title=The Boxers, China, and the World|url=https://books.google.com/books?id=jxgZT6XJUIoC&pg=PA149|year=2007|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-5395-8|pages=149–}}</ref> Številni indijski vojaki v britanski indijski vojski so simpatizirali z boksarji in leta 1994 je indijska vojska Kitajski vrnila zvon, ki so ga britanski vojaki uplenili v Nebeškem templju.<ref>{{navedi novice |last=Krishnan |first=Ananth |date=7 July 2011 |title=The forgotten history of Indian troops in China |url=http://www.thehindu.com/features/friday-review/history-and-culture/the-forgotten-history-of-indian-troops-in-china/article2208018.ece |newspaper=The Hindu |location=Beijing}}</ref> [[Slika:Boxer1900.jpg|upright|thumb|Boksar]] V [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] so dogodki pustili globok pečat. Zgodovinar Robert Bickers je opozoril, da je bila za britansko vlado boksarske vstaja ''"ekvivalent indijskega 'upora'"'', dogodki med vstajo pa so v britanski javnosti vplivali na idejo rumene nevarnosti. Kitajsko nacionalistično revolucijo v 1920. letih in celo dejavnosti [[Rdeča garda|Rdeče garde]] v 1960. letih se je dojemalo kot odsev boksarske vstaje.<ref>Robert Bickers, ''Britain in China: Community, Culture, and Colonialism, 1900–1949'' (Manchester; New York: Manchester University Press, distributed in the US by St. Martin's Press, 1999 {{ISBN|0-7190-4697-1}}), p. 34</ref> Na [[Tajvan]]u in v [[Hongkong]]u zgodovinski učbeniki pogosto predstavljajo boksarsko gibanje kot iracionalno, v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] pa učbeniki opisujejo boksarsko gibanje kot protiimperialistično, domoljubno kmečko gibanje, ki je propadlo zaradi pomanjkanja vodstva sodobnega delavskega razreda, mednarodno vojsko pa kot invazivno silo. V zadnjih desetletjih so obsežne raziskave na terenu in v arhivih privedle do manj črno belega pogleda na dogajanja. Nekateri nekitajski znanstveniki na gibanje gledajo kot na protiimperialistično, drugi pa menijo, da je izraz nacionalističen neskladen, ker kitajski narod takrat še ni bil oblikovan, boksarji pa so se ukvarjali z bolj regionalnimi vprašanji. Zadnja leta se v Ljudski republiki Kitajski veliko razpravlja o boksarjih. Leta 1998 je kritični znanstvenik Vang Ji trdil, da imajo boksarji skupne značilnosti z ekstremizmom kulturne revolucije. Oba dogodka sta imela na zunanjepolitičnem področju za cilj ''"likvidacijo vseh škodljivcev"'', na notranjepolitičnem področju pa ''"odpravo slabih prvin vseh opisov"''. Leta 2006 je Juan Vejši, profesor ''filozofije na univerzi Džongšan v [[Guangdžov]]u, zapisal, da so boksarji s svojimi "zločinskimi dejanji prinesli neizrekljivo trpljenje narodu in ljudem! To so dejstva, ki jih vsi poznajo, in nacionalna sramota je, da jih Kitajci ne morejo pozabiti"''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.zonaeuropa.com/20060126_1.htm|title=History Textbooks in China|publisher=Eastsouthwestnorth|access-date=23 October 2008}}</ref> Juan je obtožil državo, da zgodovinski učbeniki niso bili nevtralni, saj boksarsko vstajo predstavljajo kot ''"veličasten podvig patriotizma"'' in ne, da je bila večina boksarskih upornikov nasilnih.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/01/24/AR2006012401003.html|title=Leading Publication Shut Down in China |date= 25 January 2006|publisher=Washington Post Foreign Service|access-date=19 October 2008 | first=Philip P. | last=Pan}}</ref> V odgovor so nekateri Juana Vejšija označili za izdajalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.snzg.com.cn/readnews.asp?newsid=1082|title=网友评论：评中山大学袁时伟的汉奸言论和混蛋逻辑_三农之外_关注现实_中国三农问题研究中心|date=8 March 2006|access-date=24 July 2017|archive-date=8 March 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060308103607/http://www.snzg.com.cn/readnews.asp?newsid=1082|url-status=dead}}</ref> ==Ime== Ime "boksarska vstaja" (ali upor) je po mnenju sodobnega zgodovinarja W. Eshericka povsem napačno, saj se boksarji ''"nikoli niso uprli mandžurskim vladarjem Kitajske in njihovi dinastiji Čing"''. Najpogostejši slogan boksarjev skozi celo zgodovino gibanja je bil '''podprite Čing, uničite tuje''', kjer je 'tuje' jasno pomenilo tujo vero, krščanstvo, v krščanstvo spreobrnjene Kitajce in tujce same. Ko so gibanje s pomočjo zavezniških tujih vojsk zatrli, so tako tuje sile kot vplivni kitajski uradniki spoznali, da bo morala na Kitajskem na oblasti ostati dinastija Čing, ker bo le ta sposobna vzdrževati red, pobirati davke in plačati odškodnino. Da bi rešili obraz cesarice vdove Ciši in članov cesarskega dvora, so vsi začeli trditi, da so bili boksarji uporniki in da je edina podpora, ki so jo boksarji prejeli s cesarskega dvora, prišla od nekaj mandžurskih knezov. Esherick zaključuje, da je bil izvor izraza "vstaja" povsem političen in oportunističen, vendar je imel izjemno moč, zlasti v časopisnih poročilih.<ref>Esherick str. xiv.</ref> 6. junija 1900 je londonski ''[[The Times]]'' zapisal izraz "vstaja" v narekovajih, verjetno zato, da bi nakazal svoje mnenje, da je upor dejansko spodbudila vdova cesarica Ciši.<ref>Jane Elliot, ''Some Did It for Civilisation''", str. 9, 1.</ref> Zgodovinar Lanšin Šjang vstajo označuje za ''"tako imenovani 'boksarski upor'"'' in navaja tudi, da ''"čeprav kmečki upor ni bil nič novega v kitajski zgodovini, je bil v resnici vojna proti najmočnejšim državam sveta."''<ref>Xiang. ''The Origins of the Boxer War'', str. vii–viii.</ref> Druga novejša zahodna dela vstajo označujejo kot "boksarsko gibanje", "boksarsko vojno" ali gibanje Jihetuan, kitajske študije pa upor imenujejo 义和团运动 (Yihetuan yundong), to je "gibanje Jihetuan". Nemški znanstvenik Thoralf Klein v svoji razpravi o splošnih in pravnih posledicah terminologije ugotavlja, da so vsi izrazi, vključno s kitajskimi, "posmrtne interpretacije konflikta". Trdi, da vsak izraz, pa naj bo to "vstaja", "upor" ali "gibanje", implicira zgrešeno definicijo konflikta. Tudi izraz "boksarska vojna", ki so ga pogosto uporabljali znanstveniki na Zahodu, sproža vprašanja, ker nobena stran ni uradno napovedala vojne. Cesarski edikti z dne 21. junija govorijo, da so se začele sovražnosti in usmerjali redno kitajsko vojsko, naj se pridruži boksarjem proti zavezniškim vojskam. To je bila ''[[De iure - de facto|de facto]]'' vojna napoved. Zavezniške čete so se obnašale kot vojska, ki pripravlja na kazensko ekspedicijo v kolonialnem slogu, in ne kot vojska v napovedani vojni s pravnimi omejitvami. Zavezniki so izkoristili dejstvo, da Kitajska ni podpisala ''"Zakonov in običajev vojne na kopnem"'', ključnega dokumenta, podpisanega na Haaški mirovni konferenci leta 1899. Trdili so, da je Kitajska kršila določbe, ki so jih sami ignorirali.{{sfnb|Klein|2008}} Obstajajo tudi razlike v izrazih, ki se nanašajo na borce. Prva poročila, ki so prišla s Kitajske leta 1898, so vaške aktiviste omenjala kot ''"jihečuan"'' (Wade–Giles: I Ho Ch'uan). Najzgodnejša uporaba izraza "boksar" je v pismu, ki ga je septembra 1899 v Šandongu napisala misijonarka Grace Newton. Iz konteksta pisma je razvidno, da je bil, ko je bilo pismo napisano, "boksar" že dobro znan izraz, ki sta ga verjetno skovala Arthur H. Smith ali Henry Porter, misijonarja, ki sta prav tako prebivala v Šandongu.{{sfnp|Thompson|2009|p = 223 n. 1}} Arthur H. Smith v svoji knjigi iz leta 1902 pravi, da ime: : ''"... 'i ho čuan' dobesedno pomeni 'pest (čuan) pravičnosti (ali javnosti) (i) harmonije (ho)' v očitni aluziji na moč združene sile, ki jo je imela. Ker kitajska besedna zveza 'pesti in noge' označuje boks in rokoborbo, se je zdelo, da za privržence sekte ni primernejšega izraza kot 'boksarji'. Poimenovanje, ki sta ga najprej uporabila en ali dva misijonska dopisnika tujih časopisov na Kitajskem je bil kasneje vsesplošno sprejet zaradi težav pri oblikovanju boljšega."''<ref>''China in Convulsion'' Vol I, str. 154–155.</ref> ==Medijska podoba vstaje== [[Slika:Marines fight rebellious Boxers outside Peking Legation, 1900. Copy of painting by Sergeant John Clymer., 1927 - 1981 - NARA - 532578.tif|thumb|Marinci Združenih držav Amerike v boju z boksarji pred pekinško diplomatsko četrjo; kopija slike narednika Johna Clymerja]] [[Slika:Boxer Rebellion.jpg|thumb|Britanski in japonski vojaki v boju z boksarji]] Do leta 1900 so dozorele številne nove oblike medijev, vključno z ilustriranimi časopisi in revijami, razglednicami in oglasi, ki so vsi prikazovali boksarje in tuje invazivne vojske.<ref>Peter Perdue, "[http://video.mit.edu/watch/mit-visualizing-cultures-visualizing-the-boxer-uprising-10054/ Visualizing the Boxer Uprising]" MIT Visualizing Cultures Illustrated Slide Lecture</ref> O uporu so v tujem ilustriranem tisku poročali umetniki in fotografi. Objavljale so se tudi slike in grafike, vključno z japonskimi [[lesorez]]i.<ref>Frederic A. Sharf and Peter Harrington. ''China 1900: The Artists' Perspective''. London: Greenhill, 2000. {{ISBN|1-85367-409-5}}.</ref> V naslednjih desetletjih so boksarji postali stalna tema komentatorjev, pogledi nanje pa zelo različni. * V poljski drami ''Svatba'' ([[Poljščina|poljsko]] ''Wesele'') Stanisława Wyspiańskega, ki je bila prvič objavljena 16. marca 1901, še preden je bil upor dokončno zadušen, nek bralec postavlja novinarju eno od najbolj znanih vprašanj v zgodovini poljske književnosti: ''"Cóż tam, panie, w polityce? Chińczyki trzymają się mocno!?"'' (Kako stojijo stvari v politiki, gospod? Se Kitajci trdno držijo!?).<ref name="Wesele">''Chińcyki trzymają się mocno!?''. Broszka.pl. 26. avgust 2007. Pridobljeno 26. avgusta 2012.</ref> * Liu E. v ''Potovanjih Lao Cana'' ([[pinjin]] ''Lǎo Cán Yóujì'')<ref>prevod Harold Shaddick kot ''The Travels of Lao Ts'an''. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1952.</ref> prikazuje poštenega uradnika, ki poskuša izvesti reforme, in boksarje kot sektaške upornike. * Film [http://(25)%2055%20Days%20at%20Peking%201963%20Charlton%20Heston%20Ava%20Gardner%20David%20Niven%20War/Drama%20Full%20Movie%20HD%204K%20-%20YouTube ''55 dni v Pekingu''] v režiji Nicholasa Raya je bil posnet leta 1963. Glavne vloge igrajo [[Charlton Heston]], [[Ava Gardner]] in David Niven.<ref name="days">{{IMDb title|qid=Q244115|title=55 Days at Peking}}</ref> * Leta 1975 je hongkonški studio Shaw Brothers produciral film ''Boksarska vstaja'' (kitajsko 八國聯軍, pinjin bāguó liánjūn, Wade–Giles: Pa Kuo lien chun; dobesedno 'Zavezniška vojska osmih narodov') pod režisersko taktirko Čang Čeha.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hkflix.com/xq/asp/filmID.533288/qx/details.htm |title=HKflix |publisher=HKflix |access-date=6 September 2012 }}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=January 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> * Roman ''Zadnja cesarica'' (''The Last Empress'', Boston, 2007), avtorice Anchee Min, opisuje dolgo vladavino [[Cesarica vdova Ciši|cesarice vdove Ciši]], v kateri je obleganje diplomatskih predstavništev eden od vrhuncev romana. * Roman Nobelovega nagrajenca Mo Yana ''Smrt na sandalovem kolu'' (檀香刑) prikazuje poglede vaščanov na boksarsko vstajo.<ref>'' Sandalwood Death''. Angleški prevod Howard Goldblatt. Norman: University of Oklahoma Press, 2013. {{ISBN|978-0-8061-4339-2}}).</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Chang |first=Yin-t'ang |others=University of Washington |title=A Regional handbook on Northeast China |year=1956 |location=Seattle, Washington |publisher=The Institute |oclc=30731011}} * {{navedi knjigo |first = Paul A. |last = Cohen |title = History in three keys: the boxers as event, experience, and myth |url = https://archive.org/details/historyinthreeke00paul |url-access=registration |year=1997 |publisher=Columbia University Press |isbn=0-231-10651-3}} * {{navedi knjigo |last = Elliott |first = Jane E. |year = 2002 |title = Some Did It for Civilisation, Some Did It for Their Country: A Revised View of the Boxer War |url = https://archive.org/details/somediditforcivi0000elli |publisher = Chinese University Press |location = Hong Kong |isbn = 962-201-973-0}} David D. Buck, [https://www.jstor.org/stable/20058979 "Review", ''The China Quarterly''] 173 (2003): 234–237. calls this a strong "revisionist" account. * {{navedi knjigo |last=Edgerton|first=Robert B. |title = Warriors of the rising sun: a history of the Japanese military |year=1997 |publisher = W. W. Norton & Company |isbn=0-393-04085-2 |url = https://archive.org/details/warriorsofrising00edge |url-access=registration |edition=illustrated}} * {{navedi knjigo |last=Esherick |first=Joseph W. |title = The Origins of the Boxer Uprising |url = https://archive.org/details/originsofboxerup00jose |url-access=registration |publisher=U of California Press |year=1987 |isbn=0-520-06459-3}} [https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&q=Secondary%20devils Excerpt] * {{navedi knjigo |last=Harrington|first=Peter |title=Peking 1900: The Boxer Rebellion |url=https://archive.org/details/peking1900boxerr0000harr|year=2001|publisher=Osprey|location=Oxford|isbn=1-84176-181-8}} * {{cite journal |last=Klein|first=Thoralf |title = The Boxer War-the Boxer Uprising |journal=Online Encyclopedia of Mass Violence |year=2008 |url = https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/fr/document/boxer-war-boxer-uprising}} * {{navedi splet |url = http://www.jhuapl.edu/ourwork/nsa/papers/China%20ReliefSm.pdf |title = The China Relief Expedition Joint Coalition Warfare in China Summer 1900 |last=Leonhard |first = Robert R. |publisher=The Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory|access-date=8 August 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20161206044959/http://www.jhuapl.edu/ourwork/nsa/papers/China%20ReliefSm.pdf |archive-date=6 December 2016}} (No date. 2007?) * {{navedi knjigo |last = Preston |first = Diana |year = 2000 |title = The Boxer Rebellion: The Dramatic Story of China's War on Foreigners That Shook the World in the Summer of 1900 |url = https://archive.org/details/boxerrebelliondr00dian |url-access = registration |publisher = Walker| location = New York |isbn = 0-8027-1361-0}}; British title: ''Besieged in Peking: The Story of the 1900 Boxer Rising'' (London: Constable, 1999); popular history. * {{navedi knjigo |last=Thompson|first=Larry Clinton |title = William Scott Ament and the Boxer Rebellion: Heroism, Hubris, and the "Ideal Missionary" |year=2009 |publisher=McFarland |location=Jefferson, NC |isbn=978-0-78645-338-2}} * {{navedi knjigo |last=Xiang|first=Lanxin |title = The Origins of the Boxer War: A Multinational Study |url=https://archive.org/details/originsofboxerwa0000xian|publisher=Psychology Press |year=2003|isbn=0-7007-1563-0}} * {{cite encyclopedia |editor-last = Li |editor-first=Xiaobing |chapter= Eight Foreign Armies Invasion of China |last= Xu |first=Guangqiu |year = 2012 |title = China at War: An Encyclopedia |publisher = ABC-CLIO |location = Santa Barbara, CA |url = https://books.google.com/books?id=jhPyvsdymU8C |isbn = 978-1-59884-415-3}} * {{navedi knjigo |last=Salvago Raggi |first=Giuseppe|others=Gingko Edizioni |title=The Only Man Dressing for Dinner|url=https://archive.org/details/isbn_9788831229036 |year=2019 |location=Verona}} {{refend}} == Zunanje povezave == ;{{ikona en}} * {{imdb title|id=0056800|title=55 Days at Peking}} * {{imdb title|id=0075031|title=Pa kuo lien chun}} * [http://content.lib.washington.edu/chandlessweb/index.html/ U. of Washington Library's Digital Collections – Robert Henry Chandless Photographs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081220214931/http://content.lib.washington.edu/chandlessweb/index.html |date=2008-12-20 }} {{kategorija v Zbirki|Boxer Rebellion}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Leto 1899]] [[Kategorija:Leto 1900]] [[Kategorija:Leto 1901]] [[Kategorija:Vojne Japonskega imperija]] [[Kategorija:Vojne Ruskega imperija]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojne Nemškega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Kraljevine Italije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Boksarska vstaja|*]] iw1kixjhfc1tn6qcybcixfenxvch3hg Beauvais 0 122897 6665598 6643658 2026-04-26T01:05:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Beauvais| canton=Beauvais-1<br>Beauvais-2| INSEE=60057| postal code=60000| mayor=Caroline Cayeux| term=2008-2014| intercommunality=Aglomeracijska skupnost Beauvais| elevation m=67| elevation min m=57| elevation max m=170| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Beauvais''' je [[mesto]] in [[Občine Francije|občina]] v zgodovinski regiji [[Pikardija|Pikardiji]], danes v [[Francoske regije|regiji]] v regiji [[Hauts-de-France]], [[Oise (departma)|departmaju Oise]], severne Francije. Občina Beauvais ima 55.550 prebivalcev (2023),[5] in velja za najbolj naseljeno mesto v departmaju Oise. Služi Parizu prek letališča Paris Beauvais. Skupaj s predmestji in satelitskimi mesti ima metropolitansko območje Beauvais 128.020 prebivalcev. Regija okoli Beauvaisa se imenuje Beauvaisis. == Zgodovina == Beauvais je bil znan v času Rimljanov kot galsko-rimsko ime ''Caesaromagus'' (''magos'' je keltsko ime za 'polje'). V post-renesančni latinščini se je upodabljalo ime ''Bellovacum'' od Bellovacijev, plemena [[Belgi|Belgov]], katerih glavno mesto je bil. V devetem stoletju je postal grofija, ki so jo okoli leta 1013 prevzeli škofje Beauvaisa, ki so postali plemiči (''peer'') Francije v dvanajstem stoletju. Na kronanju [[kralj]]ev je škof Beauvaisa nosil kraljevski plašč in s škofom iz [[Langres]]a dvignil kralja s [[prestol]]a, da bi ga predstavili ljudem. [[Commentarii de bello Gallico |''De Bello Gallico'']] II. knjiga 13. poročilo: ko se je [[Julij Cezar]] približeval utrjenemu mestu imenovanem Bratuspantium v deželi Bellovaci, so se prebivalci predali, ko je bil oddaljen približno 5 [[Milja |rimskih milj]]. Njegovo ime je [[Galščina|galščini]] za "kraj, kjer so izdajali sodne odločbe" od *''bratu-spantion''. Nekateri pravijo, da je Bratuspantium Beauvais. Drugi pravijo, da je Vendeuil-Caply ali Bailleula sur Thérain. <ref>{{fr icon}} http://encyclopedie.arbre-celtique.com/bratuspantium-3216.htm Encyclopédie de l'Arbre Celtique</ref><ref>Xavier Delamarre, Noms de lieux celtiques de l'Europe Ancienne (Errance, 2012) p.86</ref> Od 1004-1037 je bil grof Beauvaisa Eudes I.I de Blois. V listini datirani v 1056/1060, je Éon I. de Penthièvre dodelil zemljišče »in pago Belvacensi« (Beauvais, Picardija) [[samostan]]u Saint-Aubin v [[Angers]]u. (Opomba: Morda je podedoval po svojem očetu Geoffreyu I., vojvoda Bretanjski od mater Ermengarde-Gerberga Anjou, ki je bila znana, da je imela tam v lasti nepremičnine) Leta 1346, med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]], se je mesto moralo braniti pred [[Angleži]], ki so ga spet oblegali leta 1433. Obleganje leta 1472 pod vodstvom burgundskega vojvode [[Karel Drzni|Karla Drznega]], je bilo znano po junaštvu mestnih žensk, pod vodstvom [[Jeanne Hachette]], v čigar spomin še vedno praznujejo s procesijo 14. oktobra (praznik Sainte Angadrême), v katerem imajo ženske prednost pred moškimi. Zanimiva najdba novcev iz visokega srednjega veka je postala znana kot ''Beauvais Hoard'', ker so bili nekateri britanski in evropski kovanci najdeni v francoskem samostanu v Beauvaisu. Depo, ki je vseboval različne redke in izjemno redke anglo-normanske penije, angleške in tuje kovance, je bil znan po tem, da so ga našli v ali blizu Pariza. <ref>{{Navedi splet |url=http://treasurehunting.tv/?p=101 |title=Coin Hoard Article |accessdate=2015-03-13 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927102731/http://treasurehunting.tv/?p=101 |url-status=dead }}</ref><ref>Marshall Faintich. [http://www.symbolicmessengers.com/beauvais.htm The "Beauvais" Hoard]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, SymbolicMessengers.com website, 2002. Retrieved 20 September 2010.</ref> Beauvais je bil v veliki meri poškodovan med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in še enkrat v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], v času nemškega pohoda na Pariz junija 1940. Velik del starejšega dela mesta je bil skoraj uničen in stolnica pa močno poškodovana, preden so mesto osvobodile britanske sile 30. avgusta 1944. <ref>Hoemberg, Elisabeth, ''Thy People, My People'', J. M. Dent & Sons, London, 1950, p. 63</ref> == Geografija == [[Slika:Arrondissement de Beauvais.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja v regiji]] Mesto leži v severni Franciji ob sotočju rek ''Thérain'' in ''Avelon'', približno 62 km od [[Amiens]]a, 59 km od [[Compiègne]], 78 km od [[Pariz]]a, 81 km od [[Rouen]]a, 160 km od [[Reims]]a in 198 km od [[Lille|Lilla]]. Mesto ima oceansko [[podnebje]], blago in vlažno. Povprečna letna temperatura je 9,9 °C (obdobje 1961 na leto 1990), povprečno letno sončno obsevanje je 1669 ur (od 1991 do leta 2010). Hribi območja Pays de Bray ščitijo Beauvais pred padavinami. Količina padavin je 669 mm na leto v povprečju (1981-2010). Megla je pogosto prisoten, in je ocenjena na približno 55 dni v letu. == Administracija == Beauvais je sedež dveh kantonov: * ''Kanton Beauvais-1'' z občinami: {{div col|colwidth=30em}} #Beauvais (del) #Fouquenies #Herchies #Milly-sur-Thérain #Le Mont-Saint-Adrien #Pierrefitte-en-Beauvaisis #Saint-Germain-la-Poterie #Savignies {{div col end}} * ''Kanton Beauvais-2'' z občinami: {{div col|colwidth=22em}} #Allonne #Auneuil #Auteuil #Beauvais (del) #Berneuil-en-Bray #Flavacourt #Frocourt #Goincourt #La Houssoye #Labosse #Lachapelle-aux-Pots #Lalande-en-Son #Lalandelle #Aux Marais #Ons-en-Bray #Porcheux #Rainvillers #Saint-Aubin-en-Bray #Saint-Léger-en-Bray #Saint-Martin-le-Nœud #Saint-Paul #Sérifontaine #Le Vaumain #Le Vauroux #Villers-Saint-Barthélemy #Warluis {{div col end}} == Znamenitosti == Beauvais je na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]]. === Stolnica === {{glavni|Stolnica svetega Petra v Beauvaisu}} [[Image:Beauvais 1.JPG|thumb|Cathédrale Saint-Pierre]] Stolnica, ki je posvečena sv. Petru (''Cathédrale Saint-Pierre de Beauvais'') je v nekaterih pogledih najbolj drzen dosežek francoske [[Francoska gotska arhitektura|gotske arhitekture]], sestavljena le iz [[transept|prečne ladje]] in [[prezbiterij|kora]] z [[apsida|apsido]], ki ima sedem [[kapela|kapel]]. Oboki v notranjosti presega 46 m v višino. Stolnica je doživela veliko popravil in obnov v letu 2008. Majhna romanska cerkev iz 10. stoletja, znana kot ''Basse Oeuvre'' je zasedala mesto, namenjeno za glavno ladjo; velik del vzhodnega konca je bil porušen, da bi naredili prostor za novo katedralo. Graditi se je začela leta 1247, pod škofom William od Grèsa (Guillaume de Grès, Guillaume de Grez), z dodanimi 5 m v višino, da bi bila najvišja stolnica v Evropi. Delo je bilo prekinjeno leta 1284 zaradi porušitve stropa kora. Katastrofa je povzročila začasno pomanjkanje poguma med zidarji, ki so delali v gotskem slogu. Transept bil zgrajen med letoma 1500 do 1548. Leta 1573 je padec preveč ambiciozno zastavljenega osrednjega stolpa ponovno ustavil delo, in kasneje dodan majhen dodatek. Fasada, še posebej južna, ima vse bogastvo poznega gotskega sloga. Stolnica ima izrezljana lesena vrata tako na severnem kot južnem portalu, ki so mojstrovina gotske in renesančne izdelave. Cerkev ima dovršeno astronomsko uro (1866) in tapiserije iz petnajstega in sedemnajstega stoletja. Njeni glavni umetniški zakladi so vitraji iz trinajstega, štirinajstega in šestnajstega stoletja, najlepše od njih je iz roke renesančnega umetnika, Engrand Le Prince, rojenega v Beauvaisu. Njegovih je tudi nekaj vitrajev v St. Etienne, drugi cerkvi v mestu in zanimiv primer prehoda med romaniko in gotiko. V srednjem veku so 14. januarja, na praznik oslov, praznoval v stolnici, v spomin na ''Beg v Egipt''. === Drugo === * trg ''Place de l'Hôtel de Ville'', območje številnih zgradb iz srednjega veka; * ''škofijska palača'' iz 16. stoletja, delno zgrajena na okopih iz antičnega obdobja, danes je v njej sodišče; * ''Mestna hiša'' (''Hôtel de ville''), v bližini katerega stoji kip Jeanne Hachette, je bila zgrajena leta 1752. == Pobratena mesta == Beauvais je pobraten z: *{{flagicon|UK}} [[Maidstone]], Velika Britanija, od 1961 *{{flagicon|GER}} [[Witten]], Nemčija, od 1975<ref name="RuhrTwins2010">{{navedi splet|url=http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd|title=List of Twin Towns in the Ruhr District|year=2009|publisher=Twins2010.com|accessdate=28 October 2009|archive-date=2022-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220116062526/http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|POR}} [[Setúbal]], Portugalska, od 1982. *{{flagicon|ROU}} [[Dej]], Romunija, od 2003 *{{flagicon|POL}} [[Tczew]], Poljska, od 2003 == Rojeni v Beauvaisu == * [[Jean-Baptiste Dubos]], diplomat, zgodovinar, pisatelj, * [[Alfred Des Cloizeaux]], francoski mineralog, * [[Henri Léon Lebesgue]], matematik. == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Beauvais|Beauvais}} * [http://www.beauvais.fr/ uradna stran] (v francoščini) {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Oise]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Oise]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] {{normativna kontrola}} pemyq7ycpw2fwwax66usvcrywqdpejj Ptuj 0 124884 6665410 6615197 2026-04-25T14:59:42Z Sportomanokin 14776 /* Uprava */ 6665410 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Ptuj |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 25 |lats = 00 |latNS = N | longd = 15 |longm = 52 |longs = 00 |longEW = E |prva pisna omemba= 69 n.št |slika={{Photomontage|position=center | photo1a = Ptuj.jpg | photo2a = Ptuj Town Hall.JPG | photo2b = Jurij Ptuj.jpg | photo3a = Ptuj (17) (5338693215).jpg | photo3b = Sts. Peter and Paul Parish Church Ptuj 05.jpg | photo4a = View of Ptuj (1).jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|}}<br> }} | photo1a = Ptuj.jpg | photo2a = Ptuj Town Hall.jpg | photo2b = Ptuj (20) (5339306384).jpg | photo3a = Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg | photo3b = View on City Ptuj from Ptuj Castle.jpg | photo4a = | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak| }} |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Ptuj |povrsina=25,68 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=18291 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=232 |postna=2250 |posta=Ptuj |najdisi=Ptuj |geopedia=#L410_T13_F10134692_b4 }} '''Ptúj''' ({{Audio|Sl-Ptuj.oga|izgovorjava}}, na Ptuju)<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/Ptuj|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Ptuj|website=Fran|accessdate=2025-08-18|language=sl}}</ref> (staro poimenovanje ''Optuj,'' {{jezik-la|Poetovio}}, {{jezik-de|Pettau}}) je [[mesto]] z 18.000 prebivalci (2023) in sedež [[mestna občina Ptuj|mestne občine Ptuj]] (z vsemi vključenimi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma [[Dravsko polje|Dravskega]] in [[Ptujsko polje|Ptujskega polja]], [[Haloze|Haloz]] ter južnega dela [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. V mestu, ki se je v srednjem veku razvilo okoli griča s [[Grad Ptuj|Ptujskim gradom,]] ima poleg drugih ustanov regionalnega pomena ([[Pokrajinski muzej na Ptuju|Pokrajinski muzej]], [[Bolnišnica Jožeta Potrča]], [[Mestno gledališče Ptuj]], [[Galerija mesta Ptuj]], [[Miheličeva galerija]], [[Šolski center Ptuj]] itd.), sedež ''Znanstveno-raziskovalno središče'' (ZRS) ''Bistra Ptuj'', ki je vodilna lokalna razvojna institucija in vmesnik med javnim in zasebnim sektorjem, ''Regijsko višješolsko in visokošolsko središče'' (REVIVIS) Ptuj z [[Visoka šola na Ptuju|Visoko šolo na Ptuju]] itd. Mesto ima v turističnih promocijah naziv najstarejšega mesta v [[Slovenija|Sloveniji]], za kar obstajajo mnogi zgodovinski pisni in ostali viri, ki jih je treba povezovati v smiselno celoto, da se posamezno naselbino opredeli kot mestno središče. Res je, da so na slovenskem ozemlju mnoge naselbine nastale pred Ptujem, zlasti mesta ob obali in Ljubljana (mestne pravice že v 13. stol.). Sosledje zgodovinskih dogodkov in nekateri zgodovinski viri ter arheološke najdbe pričajo, da si naziv najstarejšega strnjenega celinskega naselja zasluži ravno Ptuj. == Zgodovina == Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni [[Kamena doba|kameni dobi]] (neolitiku). To potrjujejo glinene posode in kamnite sekire, najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske gimnazije. V pozni [[železna doba|železni dobi]] so območje naselili [[Kelti]], kar potrjujejo najdbe z Grajskega griča. Okoli leta 15. pr. n. št. je stara keltska naselbina prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva [[Norik (rimska provinca)|Norik]], v letih 6 - 9 pa je bila del [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]]. [[Rimljani]] so najprej postavili Emono, leto kasneje, okrog leta 15 n. št. pa na desnem bregu Drave postavili [[Kastrum|vojaški tabor]], od koder se je naselbina postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko [[Tacit]] piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru [[XIII. legija Gemina|XIII. rimske legije ''Gemine'']]. Zaradi svoje lege na obrobju imperija sta na Ptuju trikrat imeli sedež tudi [[VIII. legija Augusta]] in XIII. legija Gemina. V času '''Pax Romana''' je rimska legija štela 5.120 legionarjev in jo je običajno podpiralo enako število vojakov pomožnih enot. Bolj prestižne legije in tiste, nameščene na meji imperija ali v nemirnih pokrajinah, so težile imeti več pomožnih enot. Tako so bile nekatere legije na trenutke okrepljene s 15.000-16.000 vojaki. Od tod tudi sklepajo, da bi lahko Poetovio imel, v svojem največjem obsegu, ko sta v njem imeli sedež obe legiji hkrati, tudi nad 100.000 ljudi. Okoli leta 103 mesto dobi civilno upravo in status kolonije z imenom ''Colonia Ulpia Traiana Poetovio'' po cesarju [[Trajan]]u. V letih 117 _ 138, to je v času cesarja [[Hadrijan]]a, je bil zgrajen kamnit [[most]] preko Drave. V 2. stoletju je bil v spomin na župana Marka Valerija postavljen [[Orfej in Evridika|Orfej]]ev spomenik. Sredi drugega stoletja postavijo I. [[Mitraizem|mitrej]]. Poetovio je postal v 3. stoletju najpomembnejše in največje rimsko mesto na območju sedanje Slovenije. Mesto je tedaj imelo 10.000 prebivalcev, z okolico pa 30.000 in je bilo celo večje od tedanjega [[London]]a s 15.000 ([[Londinium]]) in [[Dunaj]]a s 15-20.000 ([[Vindobona]]) prebivalci. V tem času postane Petoviona sedež škofije. 2. novembra 303 je umrl ptujski škof [[Viktorin Ptujski|Viktorin]] (sv. Viktorin Ptujski). Viktorin Ptujski je bil prvi komentator [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki naj bi bil po mnenju [[Sveti Hieronim|sv. Hieronim]]a v času preganjanja cesarja [[Dioklecijan]]a na Ptuju mučen ter v mestu tudi umrl. Leta 379 je ptujski škof Julius Valens Ptuj predal [[Goti|Gotom]]. 449 se je poslanec Romul mudil na [[Atila|Atilo]]vem dvoru. V pismu omenja Tatulovega sina Oresta (Atilovega tajnega pisarja). Slednji se je poročil z Romulovo hčerjo, rojeno v Poetovioni. Bila je mati zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgustul|Romula Avgust]]a (476). Okoli leta 452 so [[Huni]], na poti proti [[Italija|Italij]]i, opustošili Poetovio. Leta 473 so [[Ostrogoti|Vzhodni Goti]] zapustili Ptuj, leta 476 je propadlo Zahodno rimsko cesarstvo. Od leta 568 do 590 se na tem območju postopoma naseljujejo [[Slovani]]. Leta 795 pride Ptuj pod [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] oblast. Leta 811 je Drava določena za mejo med [[Salzburg|salzburško]] nadškofijo in [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhatom]]. Med letoma 840 in 874 je bil Ptuj posest panonskih knezov [[Pribina|Pribin]]e in [[Kocelj|Koclja]]. Kocelj začne v mestu graditi cerkev, domnevno na mestu današnje proštijske cerkve sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 874. Tako postane Ptuj sedež pražupnije in mesto rednih sejmov. Mesto ostane v rokah Ogrov do leta 970. Od leta 977 si je Ptuj lastila salzburška nadškofija. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 297 Pettau - Ptuj.jpg|thumb|300px|left|Ptuj okoli 1681]] V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju razglednega griča verjetno stala slovanska naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in južno od Prešernove ulice stali dve cerkvi. Leta 1132 pisni viri omenjajo Friderika, gospoda Ptujskega, ki kot salzburški [[ministerial]] postane lastnik velikih posesti na Štajerskem. Leta 1147 je salzburški nadškof Konrad I. (1106-1147) na novo pozidal grad na Grajskem griču, na temeljih starega propadlega. V 13. stoletju ima mesto že vse pomembne zgradbe: poleg gradu še [[Dominikanci|dominikanski]] [[samostan]] (1230) in Zgornji dvor ([[Mali grad, Ptuj|Mali grad]]), Spodnji dvor in v drugi polovici stoletja še [[Minoritski samostan Ptuj|minoritski samostan]] ter župnijsko cerkev sv. Jurija. Okoli leta 1250 Ptuj pridobi status mesta in se obda z obzidjem. Iz leta 1273 obstaja najstarejši mestni [[pečat]] s podobo sv. Jurija na konju in napisom "+ SIGILLVM * CI * UITATIS * DE * BETOVIA". Med letoma 1286 in 1494 živi na Ptuju močna [[Judje|judovska]] skupnost. Imeli so svojo ulico, [[Sinagoga Ptuj|sinagogo]], pokopališče, šolo in svojega sodnika. Leta 1496 jih je za vedno s Ptuja dal izgnati cesar Maksimiljan I. Leta 1315 je bil ustanovljen prvi mestni ''špital'' za oskrbovanje siromašnih meščanov. Katastrofalna povodenj leta 1349 podre kamniti most, novega lesenega postavijo dolvodno proti središču mesta. Leta 1376 salzburški nadškof Pilgrim Pucheim Ptuju potrdi mestne pravice in [[statut]], ki tako velja za najstarejši tovrstni pravni dokument na Slovenskem. Leta 1479 Ptuj ponovno pade v roke Ogrom. Leta 1511 cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljan I.]] proda Ptuj salzburškemu nadškofu in ta ponovno potrdi mestni statut. [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''Ptuj z zaledenelo [[Drava|Dravo]]'', 1766]] 22. septembra 1532 pride mimo Ptuja vojska [[Sulejman Veličastni|Sulejmana I. Veličastnega]], ki pa mesta ne napade, ropa le po okolici. Po koncu turške nevarnosti se mesto prične ponovno razvijati in obnavljati. Leta 1551 dobi mesto mestni [[grb]]: rdeč Jurijev križ na sredini srebrnega grbovnega polja. Na dan sv. Jurija leta 1555 cesar [[Ferdinand I.]] mesto Ptuj odkupi od salzburške nadškofije in tako za dolga stoletja postane cesarsko-kraljevo deželno-knežje mesto. Mesto je v 14. stol. že imelo zaključeno obzidje z obrambnimi stolpi. Obzidje so v 16. stoletju posodobili zaradi osmanske nevarnosti italijanski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še ''[[Dravski stolp]]''. V stolpu je [[Miheličeva galerija]]. Grof [[Walter Leslie]] je dobil leta 1656 v posest Gornji Ptuj in [[Ptujski grad]] in ga ima v lasti do leta 1802. Mesto je doživelo [[Kuga|kug]]o in več [[požar]]ov. Leta 1744 postavijo spomenik sv. Florijanu. Ob jožefinskih reformah sta bila ukinjena oba samostana in nekaj cerkva. Ustanovljeno je bilo ptujsko [[gledališče]]. Leta 1805 v mesto pridejo Francozi. Leta 1830 je Simon Povoden, amaterski zgodovinar in [[kurat]], vzidal v Mestni stolp nekaj rimskih reliefov in tako nastane prvi lokalni [[Lapidarij|muzej na prostem]]. Podoben zgled so bili načini reševanja rimskih ostalin v dobi Avguština iz Laškega in ob gradnji Ljubljanske stolnice. Med gradnjo [[Zgodovina železnice v Sloveniji|železniške proge]], ki je Ptuj dosegla leta 1859-60, je bil čez Dravo zgrajen tudi železniški most, ki je bil med 2. svetovno vojno porušen in po njej ponovno zgrajen. 25. februarja 1873, na pustni torek, je bil prvič izveden sprevod [[pust]]nih mask po mestnih ulicah. Leta 1886 je bilo ustanovljeno Olepševalno in tujsko-prometno društvo Ptuj, predhodnik današnjega Turističnega društva. Leta 1893 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. 1898 dobi Ptuj plinarno in plinsko razsvetljavo. Leta 1907 je bila po načrtu arhitekta Maksa Ferstla zgrajena mestna hiša. Leta 1925 je Ptuj dobil elektriko. Med 2. svetovno vojno so Ptuj okupirali Nemci in v njem imeli sedež okupacijskega okrožja. Mesto je bilo osvobojeno 8. maja 1945. Leta 1959 je bil namesto lesenega zgrajen nov železobetonski most čez reko Dravo, leta 1997 so sezidali brv za pešce in kolesarje na lokaciji prvotnega lesenega mostu, leta 2007 pa še [[Puhov most]] na novi obvozni cesti. Leta 1969 so odkrili v okolici Ptuja, ob desnem dravskem bregu [[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji|termalno vodo]], ki je bila podlaga za razvoj termalnega kopališča. Deset let kasneje je bil zgrajen srednješolski center. == Geografija == Mesto leži na nadmorski višini 232 m, ob reki Dravi, na diluvialni polici pod Grajskim gričem. Površina mesta je 66,7&nbsp;km². Leži v SV delu Slovenije, v središču Spodnjega Podravja, v [[Panonska nižina|panonski nižini]] in ima subpanonsko [[podnebje]] s povprečno celoletno temperaturo 10 ºC. Obdajajo ga [[Slovenske gorice]] in [[Haloze]] ter [[Dravsko polje|Dravsko]] in [[Ptujsko polje]]. ==Urbanizacija== {{wide image|View of Ptuj Castle 01.jpg|800px}} Območje mesta je bilo poseljeno že v pozni [[Kamena doba|kameni dobi]], v [[Antika|antiki]] se je iz vojaškega tabora v prvem stoletju razvila rimska utrdba Poetovio. Srednjeveški del mesta se je naslonil na vznožje Grajskega griča. Mimo Ptuja je potekal tudi zgodovinsko pomemben prehod čez [[Drava|Dravo]], kjer je potekala trgovska pot med [[Baltsko morje|Baltskim]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] imenovana [[Jantarjeva pot]]. Novejši del mesta s stanovanjskimi bloki in s posameznimi hišami se širi na severozahod proti dolini potoka [[Grajena (potok)|Grajene]], na sever do vznožja Ptujskih goric in na severovzhod proti dolini potoka [[Rogoznica (potok)|Rogoznice]]. Po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je Ptuj doživljal več upravno-političnih sprememb. Leta 1965 je nastala [[krajevna skupnost]] Ptuj, ki je obsegala staro mesto, predmestje [[Breg (razločitev)|Breg]] na desnem bregu Drave, Budino, Krčevino, Orešje, [[Spuhlja|Spuhljo]], Štuke (im. ''Štuki''), Rabelčjo vas in Vičavo. Leta 1977 se je povečal za del [[Rogoznica, Ptuj|Rogoznic]]e in Zgornje Hajdine. Kasneje so se iz KS Ptuj oblikovale posamezne krajevne skupnosti. Predeli mesta so še Rogoznica na desnem bregu Drave, [[Nova vas, Ptuj|Nova vas]] (pri Ptuju) in Brstje. == Turizem == Občina Ptuj ni med najbolje obiskanimi turističnimi destinacijami v Sloveniji in se niti slučajno ne more primerjati z Ljubljano, Bledom, obalnimi, gorskimi ali zdraviliškimi občinami. Vseskozi se giblje okrog 22. mesta. K temu najbrž veliko prispeva tudi pomanjkanje nastanitvenih kapacitet.<ref>{{navedi novice |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164525S.px/table/tableViewLayout2/|title=Prihodi in prenočitve v MO Ptuj v letih od 2018 do 2025|publisher=Statistični urad Slovenije|date=25. april 2026}}</ref> === V mestni občini Ptuj === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 |-align=center | align=left|'''Število vseh prihodov''' | 64.078 | 66.970 | 32.138 | 44.447 | 66.731 | 63.649 | 65.575 | 68.444 |-align=center | align=left|'''Število vseh prenočitev''' | 146.677 | 156.668 | 90.845 | 105.672 | 154.703 | 149.895 | 154.103 | 157.699 |} ==Uprava== Ptuj je danes sedež [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]], ene od 11 mestnih občin v Republiki Sloveniji. Naselja v mestni občini so še: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Spodnji Velovlek in Spuhlja. Ptuj ostaja močan [[gospodarstvo|gospodarski]], kulturni, šolski, zdravstveni in upravni center Spodnje Podravske regije. Pomembno vlogo imata srednješolski center in [[bolnišnica]]. V mestu je pet osnovnih šol, tri srednje šole, [[Gimnazija Ptuj]] in višja strokovna šola. == Promet== [[Slika:PtujskoJezero1.JPG|thumb|240px|right|Pogled na [[Ptujsko jezero]]]] [[Slika:Ptuj, city cinema.jpg|thumb|240px|[[Mestni kino Ptuj]], najstarejši še delujoči komercialni kino (z vstopnino) na svetu, ki je svoja vrata odprl že 3. marca 1897]] Ptuj je tudi pomembno prometno vozlišče. Tukaj se križajo [[Avtocesta A4|avtocesta]] iz [[Maribor]]a proti [[Gruškovje|Gruškovj]]u in [[Zagreb]]u (Hrvaška) in [[glavna cesta]] iz smeri [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] proti Ormožu, [[Središče ob Dravi|Središču ob Dravi]] in na Hrvaško, kot tudi več regionalnih cest. Skozi mesto vodi železnica iz [[Pragersko|Pragerskega]] v [[Ormož]] in naprej v [[Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter na [[Hrvaška|Hrvaško]]. V bližini mesta je zajezena Drava za hidrocentralo Formin. [[Ptujsko jezero]] je največje umetno stalno jezero v Sloveniji. ===Letališče=== * [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Športno letališče Ptuj]] v [[Moškanjci|Moškancih]] je oddaljeno 7 [[km]]. == Znamenitosti in stavbna dediščina == [[Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|240px|thumb|Kurentovanje na Ptuju]] Na Ptuju se vsako leto odvija [[kurentovanje]], kjer tekmujejo pustne [[maska|maske]] iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska [[kurent]], ki je svetovno znana posebnost, uvrščena med UNESCO nesnovno dediščino.{{navedi vir}}. * [[grad Ptuj]] * [[Cerkev svetega Jurija, Ptuj|cerkev svetega Jurija]] * [[Dominikanski samostan Ptuj]] * [[Samostan svetega Petra in Pavla, Ptuj|Minoritski samostan Ptuj]] * [[Mestni stolp, Ptuj|Mestni stolp]] * Ostaline rimske Poetovie :* [[Orfejev spomenik, Ptuj|Orfejev spomenik]] :* [[Mitrej]]i :* rimske spolije na mestnem stolpu :* Rimska ulica :* Rimska ploščad :* Cankarjeva ulica :* Prešernova ulica * [[Rotovž, Ptuj|Rotovž]] * [[Stara usnjarna, Ptuj|Stara oz. Pirichova usnjarna]] <gallery mode="packed"> Slika:16 Minoritski samostan-cerkev (2).JPG|Levo [[Mali grad, Ptuj|Mali grad]], spredaj zapori, na vrhu Gornji grad Slika:Ptuj (74) (5338717339).jpg|Del zbirke antikvitet na Ptujskem gradu Slika:10 Prešernova ulica (1).JPG|Prešernova cesta Slika:10 Prešernova ulica (11).JPG|Notranjost hiše Prešernova ulica 28 Slika:Ptuj - cerkev Marijinega vnebovzetja (nekdanja samostanska cerkev).jpg|Pročelje cerkve dominikanskega samostana </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:16 Minoritski samostan (2).JPG|Obnovljena minoritska cerkev ob samostanu Slika:Ptuj Town Hall.jpg|[[Max von Ferstel]]: Ptujska mestna hiša ([[1906]]-[[1908]] - prva nagrada na natečaju) Slika:Kip Sv Florijana, Ptuj.jpg|Sv. Florijan pred mestno hišo Slika:Ptuj-Orfej_monument-Town_tower-St._George_church.jpg|Mestni stolp / Orfejev spomenik / cerkev sv. Jurija Slika:Slovenski trg na Ptuju s pogledom na Orfejev spomenik in na Gledališče Ptuj 1960.jpg|[[Orfejev spomenik]] in v ozadju Gledališče Ptuj leta 1960 </gallery> == Kulturno-zgodovinske ustanove == * [[Pokrajinski muzej na Ptuju]] (prej PM Ptuj-Ormož) ** [[Miheličeva galerija]] Ptuj * [[Mestno gledališče Ptuj]] * [[Mestni kino Ptuj]] * [[Kulturni dom Ptuj]] === Festivali in prireditve === Na Ptuju se vsako leto odvija [[kurentovanje]], kjer tekmujejo pustne [[maska|maske]] iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska [[kurent]], ki je svetovno znana posebnost. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujnajstarejemesto.blogspot.com/|title=PTUJ- NAJSTAREJŠE MESTO !|publisher=Anita Mlakar|date=20. april 2010|accessdate=15. oktober 2021}}</ref> * [[Kurentovanje]] je največja organizirana pustno-karnevalska prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi * [[Mednarodni filmski festival Primus]] * [[Festival komorne glasbe Musica Poetovionis]] * [[Art Ptuj Arsana]] - glasbeni festival * [[Mednarodni festival sodobne likovne umetnosti]] * [[Ptujska noč]] * [[Rimske igre]] === Sejmi === * [[Jurjev sejem]] - 23. april * [[Ožbaltov sejem]] - 6. avgust * [[Katarinin sejem]] - 25. november === Šport in rekreacija === * [[Nogometni klub Drava]] * Rokometni klub Drava Ptuj *Ženski rokometni klub Ptuj == Uprava == === Četrtne skupnosti === Mestna občina Ptuj obsega osem četrtnih skupnosti: {| class="wikitable" |- ! Četrtna skupnost ! Prebivalstvo |- | [[Center]] | 3.681 |- | [[Breg-Turnišče]] | 3.743 |- | [[Ljudski Vrt]] | 5.903 |- | Jezero | 1.581 |- | Panorama | 2.072 |- | [[Rogoznica, Ptuj|Rogoznica]] | 3.867 |- | [[Grajena]] | 2.390 |- | [[Spuhlja]] | 872 |- ! Skupaj ! 24.109 |} === Okolica === * [[Borovci]] so obcestno naselje ob magistralni cesti Ptuj - Ormož. Kmetje se ukvarjajo predvsem z mlečno živinorejo in s poljedelstvom, v bližini je precej borovih gozdov. Severno od kraja je potekala rimska cesta Poetovio - Savaria. * [[Bukovci]] so obcestno naselje ob regionalni cesti Ptuj - Zavrč. V okolici je nekaj njivskih in travniških površin, precej nekmetov je zaposlenih na Ptuju. * [[Draženci]] so obcestno naselje zahodno od magistralne [[cesta|ceste]] Maribor - Zagreb. V bližini je nekaj večjih farm bekonov in piščancev. * [[Grajena]] je gručasto naselje s središčem v dolini potoka [[Grajena (potok)|Grajena]], deloma pa sega na bližnja pobočja Slovenskih goric. V dolini prevladujejo njive in travniki, na prisojnem pobočju Ptujskih goric pa plantaže sadja in vinogradov. * [[Grajenščak]] je razloženo [[naselje]] večinoma na prisojnih pobočjih Slovenskih goric nad dolino potoka [[Grajena (potok)|Grajena]]. V bližini je veliko plantažnih vinogradov in sadovnjakov. * [[Kicar]] je razloženo naselje na slemenu med dolinama potoka [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] in reke [[Pesnica (reka)|Pesnice]]. Na prisojnih slemenih so vinogradi in sadovnjaki, med vznožjem goric in Ribnikom pa obsežen gozd Dubrava. * [[Markovci]] so obcestno naselje na robu dravske terase vzhodno od [[Ptujsko jezero|Ptujskega jezera]]. Nad teraso so njive, med naseljem in Ptujskim jezerom pa travnki, ki dajejo osnovo živinoreji. V neposredni bližini se nahaja Ptujsko jezero, ki je največje umetno jezero v Sloveniji. Obrežje jezera je pomemben biotop redkih ptic. *[[Nova vas pri Markovcih]] ([[Prekmurščina|prekmursko]]/prleško ''Nouva ves'') * [[Spodnja Hajdina]] je obcestno naselje ob cestah proti Slovenski Bistrici in Ptujski gori ter magistralni cesti Maribor - Zagreb. Ob prehodu čez Dravo je stalo ilirsko keltsko naselje, proti Ptuju pa stavbe rimske Poetovie. === Pobratena in partnerska mesta === Ptuj je pobraten s šestimi mesti: * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Aranđelovac]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Slovaška}} - [[Banská Štiavnica]], [[Slovaška]] (2002) * {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Burghausen]], [[Nemčija]] (2001) * {{ikonazastave|Francija}} - [[Saint-Cyr-sur-Loire]], [[Francija]] (1998) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} - [[Ohrid]], [[Severna Makedonija]] (2006) * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Varaždin]], [[Hrvaška]] (2004) === Oddaljenost od različnih mest === [[Maribor]] (27 km), [[Ljubljana]] (132 km), [[Celje]] (61 km), [[Koper]] (249 km), [[Zagreb]] (86 km), [[Graz]] (87 km), [[Dunaj]] (231 km), [[Budimpešta]] (350 km), [[Rim]] (881 km), [[München]] (517 km), [[Beograd]] (471 km). == Pomembni domačini == * [[Mark Valerij Maksimijan]], rimski vojskovodja in politik * [[Viktorin Ptujski]], škof mesta Peotovio, pisatelj, mučenec in svetnik * Romul, ded zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] * [[Gregor Jožef Plohel]], slovenski pisatelj, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini * [[Elsa Oeltjen Kasimir]] in [[Jan Oeltjen]], slikarja * [[Ivan Potrč]], slovenski pisatelj, po katerem je poimenovana ptujska mestna knjižnica * [[Kristjan Čeh]], atlet, metalec diska * [[Nastja Čeh]], nogometaš, ki je igral v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] s [[Club Brugge|klubom Brugge]] * [[Miha Remec]], avtor znanstveno fantastičnih knjig * [[Benka Pulko]], slovenska popotnica z motorjem, pisateljica, fotografinja, humanitarka, rekorderka v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] * [[Dejan Zavec]], boksar in prvak v srednji kategoriji * [[Laris Gaiser]], geopolitik, predavatelj in svetovalec za mednarodne odnose * [[Franc Gumilar]], zgodovinar, muzealec * [[Jože Maučec]] (1907-1972), geograf in zgodovinar, šolnik, kulturni in turistični delavec, publicist, pobudnik kurentovanja na Ptuju * [[Zvezdana Mlakar]], gledališka in TV igralka * [[Oliver Mlakar]], avtor in voditelj RTV kvizov in kuharskih oddaj v Sloveniji in na Hrvaškem * [[Igor Samobor]], gledališki in TV igralec * [[Darko Brlek]], slovenski klarinetist, glasbeni menedžer in festivalski organizator * [[Vladimir Pajek]], slikar, fotograf in predsednik SKEI * [[Zlatko Šugman]], slovenski gledališki in filmski igralec * [[Zora Konjajev]], slovenska zdravnica * [[Ernest Faninger]], slovenski geolog-mineralog in muzealec * [[Stojan Kerbler]], fotograf Haloz * [[Drago Hasl]], kulturnik, šolnik, glasbenik, knjižničar, pobudnik kurentovanja * [[Albin Pišek]], turistični delavec, pobudnik kurentovanja * [[Viktor Gojkovič]], kipar in restavrator * [[Albin Lugarič]], slikar * [[Ernest Faninger]], geolog * [[Izidor Janžekovič]], arheolog, zgodovinar * [[Martin Kmetec]], [[minorit]], [[nadškof]] v [[İzmir|Izmirju]] * [[Jožica Škofic]], jezikoslovka dialektologinja, izredna članica [[SAZU]] * [[Anita Šumer]], pekovska mojstrica == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Odlok o razglasitvi Orfejevega spomenika na Ptuju za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l. RS 21/2008 * Odlok o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l.RS 81/1999, 111/2000, 66/2001 * Kratki vodnik po Ptuju, MO Ptuj, 2009 * Krajevni leksikon Slovenije, IV. knjiga, DZS 1980, ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Puhov most]] * [[Mestna občina Ptuj]] * [[Filatelistično društvo Ptuj]] * [[Sinagoga Ptuj]] * [[Škofija Ptuj]] * [[Seznam osebnosti iz Mestne občine Ptuj]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ptuj}} * [http://www.ptuj.si/ Uradna stran občine Ptuj] * [http://www.ptuj.info Turistični portal] * https://www.slovenia.info/sl/destinacije/mesta/ptuj * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Ptuj] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Ptuj}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ptuj]] [[Kategorija:Ptuj|*]] [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] {{normativna kontrola}} nfuk3df59oyo255sqcrhwl2x3yz4xlh 6665416 6665410 2026-04-25T15:18:15Z Sportomanokin 14776 /* Turizem */ 6665416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Ptuj |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 25 |lats = 00 |latNS = N | longd = 15 |longm = 52 |longs = 00 |longEW = E |prva pisna omemba= 69 n.št |slika={{Photomontage|position=center | photo1a = Ptuj.jpg | photo2a = Ptuj Town Hall.JPG | photo2b = Jurij Ptuj.jpg | photo3a = Ptuj (17) (5338693215).jpg | photo3b = Sts. Peter and Paul Parish Church Ptuj 05.jpg | photo4a = View of Ptuj (1).jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|}}<br> }} | photo1a = Ptuj.jpg | photo2a = Ptuj Town Hall.jpg | photo2b = Ptuj (20) (5339306384).jpg | photo3a = Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg | photo3b = View on City Ptuj from Ptuj Castle.jpg | photo4a = | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak| }} |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Ptuj |povrsina=25,68 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=18291 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=232 |postna=2250 |posta=Ptuj |najdisi=Ptuj |geopedia=#L410_T13_F10134692_b4 }} '''Ptúj''' ({{Audio|Sl-Ptuj.oga|izgovorjava}}, na Ptuju)<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/Ptuj|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Ptuj|website=Fran|accessdate=2025-08-18|language=sl}}</ref> (staro poimenovanje ''Optuj,'' {{jezik-la|Poetovio}}, {{jezik-de|Pettau}}) je [[mesto]] z 18.000 prebivalci (2023) in sedež [[mestna občina Ptuj|mestne občine Ptuj]] (z vsemi vključenimi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma [[Dravsko polje|Dravskega]] in [[Ptujsko polje|Ptujskega polja]], [[Haloze|Haloz]] ter južnega dela [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. V mestu, ki se je v srednjem veku razvilo okoli griča s [[Grad Ptuj|Ptujskim gradom,]] ima poleg drugih ustanov regionalnega pomena ([[Pokrajinski muzej na Ptuju|Pokrajinski muzej]], [[Bolnišnica Jožeta Potrča]], [[Mestno gledališče Ptuj]], [[Galerija mesta Ptuj]], [[Miheličeva galerija]], [[Šolski center Ptuj]] itd.), sedež ''Znanstveno-raziskovalno središče'' (ZRS) ''Bistra Ptuj'', ki je vodilna lokalna razvojna institucija in vmesnik med javnim in zasebnim sektorjem, ''Regijsko višješolsko in visokošolsko središče'' (REVIVIS) Ptuj z [[Visoka šola na Ptuju|Visoko šolo na Ptuju]] itd. Mesto ima v turističnih promocijah naziv najstarejšega mesta v [[Slovenija|Sloveniji]], za kar obstajajo mnogi zgodovinski pisni in ostali viri, ki jih je treba povezovati v smiselno celoto, da se posamezno naselbino opredeli kot mestno središče. Res je, da so na slovenskem ozemlju mnoge naselbine nastale pred Ptujem, zlasti mesta ob obali in Ljubljana (mestne pravice že v 13. stol.). Sosledje zgodovinskih dogodkov in nekateri zgodovinski viri ter arheološke najdbe pričajo, da si naziv najstarejšega strnjenega celinskega naselja zasluži ravno Ptuj. == Zgodovina == Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni [[Kamena doba|kameni dobi]] (neolitiku). To potrjujejo glinene posode in kamnite sekire, najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske gimnazije. V pozni [[železna doba|železni dobi]] so območje naselili [[Kelti]], kar potrjujejo najdbe z Grajskega griča. Okoli leta 15. pr. n. št. je stara keltska naselbina prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva [[Norik (rimska provinca)|Norik]], v letih 6 - 9 pa je bila del [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]]. [[Rimljani]] so najprej postavili Emono, leto kasneje, okrog leta 15 n. št. pa na desnem bregu Drave postavili [[Kastrum|vojaški tabor]], od koder se je naselbina postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko [[Tacit]] piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru [[XIII. legija Gemina|XIII. rimske legije ''Gemine'']]. Zaradi svoje lege na obrobju imperija sta na Ptuju trikrat imeli sedež tudi [[VIII. legija Augusta]] in XIII. legija Gemina. V času '''Pax Romana''' je rimska legija štela 5.120 legionarjev in jo je običajno podpiralo enako število vojakov pomožnih enot. Bolj prestižne legije in tiste, nameščene na meji imperija ali v nemirnih pokrajinah, so težile imeti več pomožnih enot. Tako so bile nekatere legije na trenutke okrepljene s 15.000-16.000 vojaki. Od tod tudi sklepajo, da bi lahko Poetovio imel, v svojem največjem obsegu, ko sta v njem imeli sedež obe legiji hkrati, tudi nad 100.000 ljudi. Okoli leta 103 mesto dobi civilno upravo in status kolonije z imenom ''Colonia Ulpia Traiana Poetovio'' po cesarju [[Trajan]]u. V letih 117 _ 138, to je v času cesarja [[Hadrijan]]a, je bil zgrajen kamnit [[most]] preko Drave. V 2. stoletju je bil v spomin na župana Marka Valerija postavljen [[Orfej in Evridika|Orfej]]ev spomenik. Sredi drugega stoletja postavijo I. [[Mitraizem|mitrej]]. Poetovio je postal v 3. stoletju najpomembnejše in največje rimsko mesto na območju sedanje Slovenije. Mesto je tedaj imelo 10.000 prebivalcev, z okolico pa 30.000 in je bilo celo večje od tedanjega [[London]]a s 15.000 ([[Londinium]]) in [[Dunaj]]a s 15-20.000 ([[Vindobona]]) prebivalci. V tem času postane Petoviona sedež škofije. 2. novembra 303 je umrl ptujski škof [[Viktorin Ptujski|Viktorin]] (sv. Viktorin Ptujski). Viktorin Ptujski je bil prvi komentator [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki naj bi bil po mnenju [[Sveti Hieronim|sv. Hieronim]]a v času preganjanja cesarja [[Dioklecijan]]a na Ptuju mučen ter v mestu tudi umrl. Leta 379 je ptujski škof Julius Valens Ptuj predal [[Goti|Gotom]]. 449 se je poslanec Romul mudil na [[Atila|Atilo]]vem dvoru. V pismu omenja Tatulovega sina Oresta (Atilovega tajnega pisarja). Slednji se je poročil z Romulovo hčerjo, rojeno v Poetovioni. Bila je mati zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgustul|Romula Avgust]]a (476). Okoli leta 452 so [[Huni]], na poti proti [[Italija|Italij]]i, opustošili Poetovio. Leta 473 so [[Ostrogoti|Vzhodni Goti]] zapustili Ptuj, leta 476 je propadlo Zahodno rimsko cesarstvo. Od leta 568 do 590 se na tem območju postopoma naseljujejo [[Slovani]]. Leta 795 pride Ptuj pod [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] oblast. Leta 811 je Drava določena za mejo med [[Salzburg|salzburško]] nadškofijo in [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhatom]]. Med letoma 840 in 874 je bil Ptuj posest panonskih knezov [[Pribina|Pribin]]e in [[Kocelj|Koclja]]. Kocelj začne v mestu graditi cerkev, domnevno na mestu današnje proštijske cerkve sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 874. Tako postane Ptuj sedež pražupnije in mesto rednih sejmov. Mesto ostane v rokah Ogrov do leta 970. Od leta 977 si je Ptuj lastila salzburška nadškofija. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 297 Pettau - Ptuj.jpg|thumb|300px|left|Ptuj okoli 1681]] V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju razglednega griča verjetno stala slovanska naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in južno od Prešernove ulice stali dve cerkvi. Leta 1132 pisni viri omenjajo Friderika, gospoda Ptujskega, ki kot salzburški [[ministerial]] postane lastnik velikih posesti na Štajerskem. Leta 1147 je salzburški nadškof Konrad I. (1106-1147) na novo pozidal grad na Grajskem griču, na temeljih starega propadlega. V 13. stoletju ima mesto že vse pomembne zgradbe: poleg gradu še [[Dominikanci|dominikanski]] [[samostan]] (1230) in Zgornji dvor ([[Mali grad, Ptuj|Mali grad]]), Spodnji dvor in v drugi polovici stoletja še [[Minoritski samostan Ptuj|minoritski samostan]] ter župnijsko cerkev sv. Jurija. Okoli leta 1250 Ptuj pridobi status mesta in se obda z obzidjem. Iz leta 1273 obstaja najstarejši mestni [[pečat]] s podobo sv. Jurija na konju in napisom "+ SIGILLVM * CI * UITATIS * DE * BETOVIA". Med letoma 1286 in 1494 živi na Ptuju močna [[Judje|judovska]] skupnost. Imeli so svojo ulico, [[Sinagoga Ptuj|sinagogo]], pokopališče, šolo in svojega sodnika. Leta 1496 jih je za vedno s Ptuja dal izgnati cesar Maksimiljan I. Leta 1315 je bil ustanovljen prvi mestni ''špital'' za oskrbovanje siromašnih meščanov. Katastrofalna povodenj leta 1349 podre kamniti most, novega lesenega postavijo dolvodno proti središču mesta. Leta 1376 salzburški nadškof Pilgrim Pucheim Ptuju potrdi mestne pravice in [[statut]], ki tako velja za najstarejši tovrstni pravni dokument na Slovenskem. Leta 1479 Ptuj ponovno pade v roke Ogrom. Leta 1511 cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljan I.]] proda Ptuj salzburškemu nadškofu in ta ponovno potrdi mestni statut. [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''Ptuj z zaledenelo [[Drava|Dravo]]'', 1766]] 22. septembra 1532 pride mimo Ptuja vojska [[Sulejman Veličastni|Sulejmana I. Veličastnega]], ki pa mesta ne napade, ropa le po okolici. Po koncu turške nevarnosti se mesto prične ponovno razvijati in obnavljati. Leta 1551 dobi mesto mestni [[grb]]: rdeč Jurijev križ na sredini srebrnega grbovnega polja. Na dan sv. Jurija leta 1555 cesar [[Ferdinand I.]] mesto Ptuj odkupi od salzburške nadškofije in tako za dolga stoletja postane cesarsko-kraljevo deželno-knežje mesto. Mesto je v 14. stol. že imelo zaključeno obzidje z obrambnimi stolpi. Obzidje so v 16. stoletju posodobili zaradi osmanske nevarnosti italijanski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še ''[[Dravski stolp]]''. V stolpu je [[Miheličeva galerija]]. Grof [[Walter Leslie]] je dobil leta 1656 v posest Gornji Ptuj in [[Ptujski grad]] in ga ima v lasti do leta 1802. Mesto je doživelo [[Kuga|kug]]o in več [[požar]]ov. Leta 1744 postavijo spomenik sv. Florijanu. Ob jožefinskih reformah sta bila ukinjena oba samostana in nekaj cerkva. Ustanovljeno je bilo ptujsko [[gledališče]]. Leta 1805 v mesto pridejo Francozi. Leta 1830 je Simon Povoden, amaterski zgodovinar in [[kurat]], vzidal v Mestni stolp nekaj rimskih reliefov in tako nastane prvi lokalni [[Lapidarij|muzej na prostem]]. Podoben zgled so bili načini reševanja rimskih ostalin v dobi Avguština iz Laškega in ob gradnji Ljubljanske stolnice. Med gradnjo [[Zgodovina železnice v Sloveniji|železniške proge]], ki je Ptuj dosegla leta 1859-60, je bil čez Dravo zgrajen tudi železniški most, ki je bil med 2. svetovno vojno porušen in po njej ponovno zgrajen. 25. februarja 1873, na pustni torek, je bil prvič izveden sprevod [[pust]]nih mask po mestnih ulicah. Leta 1886 je bilo ustanovljeno Olepševalno in tujsko-prometno društvo Ptuj, predhodnik današnjega Turističnega društva. Leta 1893 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. 1898 dobi Ptuj plinarno in plinsko razsvetljavo. Leta 1907 je bila po načrtu arhitekta Maksa Ferstla zgrajena mestna hiša. Leta 1925 je Ptuj dobil elektriko. Med 2. svetovno vojno so Ptuj okupirali Nemci in v njem imeli sedež okupacijskega okrožja. Mesto je bilo osvobojeno 8. maja 1945. Leta 1959 je bil namesto lesenega zgrajen nov železobetonski most čez reko Dravo, leta 1997 so sezidali brv za pešce in kolesarje na lokaciji prvotnega lesenega mostu, leta 2007 pa še [[Puhov most]] na novi obvozni cesti. Leta 1969 so odkrili v okolici Ptuja, ob desnem dravskem bregu [[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji|termalno vodo]], ki je bila podlaga za razvoj termalnega kopališča. Deset let kasneje je bil zgrajen srednješolski center. == Geografija == Mesto leži na nadmorski višini 232 m, ob reki Dravi, na diluvialni polici pod Grajskim gričem. Površina mesta je 66,7&nbsp;km². Leži v SV delu Slovenije, v središču Spodnjega Podravja, v [[Panonska nižina|panonski nižini]] in ima subpanonsko [[podnebje]] s povprečno celoletno temperaturo 10 ºC. Obdajajo ga [[Slovenske gorice]] in [[Haloze]] ter [[Dravsko polje|Dravsko]] in [[Ptujsko polje]]. ==Urbanizacija== {{wide image|View of Ptuj Castle 01.jpg|800px}} Območje mesta je bilo poseljeno že v pozni [[Kamena doba|kameni dobi]], v [[Antika|antiki]] se je iz vojaškega tabora v prvem stoletju razvila rimska utrdba Poetovio. Srednjeveški del mesta se je naslonil na vznožje Grajskega griča. Mimo Ptuja je potekal tudi zgodovinsko pomemben prehod čez [[Drava|Dravo]], kjer je potekala trgovska pot med [[Baltsko morje|Baltskim]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] imenovana [[Jantarjeva pot]]. Novejši del mesta s stanovanjskimi bloki in s posameznimi hišami se širi na severozahod proti dolini potoka [[Grajena (potok)|Grajene]], na sever do vznožja Ptujskih goric in na severovzhod proti dolini potoka [[Rogoznica (potok)|Rogoznice]]. Po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je Ptuj doživljal več upravno-političnih sprememb. Leta 1965 je nastala [[krajevna skupnost]] Ptuj, ki je obsegala staro mesto, predmestje [[Breg (razločitev)|Breg]] na desnem bregu Drave, Budino, Krčevino, Orešje, [[Spuhlja|Spuhljo]], Štuke (im. ''Štuki''), Rabelčjo vas in Vičavo. Leta 1977 se je povečal za del [[Rogoznica, Ptuj|Rogoznic]]e in Zgornje Hajdine. Kasneje so se iz KS Ptuj oblikovale posamezne krajevne skupnosti. Predeli mesta so še Rogoznica na desnem bregu Drave, [[Nova vas, Ptuj|Nova vas]] (pri Ptuju) in Brstje. == Turizem == Občina Ptuj ni med najbolje obiskanimi [[Turizem v Sloveniji|turističnimi destinacijami]] v Sloveniji in se niti slučajno ne more primerjati z Ljubljano, Bledom, obalnimi, gorskimi ali zdraviliškimi občinami. Vseskozi se giblje okrog 22. mesta. K temu najbrž veliko prispeva tudi pomanjkanje nastanitvenih kapacitet.<ref>{{navedi novice |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164525S.px/table/tableViewLayout2/|title=Prihodi in prenočitve v MO Ptuj v letih od 2018 do 2025|publisher=Statistični urad Slovenije|date=25. april 2026}}</ref> === V mestni občini Ptuj === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 |-align=center | align=left|'''Število vseh prihodov''' | 64.078 | 66.970 | 32.138 | 44.447 | 66.731 | 63.649 | 65.575 | 68.444 |-align=center | align=left|'''Število vseh prenočitev''' | 146.677 | 156.668 | 90.845 | 105.672 | 154.703 | 149.895 | 154.103 | 157.699 |} ==Uprava== Ptuj je danes sedež [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]], ene od 11 mestnih občin v Republiki Sloveniji. Naselja v mestni občini so še: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Spodnji Velovlek in Spuhlja. Ptuj ostaja močan [[gospodarstvo|gospodarski]], kulturni, šolski, zdravstveni in upravni center Spodnje Podravske regije. Pomembno vlogo imata srednješolski center in [[bolnišnica]]. V mestu je pet osnovnih šol, tri srednje šole, [[Gimnazija Ptuj]] in višja strokovna šola. == Promet== [[Slika:PtujskoJezero1.JPG|thumb|240px|right|Pogled na [[Ptujsko jezero]]]] [[Slika:Ptuj, city cinema.jpg|thumb|240px|[[Mestni kino Ptuj]], najstarejši še delujoči komercialni kino (z vstopnino) na svetu, ki je svoja vrata odprl že 3. marca 1897]] Ptuj je tudi pomembno prometno vozlišče. Tukaj se križajo [[Avtocesta A4|avtocesta]] iz [[Maribor]]a proti [[Gruškovje|Gruškovj]]u in [[Zagreb]]u (Hrvaška) in [[glavna cesta]] iz smeri [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] proti Ormožu, [[Središče ob Dravi|Središču ob Dravi]] in na Hrvaško, kot tudi več regionalnih cest. Skozi mesto vodi železnica iz [[Pragersko|Pragerskega]] v [[Ormož]] in naprej v [[Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter na [[Hrvaška|Hrvaško]]. V bližini mesta je zajezena Drava za hidrocentralo Formin. [[Ptujsko jezero]] je največje umetno stalno jezero v Sloveniji. ===Letališče=== * [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Športno letališče Ptuj]] v [[Moškanjci|Moškancih]] je oddaljeno 7 [[km]]. == Znamenitosti in stavbna dediščina == [[Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|240px|thumb|Kurentovanje na Ptuju]] Na Ptuju se vsako leto odvija [[kurentovanje]], kjer tekmujejo pustne [[maska|maske]] iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska [[kurent]], ki je svetovno znana posebnost, uvrščena med UNESCO nesnovno dediščino.{{navedi vir}}. * [[grad Ptuj]] * [[Cerkev svetega Jurija, Ptuj|cerkev svetega Jurija]] * [[Dominikanski samostan Ptuj]] * [[Samostan svetega Petra in Pavla, Ptuj|Minoritski samostan Ptuj]] * [[Mestni stolp, Ptuj|Mestni stolp]] * Ostaline rimske Poetovie :* [[Orfejev spomenik, Ptuj|Orfejev spomenik]] :* [[Mitrej]]i :* rimske spolije na mestnem stolpu :* Rimska ulica :* Rimska ploščad :* Cankarjeva ulica :* Prešernova ulica * [[Rotovž, Ptuj|Rotovž]] * [[Stara usnjarna, Ptuj|Stara oz. Pirichova usnjarna]] <gallery mode="packed"> Slika:16 Minoritski samostan-cerkev (2).JPG|Levo [[Mali grad, Ptuj|Mali grad]], spredaj zapori, na vrhu Gornji grad Slika:Ptuj (74) (5338717339).jpg|Del zbirke antikvitet na Ptujskem gradu Slika:10 Prešernova ulica (1).JPG|Prešernova cesta Slika:10 Prešernova ulica (11).JPG|Notranjost hiše Prešernova ulica 28 Slika:Ptuj - cerkev Marijinega vnebovzetja (nekdanja samostanska cerkev).jpg|Pročelje cerkve dominikanskega samostana </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:16 Minoritski samostan (2).JPG|Obnovljena minoritska cerkev ob samostanu Slika:Ptuj Town Hall.jpg|[[Max von Ferstel]]: Ptujska mestna hiša ([[1906]]-[[1908]] - prva nagrada na natečaju) Slika:Kip Sv Florijana, Ptuj.jpg|Sv. Florijan pred mestno hišo Slika:Ptuj-Orfej_monument-Town_tower-St._George_church.jpg|Mestni stolp / Orfejev spomenik / cerkev sv. Jurija Slika:Slovenski trg na Ptuju s pogledom na Orfejev spomenik in na Gledališče Ptuj 1960.jpg|[[Orfejev spomenik]] in v ozadju Gledališče Ptuj leta 1960 </gallery> == Kulturno-zgodovinske ustanove == * [[Pokrajinski muzej na Ptuju]] (prej PM Ptuj-Ormož) ** [[Miheličeva galerija]] Ptuj * [[Mestno gledališče Ptuj]] * [[Mestni kino Ptuj]] * [[Kulturni dom Ptuj]] === Festivali in prireditve === Na Ptuju se vsako leto odvija [[kurentovanje]], kjer tekmujejo pustne [[maska|maske]] iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska [[kurent]], ki je svetovno znana posebnost. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujnajstarejemesto.blogspot.com/|title=PTUJ- NAJSTAREJŠE MESTO !|publisher=Anita Mlakar|date=20. april 2010|accessdate=15. oktober 2021}}</ref> * [[Kurentovanje]] je največja organizirana pustno-karnevalska prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi * [[Mednarodni filmski festival Primus]] * [[Festival komorne glasbe Musica Poetovionis]] * [[Art Ptuj Arsana]] - glasbeni festival * [[Mednarodni festival sodobne likovne umetnosti]] * [[Ptujska noč]] * [[Rimske igre]] === Sejmi === * [[Jurjev sejem]] - 23. april * [[Ožbaltov sejem]] - 6. avgust * [[Katarinin sejem]] - 25. november === Šport in rekreacija === * [[Nogometni klub Drava]] * Rokometni klub Drava Ptuj *Ženski rokometni klub Ptuj == Uprava == === Četrtne skupnosti === Mestna občina Ptuj obsega osem četrtnih skupnosti: {| class="wikitable" |- ! Četrtna skupnost ! Prebivalstvo |- | [[Center]] | 3.681 |- | [[Breg-Turnišče]] | 3.743 |- | [[Ljudski Vrt]] | 5.903 |- | Jezero | 1.581 |- | Panorama | 2.072 |- | [[Rogoznica, Ptuj|Rogoznica]] | 3.867 |- | [[Grajena]] | 2.390 |- | [[Spuhlja]] | 872 |- ! Skupaj ! 24.109 |} === Okolica === * [[Borovci]] so obcestno naselje ob magistralni cesti Ptuj - Ormož. Kmetje se ukvarjajo predvsem z mlečno živinorejo in s poljedelstvom, v bližini je precej borovih gozdov. Severno od kraja je potekala rimska cesta Poetovio - Savaria. * [[Bukovci]] so obcestno naselje ob regionalni cesti Ptuj - Zavrč. V okolici je nekaj njivskih in travniških površin, precej nekmetov je zaposlenih na Ptuju. * [[Draženci]] so obcestno naselje zahodno od magistralne [[cesta|ceste]] Maribor - Zagreb. V bližini je nekaj večjih farm bekonov in piščancev. * [[Grajena]] je gručasto naselje s središčem v dolini potoka [[Grajena (potok)|Grajena]], deloma pa sega na bližnja pobočja Slovenskih goric. V dolini prevladujejo njive in travniki, na prisojnem pobočju Ptujskih goric pa plantaže sadja in vinogradov. * [[Grajenščak]] je razloženo [[naselje]] večinoma na prisojnih pobočjih Slovenskih goric nad dolino potoka [[Grajena (potok)|Grajena]]. V bližini je veliko plantažnih vinogradov in sadovnjakov. * [[Kicar]] je razloženo naselje na slemenu med dolinama potoka [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] in reke [[Pesnica (reka)|Pesnice]]. Na prisojnih slemenih so vinogradi in sadovnjaki, med vznožjem goric in Ribnikom pa obsežen gozd Dubrava. * [[Markovci]] so obcestno naselje na robu dravske terase vzhodno od [[Ptujsko jezero|Ptujskega jezera]]. Nad teraso so njive, med naseljem in Ptujskim jezerom pa travnki, ki dajejo osnovo živinoreji. V neposredni bližini se nahaja Ptujsko jezero, ki je največje umetno jezero v Sloveniji. Obrežje jezera je pomemben biotop redkih ptic. *[[Nova vas pri Markovcih]] ([[Prekmurščina|prekmursko]]/prleško ''Nouva ves'') * [[Spodnja Hajdina]] je obcestno naselje ob cestah proti Slovenski Bistrici in Ptujski gori ter magistralni cesti Maribor - Zagreb. Ob prehodu čez Dravo je stalo ilirsko keltsko naselje, proti Ptuju pa stavbe rimske Poetovie. === Pobratena in partnerska mesta === Ptuj je pobraten s šestimi mesti: * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Aranđelovac]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Slovaška}} - [[Banská Štiavnica]], [[Slovaška]] (2002) * {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Burghausen]], [[Nemčija]] (2001) * {{ikonazastave|Francija}} - [[Saint-Cyr-sur-Loire]], [[Francija]] (1998) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} - [[Ohrid]], [[Severna Makedonija]] (2006) * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Varaždin]], [[Hrvaška]] (2004) === Oddaljenost od različnih mest === [[Maribor]] (27 km), [[Ljubljana]] (132 km), [[Celje]] (61 km), [[Koper]] (249 km), [[Zagreb]] (86 km), [[Graz]] (87 km), [[Dunaj]] (231 km), [[Budimpešta]] (350 km), [[Rim]] (881 km), [[München]] (517 km), [[Beograd]] (471 km). == Pomembni domačini == * [[Mark Valerij Maksimijan]], rimski vojskovodja in politik * [[Viktorin Ptujski]], škof mesta Peotovio, pisatelj, mučenec in svetnik * Romul, ded zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] * [[Gregor Jožef Plohel]], slovenski pisatelj, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini * [[Elsa Oeltjen Kasimir]] in [[Jan Oeltjen]], slikarja * [[Ivan Potrč]], slovenski pisatelj, po katerem je poimenovana ptujska mestna knjižnica * [[Kristjan Čeh]], atlet, metalec diska * [[Nastja Čeh]], nogometaš, ki je igral v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] s [[Club Brugge|klubom Brugge]] * [[Miha Remec]], avtor znanstveno fantastičnih knjig * [[Benka Pulko]], slovenska popotnica z motorjem, pisateljica, fotografinja, humanitarka, rekorderka v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] * [[Dejan Zavec]], boksar in prvak v srednji kategoriji * [[Laris Gaiser]], geopolitik, predavatelj in svetovalec za mednarodne odnose * [[Franc Gumilar]], zgodovinar, muzealec * [[Jože Maučec]] (1907-1972), geograf in zgodovinar, šolnik, kulturni in turistični delavec, publicist, pobudnik kurentovanja na Ptuju * [[Zvezdana Mlakar]], gledališka in TV igralka * [[Oliver Mlakar]], avtor in voditelj RTV kvizov in kuharskih oddaj v Sloveniji in na Hrvaškem * [[Igor Samobor]], gledališki in TV igralec * [[Darko Brlek]], slovenski klarinetist, glasbeni menedžer in festivalski organizator * [[Vladimir Pajek]], slikar, fotograf in predsednik SKEI * [[Zlatko Šugman]], slovenski gledališki in filmski igralec * [[Zora Konjajev]], slovenska zdravnica * [[Ernest Faninger]], slovenski geolog-mineralog in muzealec * [[Stojan Kerbler]], fotograf Haloz * [[Drago Hasl]], kulturnik, šolnik, glasbenik, knjižničar, pobudnik kurentovanja * [[Albin Pišek]], turistični delavec, pobudnik kurentovanja * [[Viktor Gojkovič]], kipar in restavrator * [[Albin Lugarič]], slikar * [[Ernest Faninger]], geolog * [[Izidor Janžekovič]], arheolog, zgodovinar * [[Martin Kmetec]], [[minorit]], [[nadškof]] v [[İzmir|Izmirju]] * [[Jožica Škofic]], jezikoslovka dialektologinja, izredna članica [[SAZU]] * [[Anita Šumer]], pekovska mojstrica == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Odlok o razglasitvi Orfejevega spomenika na Ptuju za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l. RS 21/2008 * Odlok o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l.RS 81/1999, 111/2000, 66/2001 * Kratki vodnik po Ptuju, MO Ptuj, 2009 * Krajevni leksikon Slovenije, IV. knjiga, DZS 1980, ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Puhov most]] * [[Mestna občina Ptuj]] * [[Filatelistično društvo Ptuj]] * [[Sinagoga Ptuj]] * [[Škofija Ptuj]] * [[Seznam osebnosti iz Mestne občine Ptuj]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ptuj}} * [http://www.ptuj.si/ Uradna stran občine Ptuj] * [http://www.ptuj.info Turistični portal] * https://www.slovenia.info/sl/destinacije/mesta/ptuj * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Ptuj] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Ptuj}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ptuj]] [[Kategorija:Ptuj|*]] [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] {{normativna kontrola}} nhs5mrtsr7ebqrsrn8pr9odibgf6h52 Bakiga 0 125162 6665580 6371993 2026-04-25T23:35:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665580 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = | native_name = Bakiga | native_name_lang = Orukiga | image = | image_caption = | image_alt = | total = 2.390.446<ref>{{cite web |title=Uganda |url=https://minorityrights.org/country/uganda/ |website=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples}}</ref><ref>{{cite web |author1=Uganda Bureau of Statistics |title=National Population and Housing Census 2014 - Main Report |url=https://www.ubos.org/wp-content/uploads/publications/03_20182014_National_Census_Main_Report.pdf}}</ref> | total_source = | total_ref = | genealogy = | regions = {{flagcountry |Uganda}} | languages = Kiga jezik (Rukiga), [[angleščina]] | religions = [[krščanstvo]] in Ruhanga (Kiga religija) | related_groups =drugi: Rutara (Banyankole, Bafumbira, Banyarwanda, Batooro, Bahema, Baruuli, Bwisi, Bahaya in Banyambo) | footnotes = }} '''Pleme Bakiga''' tudi '''Kiga''' je [[etnična skupina]] zahodne [[Uganda|Ugande]] in severne [[Ruanda|Ruanda]],<ref>{{Cite web |title=AFRICA {{!}} 101 Last Tribes - Bakiga people |url=https://www.101lasttribes.com/tribes/bakiga.html |access-date=2024-01-12 |website=www.101lasttribes.com}}</ref><ref>{{Cite web |date=2021-01-09 |title=How Bakiga migrated from Rwanda to Kabale |url=https://www.monitor.co.ug/uganda/magazines/people-power/how-bakiga-migrated-from-rwanda-to-kabale-1690602 |access-date=2024-01-23 |website=Monitor |language=en}}</ref> večinoma živeče na območju okrožja [[Kabale]]. Govorijo [[bantu]] jezik imenovan ''rukiga''. Včasih jih imenujejo tudi '''Čiga''' ali '''Kiga''', medtem ko se v ednini uporablja '''Mukiga''' (pripadnik plemena). Po zadnjem štetju v Ugandi živi 1,7 milijona Bakig (izgovorjava: ''bačig''). == Izvor == Ljudstvo Kiga naj bi izviralo iz Ruande. To je omenjeno v eni izmed njihovih ljudskih pesmi - ''Abakiga twena tukaruga Rwanda, omu Byumba na Ruhenjere'' - (Vsi mi Bakige, prišli smo iz Ruande, iz Byumbe in Ruhenjere).<ref name=":0">{{Cite web|title=How Bakiga migrated from Rwanda to Kabale|url=https://www.monitor.co.ug/Magazines/PeoplePower/How-Bakiga-migrated-from-Rwanda-to-Kabale/689844-3836608-udasqhz/index.html|website=Daily Monitor|language=en|access-date=2020-05-30}}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-09-22 |title=Read about the unique Bakiga tribe of Western Uganda - The East African Watch |url=https://eastafricanwatch.net/read-about-the-unique-bakiga-tribe-of-western-uganda/ |access-date=2024-01-12 |language=en-US |archive-date=2024-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240112162022/https://eastafricanwatch.net/read-about-the-unique-bakiga-tribe-of-western-uganda/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |date=2014-08-06 |title=THE BAKIGA {{!}} Uganda Travel Guide |url=http://www.ugandatravelguide.com/bakiga-culture.html |access-date=2024-02-04 |language=en-US |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121213807/http://www.ugandatravelguide.com/bakiga-culture.html |url-status=dead }}</ref> Byumba in Ruhengeri (Ruhenjere v ljudski pesmi) sta mesti v današnji Ruandi. Verjame se, da so Bakige potomci Kašiga, ki so ga ljudje kasneje imenovali Kakiga. Bil naj bi sin Mbogoja iz starodavnega kraljestva Bumbogo v Ruandi. Priselil se je v današnjo jugozahodno Ugando in ustanovil sedanjo skupnost Bakiga iz Kigyezija ali Kigezija. Pred letom 1700 našega štetja naj bi Ruando zasedlo ljudstvo [[Batwa]], ki so se mu kasneje pridružili [[Hutujci]] in nazadnje [[Tutsiji]]. Ruanda je bila takrat sestavljena iz številnih majhnih držav in poglavarjev, ki so bili združeni pod enim vladarjem, imenovanim Mwami. Bil je znan tudi kot Omukama. Med Bakigami se je vladajoča oseba zato imenovala ''Mukama'', kar je enakovredno ''Mwami'' v drugih delih Ruande. V preteklosti je bil ''Mukama'' naziv za poglavarja. Kasneje so ljudje sprejeli Mukama kot ime za svoje otroke (prosto prevedeno kot 'vodja' ali 'vladajoči mož'). To so bili sinovi iz družin vladajočega klana Bamuhutu. Vsaka oseba, ki nosi ime ''Mukama'', mora biti Bamuhutu, posebej Mungura/Mwitira, ali pripadati kraljevemu klanu Bamuhutu.<ref name=":1">{{Cite web|title=The traditional Bakiga Community|url=http://www.vbbultd.org/index.php/background/bakiga-traditional-way-of-life/the-traditional-bakiga-community.html|website=www.vbbultd.org|access-date=2020-05-30|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415084507/http://vbbultd.org/index.php/background/bakiga-traditional-way-of-life/the-traditional-bakiga-community.html|url-status=dead}}</ref> V današnjem času, po širjenju krščanstva, se ime uporablja kot eno od božjih imen. Zaradi tega ljudje zdaj namesto tega uporabljajo izpeljanke imena. npr. Byamukama, Kyomukama, Womukama, Kamukama in Bainomukama. == Tradicionalno življenje == [[Slika:Bakiga.jpg|left|thumbnail|Lokalno pivo omuramba]] Tradicionalno so bili pripadniki plemena Bakiga del visoko razcepljene družbe, ki je v Kabale prišla iz sedanje [[Ruanda|Ruande]]. Verjeli so v [[Ruhanga|Ruhango]], Stvarnika vseh stvari. Imeli so tudi več [[kult]]ov, med katerimi je najpomembnejši [[Nyabingi]] – duh spoštovane klicalke dežja. Bakige so bili poljedelci, ki so pridelovali predvsem [[sirek|sorghum]], [[grah]], [[milet]] in [[fižol]]. Svojo prehrano so dopolnili z [[buča|bučami]], [[sladki krompir|sladkim krompirjem]], [[meso]]m in več drugimi vrstami [[zelenjava|zelenjave]]. Vedno so pripravljali obilje hrane. Bonton je namreč veleval, naj se obiskovalec pridruži družini pri jedi brez posebnega povabila. Bakige so varili [[pivo]] [[omuramba]] iz sorguma; to pivo je bilo lahko hrana, če so ga zaužili pred vrenjem, ali pa [[alkohol]]na pijača. Ljudje so posedli na nizke lesene stolčke okrog lonca s pivom in ga srkali skozi dolge cevke. Nekateri Bakige so bili izvrstni [[kovač]]i, ki so izdelovali [[motika|motike]], [[nož]]e in [[sulica|sulice]]. Tudi [[lončarstvo]] in [[mizarstvo]] sta bili visoko razviti [[obrt]]i. Gojili so še [[čebele]] in izdelovali [[med]]. Žene so bile zadolžene za obdelovanje polj, medtem ko so moški krčili čistine v divjini in gradili okrogle koče s streho iz [[papirus]]a. Skoraj vse aktivnosti so Bakige izvajali skupinsko. Moški so bili oblečeni v eno kravjo kožo ali v dve, če so bili premožni. Koža je visela preko rame in pokrivala intimne predele telesa. Za boj ali ples je moški svoje oblačilo dopolnil s pasom; za krčenje čistin pa je oblačila popolnoma odložil. Ženske so uporabljale krila, sešita iz več kož, oblačilo iz kože pa je pokrivalo tudi zgornji del telesa. [[Slika:Bakiga1.jpg|right|thumbnail|Tradicionalna oblačila]] [[Devištvo]] je bilo med Bakigami zelo pomembno. Če je neomoženo dekle zanosilo, so ga vaščani odpeljali v gozd, privezali za drevo in jo tam pustili na milost in nemilost divjih živali. To ni bila edina možna kazen: lahko so jo porinili preko skalnega prepada, npr. preko slapov [[Kisizi]]ja. V okolici jezera [[Jezero Bunyonyi|Bunyonyi]] pa so dekleta »odvrgli« na poseben otok brez možnosti preživetja. Pred [[poroka|poroko]] je moral bodoči ženin plačati ceno za nevesto - ne z denarjem, pač pa s [[domače govedo|kravami]], [[domača koza|kozami]] in motikami. Če je imel moški dovolj živali in orodja in veliko posestvo, je lahko dobil toliko žena, kot jih je želel: [[poligamija]] je bila običajna. Žene pa običajno niso prihajale iz istega [[klan]]a – poroka je bila namreč ena redkih stvari, ki je lahko povezala visoko razcepljeno družbo Bakig. Dekle je pred poroko približno mesec dni preživelo v osami, kjer so jo dobro hranili in jo poučili o vodenju gospodinjstva. Ločitev je bila običajna v primerih, ko sta bila ali mož ali žena neplodna, lena ali če sta imela druge slabe lastnosti in razvade. Ločenci so se lahko ponovno poročili, vendar je bilo plačilo za nevesto pri drugem poskusu manjše kot pri prvem. Z nesporazumi, ki bi lahko pripeljali do ločitve, so se najprej ukvarjali staroste klana - razreševanje sporov je bila namreč njihova glavna naloga. Za to pomembno delo so pripadniki klana izvolili [[poglavar]]ja določene klanske linije in sicer na podlagi karakterja (resnicoljubnost, pogum, vodja v bojih) in moči (premožen človek, [[vrač]] ali [[duhovnik]]). Različni linijski poglavarji so se običajno zbirali, da bi razpravljali pomembnih vprašanjih, ki bi lahko vplivala na življenje celotnega klana. Problemi, ki jih linijski poglavarji niso uspeli razrešiti, so lahko pripeljali do bojev med različnimi skupinami. Bakige so bili po naravi bojevniki. == Sodobno življenje == Ko so [[Britanci]] leta 1908 prispeli v [[Kabale]], so tam našli kmete in lovce, ki so v obupnih razmerah živeli brez kakršnekoli središčne avtoritete. Ta slika je bila posledica desetletij nepretrganega bojevanja, ropov in plenjenja z vseh strani, nedavnih epidemij, lakot in vdorov kobilic. Evropejci so klanom Bakig vsilili krovni koncept plemena, čeprav za to niso imeli nobene resnične osnove. Skupine na nobeni ravni niso bile združene, govorile pa so [[narečje|dialektično]] različico jezika [[Runyankore]]. Izraz ''Bakiga'' bi lahko prevedli kot »Hribovci«. V začetku so ga uporabljali le tujci, skozi leta pa je postal tudi del zavesti lokalnih ljudi. Občasne nasilne upore Bakig proti tuji nadvladi so običajno spodbujali in organizirali verski [[kult]]i, zato se je britanska administracija trudila zatreti celotno tradicionalno religijo. [[Slika:Bakiga3.jpg|left|thumb|Tradicionalni poročni obred]] Domačini so na začetku verjeli, da bo spreobrnjenec v [[krščanstvo]] izgubil sposobnost logičnega mišljenja in postal [[idiot]]. Krščanstvo so enačili s [[kolonializem|kolonializmom]] in ker so zavrnili slednje, so čutili, da morajo zavrniti tudi prvo – ali da morajo sprejeti oboje, če so sprejeli eno. Prelomno je bilo leto 1929, ko so bila tistim Bakigam, ki so se odločili vplivati na sistem od znotraj, dodeljena vodilna mesta v vladi – tako se je pričelo obdobje samouprave pod nadzorom Evropejcev. 40 let potem, ko si je Uganda zagotovila [[neodvisnost]], je evropejske vplive opaziti povsod. Bakige so vneti kristjani ([[muslimani|muslimanov]] je le malo), močna je delitev na [[katolištvo|katolike]] in [[protestantizem|protestante]]. Pripadnost religiji lahko določa možnosti bodoče zaposlitve in religiozne preference močno vplivajo na izide lokalnih volitev. Vsi ljudje sanjajo o zahodnjaški domači hiši, uvoženi predmeti so deležni občudovanja in domačini se oblačijo v evropska oblačila. Način oblačenja je med Bakigami, kot tudi drugje po Ugandi, zelo pomemben. Za vsakega, ki si to lahko privošči, je lep videz ("to look smart") prioriteta. Najbolj ekstremen primer tega hrepenenja po neafriškosti so ženske in dekleta, ki si belijo kožo, da bi bile manj črne. Pohvale v smislu »izgleda/oblači se/je kot belec« so zelo pogoste. Ljudje zanemarjajo kompleksne tradicionalne poročne običaje, če si le lahko privoščijo poroko v zahodnjaškem stilu. Sposodijo si obleke, priskrbijo si glasbeno opremo in [[agregat (strojništvo)|agregat]] - vse kar je možno, da bodo le lahko do podrobnosti oponašali tuje navade. Na sestankih območnih svetov strogo uporabljajo angleščino, čeprav so vsi prisotni Bakige. Starši, ki znajo angleško, včasih ta jezik pričnejo govoriti tudi z otroki. Tisti, ki uporabljajo angleško, naj bi bili izobraženi in uspešni. [[Festo Karwemera]], spoštovani starosta iz Kabal, komentira: »Sprejem zahodne kulture je posledica kompleksa inferiornosti, ki izvira iz dejstva, da so bili Britanci tisti, ki so v Ugando prinesli civilizacijo, zato mislimo, da je vse, kar počnejo, absolutno najboljše. Njihov način življenja je čist in privlačen in zato pozitiven, kajti nihče se ne potrudi, da bi raziskal, kako bi lahko uspešno posodobili našo lastno kulturo.« == Afriška kultura pod površjem == [[Slika:Bakiga2.jpg|right|thumb|Darovanje v domačem svetišču]] Afriška kultura pa ni popolnoma izbrisana. Pod površjem lahko najdemo marsikaj zanimivega. Ne glede na to, kako goreč je kristjan, tradicionalna prepričanja vsaj deloma ostanejo v njegovi podzavesti. Če je živahni ples Bakig včasih veljal za [[satanizem|satanističnega]], sedaj ponovno postaja priljuben. Najljubša hrana Bakig ostaja ista skozi stoletja: [[fižol]], [[grah]], [[krompir]], [[posho]], [[bananovec|banane]]. Vplivi [[Evropa|Evrope]] in [[Indija|Indije]] so bili na tem področju zanemarljivi. Jesti z rokami je še vedno najbolj običajno. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Rutanga, Murindwa and Fr Vincent Kanyonza. 2021. Epistemology and Politics in Proverbial Names in the Pre-Colonial Great Lakes Region. Francis B. Nyamnjoh, Patrick Nwosu, Hassan M. Yosimbom, eds. ''Being and Becoming African as a Permanent Work in Progress: Inspiration from Chinua Achebe's Proverbs'' pp.&nbsp;379–412. Langaa Research and Publishing Common Initiative Group. * Mamdani, Mahmood, ''When Victims Become Killers: Colonialism, Nativism, and the Genocide in Rwanda'', Princeton University Press, 2002, ISBN 0691102805 * Ngologoza, Paul ''Kigezi and Its People'', ISBN 978-9970-02-134-5 == Zunanje povezave == *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&z=10&ll=-1.308633,29.911652&spn=1.006347,1.2854&om=1 Zemljevid na spletni strani Google maps] *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&z=13&ll=-1.278771,29.953365&spn=0.125796,0.160675&t=k Satelitska slika jezera Bunyonyi in okrožja Kabale] [[Kategorija:Uganda]] [[Kategorija:Afričani]] {{normativna kontrola}} aln2dae53ljfda2g048g7hsarft3yuy Uporabnik:Yerpo 2 126636 6665818 6661246 2026-04-26T11:37:59Z Yerpo 8417 + 6665818 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[agronomija]] * [[dan znanosti]] ° * [[Elsevier]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * ''[[National Geographic]]'' ° * ''[[Nature]]'' * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Science]]'' * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * * [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[3I/ATLAS]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[antropocen]] * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Comet Observation Database]] ° * [[dan pi]] ° * [[deževna doba]] ° * [[decibel]] * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[frekvenca]] * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[kvekto]] ° * [[kveta]] ° * [[liter]] * [[macedonit]] ° * [[Mednarodno geofizikalno leto]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[obdelava signalov]] ° * [[oddaljena stran Lune]] ° * [[Ötzi]] * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[pedosfera]] * [[planet]] * [[poskus kapljanja smole]] ° * [[pravokotnik]] ° * [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] ° * [[rona (predpona)]] ° * [[ronto]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Sončev koledar]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[sušna doba]] ° * [[tajfun Šanšan (2024)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] ° * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] ° * [[vreme]] * [[Wow!]] ° * [[zima]] * [[zmerno podnebje]] ° |group2=Matematiki,<br/>fiziki et al. |list2=* [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] ° * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] ° * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] ° * [[Ferenc Krausz|Krausz, Ferenc]] ° * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]] * [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] }} |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[črtna koda DNK]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[ihnotakson]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[kariotip]] ° * [[koda EPPO]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] * [[življenje]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[somatsko živčevje]] * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[John Edward Gray|Gray, John E.]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] ° * [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Roger Payne|Payne, Roger]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadna sončnica]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[navadni volovski jezik]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[prevajalno tkivo]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija in<br/>okoljevarstvo |list5=* [[anavtogenija]] ° * [[Beloveška pušča]] ° * [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[Črnomorski biosferni rezervat]] ° * [[džungla]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kemična ekologija]] ° * [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] ° * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[listni zavrtač]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Naravni rezervat za okapije]] ° * [[Narodni park Vrata Arktike]] ° * [[Nearktika]] ° * ''[[Nema pomlad]]'' ° * [[okoljska DNK]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[planetarne meje]] * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[barvni vid]] ° * [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[čutilo]] * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[izločanje]] ° * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[okus]] * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * ''[[Animal Diversity Web]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[arapajma]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[dvoživke]] * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[jesetri]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kitovec]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[maksilopodi]] ° * [[malonoge]] ° * [[mečarica]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski pes orjak]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * [[ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostrižniki]] ° * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[sleporili]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anasa tristis]]'' ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijska žitna stenica]] ° * [[azijski kozliček]] ° * [[azijski sršen]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[borova lubna stenica]] ° * [[brezov ogrinjalar]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvobarvna travniška mravlja]] ° * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[džungelska deva]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrastova čipkarka]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[lebduhi]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[listni zavrtač divjega kostanja]] ° * [[loška zverca]] * ''[[Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[mala hruševa bolšica]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[metuljčnice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna metuljčnica]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[navadni slezovček]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * ''[[Pantala flavescens]]'' ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Perillus bioculatus]]'' ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * ''[[Siliquofera grandis]]'' ° * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skakači (pajki)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[sredozemski lesketnik]] ° * [[sobni hrošček]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[titan (hrošč)]] ° * [[travniške stenice]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika hruševa bolšica]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zeleni škržatek]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Mamalogija |list3=* [[brazdasti kit]] ° * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[gnu]] ° * [[gorila]] ° * [[hijene]] * [[ihneumoni]] ° * [[impala]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[ježi]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[konji]] ° * [[kretska belozoba rovka]] ° * [[krti]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[makak]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[mrenarji]] ° * [[orangutan]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[pavijan]] ° * [[pečinarji]] ° * [[pekariji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[polhi]] ° * [[pravi tjulnji]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rakuni]] ° * [[rilčasti skakači]] ° * [[rjave pliskavke]] ° * [[rovke]] ° * [[severna žirafa]] ° * [[sika]] ° * [[skakači]] ° * [[skunki]] ° * [[slepa kužeta]] ° * [[Spalacidae]] ° * ''[[Spalax arenarius]]'' ° * ''[[Spalax zemni]]'' ° * ''[[Sus]]'' ° * [[svizec]] ° * [[tapirji]] ° * [[trobčarji]] ° * [[tupaje]] ° * [[uhati tjulnji]] ° * [[vampirski netopirji]] ° * [[vapiti]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vodni bivol]] ° |group4=Ornitologija |list4=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[bičja trstnica]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasta čaplja]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgoprsti plezalček]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[drozgi]] * [[duplinska kozarka]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[ibisi (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[kobiličar]] ° * [[krekovt]] ° * [[krokar]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mestna lastovka]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[Passeri]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[polarni slapnik]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[polojnik]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[rumenonogi galeb]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tirančki]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[zelenonogi martinec]] ° * [[zlati gozdičar]] ° * [[žametna penica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žličarka]] ° * [[žličarka (rod)]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[adrenokrom]] ° * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[fermentacija v predelavi hrane]] ° * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[kalcijev amonijev nitrat]] * [[karotenoid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[kurare]] ° * [[lindan]] * [[malacidin]] ° * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[peroksid]] ° * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[tiol]] ° |group2=Kemiki |list2= * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Martin Karplus|Karplus, Martin]] ° * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] ° * [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] ° * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° * [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] ° }} |group9=Medicina |list9=* [[afantazija]] ° * [[analiza urina]] ° * [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Elizabetina otroška bolnišnica]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[hematologija]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[obdukcija]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] ° * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] ° * [[Madžarska akademija znanosti]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Københavnu]] ° * [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Sofiji]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Kultura |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Elektra]] ° * [[Ememem]] ° * [[Hitar Petar]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[New California Republic]] ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[Pokrajinski muzej Celje]] ° * [[porcijunkulovo]] ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[Pluton (mitologija)]] ° * [[rdeči fičo]] ° * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] ° * [[velikonočno jajce (mediji)]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Zmagovalec (spomenik)]] ° * [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Ena Begović|Begović, Ena]] ° * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * ''[[Čudežni grm]]'' ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' * [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * ''[[Hiter kot strel]]'' ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[nemi film]] ° * ''[[Nevarni let]]'' ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Genndy Tartakovsky|Tartakovsky, Genndy]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * ''[[U Are the Universe]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * [[Angine de Poitrine]] ° * [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] ° * [[The Authentics|Authentics, The]] ° * [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] ° * ''[[Billboard]]'' ° * [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]] * [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] ° * [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[DakhaBrakha]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dež (pesem)]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Discogs]]'' ° * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Gogol Bordello]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[R. Kelly|Kelly, R.]] * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] ° * [[mini album]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] ° * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[For sale: baby shoes, never worn]] ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * ''[[Na Zahodu nič novega]]'' ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * [[‎Marko Radmilovič|‎Radmilovič, Marko]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * ''[[Slowenische Bibliothek]]'' ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * [[4X]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * [[CD Projekt]] ° * ''[[Civilization VI]]'' ° * ''[[Cloudpunk]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * [[Haemimont Games]] ° * ''[[Hard Reset]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Jagged Alliance 3]]'' ° * ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' ° * ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * ''[[Palworld]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[Shogun Showdown]]'' ° * ''[[Slay the Spire]]'' ° * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[Spintires]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[Subnautica]]'' ° * ''[[Subnautica: Below Zero]]'' ° * [[šef (videoigre)]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * [[THQ Nordic]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Amerika]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[Dolina vrtnic]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Dunajska kotlina]] ° * [[hidrografija]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jakupica]] ° * [[Jamantau]] ° * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[Južnočeški okraj]] ° * [[Južnomoravski okraj]] ° * [[Kalifornijski polotok]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[Labrador]] ° * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mednarodna hidrografska organizacija]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[pas Taihejo]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[pol nedostopnosti]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[poplave v Sloveniji (2023)]] * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Črni gori (1979)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Vrancei (1940)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[regije Združenih držav Amerike]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Somaliland]] ° * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trg državne zastave, Baku]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[veliki perujski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Hiderabad]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Martin, Slovaška]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Nusantara]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šenžen]] ° * [[Šimkent]] ° * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] ° * [[Hainan]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Kiritimati]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Kotelni]] ° * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Maskareni]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Novosibirski otoki]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Bovilla]] ° * [[Brebeneskul (jezero)]] ° * [[Buško jezero]] ° * [[Butoniga (jezero)]] ° * [[Cookov preliv]] ° * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Indigirka]] ° * [[Irpin (reka)]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jalpug]] ° * [[Jalpug (jezero)]] ° * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kalifornijski zaliv]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Morava (reka)]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Senegal (reka)]] ° * [[Skagerrak]] ° * [[Sundski preliv]] ° * [[Svratka]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tisa]] * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Volta (jezero)]] ° * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtocesta A34, Italija]] ° * [[avtomobil]] * [[Beograd (rušilec)]] ° * [[brezzrcalni fotoaparat]] ° * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kamera]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[komunikacijski satelit]] ° * [[kristalni oscilator]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[M142 HIMARS]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[orožje za množično uničevanje]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[ploski zaslon]] ° * [[potniška križarka]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[program Luna]] ° * [[program Voyager]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[Trinity (jedrski poskus)]] ° * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * [[zemeljska postaja]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCalendar]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internacionalizacija in lokalizacija]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[mailto]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[Telegram (programje)]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Arena Gliwice]] ° * [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] ° * [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] ° * [[Chryslerjeva stolpnica]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dača]] ° * [[dvorec Črnelo]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] ° * [[Empire State Building]] ° * [[Flatiron Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Ormož]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[letališče Ajševica]] * [[mednarodno letališče Larnaka]] ° * [[mednarodno letališče Los Angeles]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[palača Lucerna]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Pirnatova vila]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor na Jadran]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] ° * [[stadion Wembley (1923)]] ° * [[Stari grad, Varaždin]] ° * [[stavba madžarskega parlamenta]] ° * [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] ° * [[Šlajmerjev dom]] ° * [[Tokaido Šinkansen]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[Vjesnikova stolpnica]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° * [[Železne dveri (dvorec)]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[ANZUS]] ° * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dan neodvisnosti Ukrajine]] ° * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Fatah]] * [[Frobergov upor]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 5055 LOT Polish Airlines]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[Mednarodna komisija za kitolov]] ° * [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] ° * [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[oboroževalna tekma]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Pisateljska ustava]] ° * [[piščančji davek]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] ° * [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] ° * [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] ° * [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] ° * [[Sevreška mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[stohastični terorizem]] ° * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[Svet baltskih držav]] ° * [[trojni pakt]] * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[vesoljska tekma]] ° * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] |list2 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |group1 = Politiki in<br>zgodovinske<br>osebnosti |list1 = * [[Albert I. Monaški]] * [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] ° * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] ° * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] |group2=Letni<br/>pregledi |list2= * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[2020]] * [[2021]] ° * [[2022]] * [[2023]] * [[2024]] * [[2025]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[alkopop]] ° * [[Amazon.com]] ° * [[Ameriški urad za statistiko]] ° * [[ASML Holding]] ° * [[Balloonfest '86]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * ''[[elefteria i tanatos]]'' ° * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * [[gnojilo]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[hamburger]] ° * [[hitra hrana]] ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[ISO 4]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kangina]] ° * [[Karpowership]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[laž]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mărțișor]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[načelo KISS]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poklicna rokoborba]] ° * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[prometna konica]] ° * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[riški črni balzam]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[skrčflacija]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] ° * [[stric Sam]] ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[temeljno živilo]] ° * [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] ° * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * ''[[Wired]]'' ° * [[Yahoo!]] ° * [[zastava Japonske]] ° * [[zastava Kenije]] ° * [[zastava Mozambika]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2= * [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] ° * [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] ° * [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] ° * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] ° * [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] ° * [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] ° * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Olga Franko|Franko, Olga]] ° * [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] ° * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[James Hargest|Hargest, James]] * [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] ° * [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] ° * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] ° * [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] ° * [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] ° * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]] * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] ° * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] ° * [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikimania]] * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|48 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|41]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|400]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] kf8n390rmj835fknf5f221f5esli9gb Ustavno sodišče Republike Slovenije 0 130458 6665409 6659714 2026-04-25T14:38:12Z Jankulovski456 217716 včeraj je knezu potekel mandat 6665409 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sodišče | court_name = Ustavno sodišče Republike Slovenije | native_name = | image = UstavnoSodisce-ljubljana.JPG | imagesize = | alt = | caption = | image2 = Ustavno sodišče Republike Slovenije.jpg | imagesize2 = | alt2 = | caption2 = | established = | dissolved = | jurisdiction = | coordinates = | motto = | type = | authority = | appealsto = | appealsfrom = | terms = | positions = | budget = | language = | tribunal-type = ustavno sodišče | website = | chiefjudgetitle = predsednik | chiefjudgename = [[Rok Čeferin]] | termstart = 16. december 2024 | termend = | termend2 = | chiefjudgetitle2 = | chiefjudgename2 = | termstart2 = | termend3 = | termend4 = | chiefjudgetitle3 = | chiefjudgename3 = | termstart3 = | termend5 = | termend6 = | division_map = | division_map_size = | division_map_alt = | division_caption = }} {{politika Slovenije}} '''Ustavno sodišče Republike [[Slovenija|Slovenije]]''' (US RS) je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo – je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti. Med njegove glavne pristojnosti sodijo ocena ustavnosti [[zakon]]ov ter ocena ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in odločanje o ustavnih pritožbah, s katerimi se uveljavljajo kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. V razmerju do drugih državnih organov je Ustavno sodišče samostojen in neodvisen državni organ. Njegov položaj je določen v [[Ustava Republike Slovenije|Ustavi]], podrobneje pa je opredeljen v Zakonu o Ustavnem sodišču. Svojo organizacijo in delo Ustavno sodišče ureja s poslovnikom in drugimi splošnimi akti. == Sestava == Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov Ustavnega sodišča, ki jih na predlog [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] izvoli [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. Za ustavnega sodnika ali sodnico je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj štirideset let. Ustavni sodniki so izvoljeni za dobo devetih let in ne morejo biti ponovno voljeni. Predsednico oziroma predsednika Ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. == Pristojnosti == Večino pristojnosti Ustavnega sodišča izrecno določa že [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]], dopušča pa, da se določijo tudi z zakonom. Med njegove glavne pristojnosti sodijo ocena ustavnosti zakonov ter ocena ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in odločanje o ustavnih pritožbah, s katerimi se uveljavljajo kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. == Notranja organizacija == Ustavno sodišče ima predsednico oziroma predsednika, ki ga izvolijo ustavne sodnice in ustavni sodniki izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. V odsotnosti ga nadomešča podpredsednica oziroma podpredsednik, ki se izvoli na enak način. Predsednik Ustavnega sodišča predstavlja Ustavno sodišče. V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Ustavnega sodišča. Veljavno organizacijo določata [http://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/poslovnik-ustavnega-sodisca/ Poslovnik Ustavnega sodišča] in [[Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanjuhttp://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/pravilnik/|Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju]] Ustavnega sodišča. == Ustavni sodniki in sodnice Republike Slovenije == {{glavni|Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije}} === Sodnice in sodniki Ustavnega sodišča: === * [[Tamara Kek]], ''ustavna sodnica'' * [[Barbara Kresal]], ''ustavna sodnica'' * [[Rok Svetlič]], ''ustavni sodnik'' * [[Nina Betetto]], ''ustavna sodnica'' * [[Primož Gorkič]], ''ustavni sodnik'' * [[Marko Starman]], ''ustavni sodnik'' * [[Neža Kogovšek Šalamon]], ''podpredsednica'' * [[Katja Šugman Stubbs]], ''ustavna sodnica'' * [[Rok Čeferin]], ''predsednik'' === Generalni sekretar Ustavnega sodišča === *[[Sebastian Nerad]], ''generalni sekretar'' *[[Tjaša Šorli]], ''namestnica generalnega sekretarja'' == Glej tudi == * [[seznam sodišč v Sloveniji]] * [[dan ustavnosti (Slovenija)|dan ustavnosti]] * [[seznam slovenskih pravnikov]] == Zunanje povezave == * [https://www.us-rs.si Uradna spletna stran Ustavnega sodišča Republike Slovenije] * [https://www.us-rs.si/sl/o-ustavnem-sodiscu/sodnice-in-sodniki Trenutni ustavni sodniki] {{-}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{Sodstvo Slovenija}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-pravo}} [[Kategorija:Sodišča Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustavno sodišče Republike Slovenije|*]] ncmvim2ba829pd151dewe7jvhmshdve Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije 0 130460 6665432 6659707 2026-04-25T16:25:16Z Sporti 5955 /* Sodniki Ustavnega sodišča */ pos. 6665432 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebja [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]].''' == Predsedniki Ustavnega sodišča == # [[Peter Jambrek]] (25. april 1991 – 24. april 1994) # [[Tone Jerovšek]] (25. april 1994 – 24. april 1997) # [[Lovro Šturm]] (25. april 1997 – 30. oktober 1998) # [[Franc Testen]] (11. november 1998 – 10. november 2001) # [[Dragica Wedam Lukić]] (11. november 2001 – 10. november 2004) # [[Janez Čebulj]] (11. november 2004 – 10. november 2007) # [[Jože Tratnik]] (11. november 2007 – 10. november 2010 # [[Ernest Petrič]] (11. november 2010 – 10. november 2013) # [[Miroslav Mozetič]] (11. november 2013 – 30. oktober 2016) # [[Jadranka Sovdat]] (31. oktober 2016 – 18. december 2018) # [[Rajko Knez]] (19. december 2018 – 15. december 2021) # [[Matej Accetto]] (15. december 2021 – 13. december 2024) # [[Rok Čeferin]] (16. december 2024 – ) == Podpredsedniki Ustavnega sodišča == # [[Franc Testen]] (1994 - 1997) # [[Janez Šinkovec]] (1997 - 1998) # [[Matevž Krivic]] (1998) # [[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1998 - 2001) # [[Janez Čebulj]] (2001 - 2004) # [[Mirjam Škrk]] (2004 - 2007) # [[Ciril Ribičič]] (2007 - 2009) # [[Miroslav Mozetič]] (2010—2013) # [[Jadranka Sovdat]] (2013—2016) # [[Etelka Korpič - Horvat]] (2016—2019) # [[Matej Accetto]] (2019 - 2021) # [[Rok Čeferin]] (15. december 2021 – 16. december 2024) # [[Neža Kogovšek Šalamon]] (16. december 2024 – ) == Sodniki Ustavnega sodišča == : ''Sodniki so razvrščeni po trajanju mandata.'' # [[Janez Šinkovec]] (25. junij 1991 – 8. januar 1998) # [[Lovro Šturm]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Peter Jambrek]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Anton Perenič]] (25. junij 1991 – 30. september 1992) # [[Tone Jerovšek]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Matevž Krivic]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Janez Snoj]] (12. februar 1992 – 31. marec 1998) # [[Lojze Ude (1936)|Lojze Ude]] (25. maj 1993 – 24. maj 2002) # [[Boštjan M. Zupančič]] (25. maj 1993 – 31. oktober 1998) # [[Franc Testen]] (25. maj 1993 – 24. maj 2002) # [[Miroslava Geč - Korošec]] (9. januar 1998 – 1. oktober 2000) # [[Dragica Wedam Lukić]] (1. april 1998 – 31. marec 2007) # [[Janez Čebulj (pravnik)|Janez Čebulj]] (31. oktober 1998 – 27. marec 2008) # [[Lojze Janko]] (31. oktober 1998 – 30. oktober 2007) # [[Mirjam Škrk]] (31. oktober 1998 – 27. marec 2008) # [[Milojka Modrijan]] (1. november 1998 – 20. november 2007) # [[Zvonko Fišer]] (18. december 1998 – 27. marec 2008) # [[Franc Grad]] (1. april 2007 – 31. januar 2008) # [[Ciril Ribičič]] (19. december 2000 – 19. december 2009) # [[Jože Tratnik]] (25. maj 2002 – 15. julij 2011) # [[Marija Krisper Kramberger]] (25. maj 2002 – 13. september 2010) # [[Miroslav Mozetič]] (31. oktober 2007 – 30. oktober 2016) # [[Marta Klampfer]] (20. november 2007 – 19. november 2016) # [[Mitja Deisinger]] (27. marec 2008 – 26. marec 2017) # [[Jasna Pogačar]] (27. marec 2008 – 26. marec 2017) # [[Jan Zobec]] (27. marec 2008 – 26. marec 2017) # [[Ernest Petrič]] (25. april 2008 – 24. april 2017) # [[Jadranka Sovdat]] (19. december 2009 – 18. december 2018) # [[Etelka Korpič-Horvat]] (28. september 2010 – 26. september 2019) # [[Dunja Jadek Pensa]] (15. julij 2011–10. november 2021) # [[Špelca Mežnar]] (31. oktober 2016–30. oktober 2025) # [[Marko Šorli]] (20. november 2016–19. november 2025) # [[Marijan Pavčnik]] (27. marec 2017–31. december 2022) # [[Matej Accetto]] (27. marec 2017–26. marec 2026) # [[Klemen Jaklič]] (27. marec 2017–26. marec 2026) # [[Rajko Knez]] (25. april 2017–24. april 2026) # [[Katja Šugman Stubbs]] (19. december 2018–danes) # [[Rok Čeferin]] (27. september 2019–danes) # [[Rok Svetlič]] (11. november 2021–danes) # [[Neža Kogovšek Šalamon]] (1. januar 2023–danes) # [[Nina Betetto]] (31. oktober 2025–danes) # [[Primož Gorkič]] (20. november 2025–danes) # [[Marko Starman]] (27. marec 2026–danes) # [[Tamara Kek]] (27. marec 2026–danes) # [[Barbara Kresal]] (25. april 2026–danes) == Sekretarji Ustavnega sodišča == # [[Milan Baškovič]] (25. junij 1991 – 28. februar 1993) # [[Janez Čebulj]] (1. maj 1993 – 30. oktober 1998) # [[Jadranka Sovdat]] (29. januar 1999 - 19. december 2009) # [[Erik Kerševan]] (1. februar 2010 – 31. julij 2012) # [[Sebastian Nerad]] (3. oktober 2012 – danes) ==Zunanje povezave== * [http://www.us-rs.si/o-sodiscu/sodniki/vsi-sodniki/ Sodniki Ustavnega sodišča od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje] {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} [[Kategorija:Ustavno sodišče Republike Slovenije]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije|*]] sklfdini5rc2qev9gy4mujh1pmj7uzo Ansambel Sredenšek 0 141000 6665485 6636106 2026-04-25T19:10:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Sredenšek | image = | background = group_or_band | alias = Sredenšek sekstet | origin = | genre = {{hlist|[[narodno-zabavna glasba]]|[[zabavna glasba]]}} | years_active = {{start date|1984}}–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = Sebastjan Boljte<br /> Klaudija Felicijan<br /> Silvo Režek<br /> Jože Sredenšek<br /> Luka Vačkovnik<br /> Janko Zacirkovnik<br /> Marko Zaveršnik | past_members = Gabi Benova, Boštjan Cerar, Tomaž Cilenšek, Mojca Dolenc, Sabina Gal, [[Robert Goter]], Andrej Gračnar, Janette Höfer, Mateja Hribar, Andrej Hudobreznik, Regina Jerman, Klemen Kladnik, Matej Kovačič, Eva Krajnčan, Sonja Lukman, Jasmina Mandl, Jože Mandl, Andreja Maurer, Boris Rošker, David Sredenšek, Vlado Sredenšek, Vera Šolinc, Dušan Štriker, Helena Viktorinova, Franci Vovk, [[Irena Vrčkovnik]], Andrej Zeme, Bojan Zeme, Robert Zupan, Franc Žugl | notable_instruments = }} '''Ansambel Sredenšek''' je narodno-zabavni [[ansambel]] iz [[Slovenija|Slovenije]]. == Zgodovina == Začetki ansambla Sredenšek segajo v leto [[1984]], ko sta ga brata [[Vlado Sredenšek|Vlado]] in [[Jože Sredenšek]] ustanovila. Prvih dvanajst let dela je bilo izključno v tujini in sicer v [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je bil tudi uradni sedež ansambla. Po prihodu v [[Slovenija|Slovenijo]] je ansambel ob 15. letnici izdal [[kaseta|kaseto]] in [[kompaktni disk|zgoščenko]] z naslovom ''Muziko igramo'', na kateri se nahajajo uspešnice kot so »Tista bela roža«, »Štajerc naš je Very Good«, »Srčece«, »Gremo na Triglav«, »Naj ta noč bo najina«... == Repertoar == Repertoar ansambla je zelo raznolik, saj izvajajo od [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], [[evergreen]]ov pa do moderne [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]]. Posebnost repertoarja predstavljajo znane [[Slavko Avsenik|Avsenikove]] melodije, ki jih ansambel izvaja s posebnim veseljem. Omeniti velja še avtorske skladbe, pri katerih sodelujejo priznani avtorji kot so [[Vlado Sredenšek]], [[Marjan Stare]], [[Ivan Sivec]], [[Igor Podpečan]], [[Matej Kovačič]], [[Franc Žerdoner]], [[Vera Šolinc]], [[Jože Burnik]], [[Anja Burnik]], [[Branko Zupanc]], in drugi. Pri večini zabavnih avtorskih skladb in priredb pa kot avtor [[Glasbeni aranžma|aranžma]]jev sodeluje tudi [[David Sredenšek]], ki je obenem tudi [[tonski tehnik]] ter [[glasbeni producent]] v [[snemalni studio|snemalnem studiu]]. V zadnjih letih je ansambel aktiven tudi na festivalskem področju, saj so se že petič uvrstili v finale najbolj odmevnega [[Seznam narodnozabavnih festivalov in tekmovanj v Sloveniji|narodnozabavnega festivala]] [[Slovenska polka in valček]]. Skladba avtorja Igorja Podpečana z naslovom »Gremo na Triglav« v izvedbi ansambla Sredenšek je na jubilejnem desetem festivalu bila nagrajena z nagrado za najboljšo priredbo. == Glasbeni festivali == === [[Slovenska polka in valček]] === * 2004: »Gremo na Triglav« <small>([[Igor Podpečan|I. Podpečan]])</small><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slovenska-polka-in-valcek-2004/130183 |title=Slovenska polka in valček 2004 |publisher=RTV Slovenija |website=www.rtvslo.si |series=MMC, Glasba |date=1. marec 2004 |accessdate=27. 5. 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/75314 |title=Najlepša polka Miši se bojim |publisher=Dnevnik |website=www.dnevnik.si |date=1. marec 2004 |accessdate=27. 5. 2021 |archive-date=2021-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210527144657/https://www.dnevnik.si/75314 |url-status=dead }}</ref> === [[Graška Gora poje in igra]] === * 2010: »Srečno pot šofer moj dragi« <small>([[Jože Burnik|J. Burnik]] / [[Vera Šolinc|V. Šolinc]] / J. Burnik)</small> – '''zlati pastirček''', '''nagrada za najboljšo priredbo'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx |title=Zmagovalci festivalov |publisher=Kulturno društvo Graška Gora |website=www.festival-gg.si |type=spletna stran |year=2020 |accessdate=27. 5. 2021 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === [[Večer slovenskih viž v narečju]] === * 2013: »Na Peco«, skupaj z [[Zlata Martinc|Zlato Martinc]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-sora.si/vecer-slovenskih-viz-v-narecju |title=Festival Večer slovenskih viž v narečju |publisher=Radio Sora |series=Povzetek vseh festivalov med letoma 2001 in 2005 |website=www.radio-sora.si |type=spletna stran |year=2016 |accessdate=27. 5. 2021}}</ref> == Diskografija == Ansambel je v tujini izdal enajst kaset, štiri velike plošče in šest zgoščenk, v Sloveniji pa kasete: * [[Smo vesele deklice]] ([[Založba kaset in plošč]], [[Ljubljana]], [[1985]]), * [[Srčece]] ([[RTV Maribor]], [[Maribor]], [[1988]]), * [[Bela roža]] (D&J Sredenšek, [[Velenje]], [[1994]]), * Muziko igramo (Založba kaset in plošč, Ljubljana, [[2000]]). Ansambel je v Sloveniji posnel samostojno TV oddajo, štirikrat so nastopili na [[Alpski večer|Alpskem večeru]], bili so gostje narodnozabavne prireditve Marjanca ter petkrat nastopili v finalu festivala Slovenska polka in valček. Za oddajo [[Po domače]] so posneli več [[videospot]]ov, nekajkrat so nastopili na oddajah [[Videomeh]], [[Orfejeva parada]], [[Šumijo gozdovi domači]], [[Vsakdanjik in praznik]], ... Poleg omenjenih nastopov velja omeniti tudi televizijske nastope v tujini in sicer: trikrat na [[ZDF]], dvakrat na [[ORF]], za [[Tele UNO]] pa so posneli samostojno TV oddajo. Skladbe iz zadnjih dveh kaset so izšle tudi na jubilejni zgoščenki z naslovom ''Muziko igramo''. Najbolj poznana melodija iz omenjenega CD-ja je prav gotovo »Bela roža«. == Sestav == Ansambel sestavlja 7 glasbenikov: * [[Silvo Režek]] – klaviature, [[harmonika]], [[vokal]] * [[Luka Vačkovnik]] – [[trobenta]], vokal * [[Janko Zacirkovnik]] – [[klarinet]], [[saksofon]], vokal * [[Marko Zaveršnik]] – [[Bariton (glasbilo)|bariton]], [[pozavna]], [[električni bas]], vokal * [[Sebastjan Boljte]] – vokal * [[Klaudija Felicijan]] – vokal * [[Jože Sredenšek]] – [[kitara]], vokal, vodja V dvajsetih letih se je v ansamblu zvrstilo kar nekaj odličnih glasbenikov. Pravo posebnost v »oberkrain« muziki so predstavljale ravno pripadnice ženskega spola, ki so poleg Slovenije prihajale tudi iz tujine ([[Avstrija]], [[Nemčija]] in [[Češka]]). Glasbeniki, ki so s svojim delovanjem v ansamblu dali dobro popotnico sedanjemu sestavu so bili sledeči: * [[Bariton (glasbilo)|bariton]], [[Bas (glasbilo)|bas]]: [[Vlado Sredenšek]]. * [[harmonika]]: [[Robert Zupan]], [[Matej Kovačič]], [[Tomaž Cilenšek]], [[Boris Rošker]], [[David Sredenšek]], [[Robert Goter]], [[Jože Mandl]], [[Andrej Gračnar]] * [[trobenta]]: [[Andreja Maurer]], [[Sabina Gal]], [[Mateja Hribar]], [[Franc Žugl]], [[Andrej Zeme]], [[Andrej Hudobreznik]], [[Klemen Kladnik]], [[Boštjan Cerar]] * [[klarinet]]: [[Eva Krajnčan]], [[Janette Hőfer]], [[Gabi Benova]], [[Bojan Zeme]], [[Dušan Štriker]]. * [[pevec|petje]]: [[Sonja Lukman]], [[Vera Šolinc]], [[Irena Vrčkovnik]], [[Helena Viktorinova]], [[Regina Jerman]], [[Franci Vovk]], [[Jasmina Mandl]]. == Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Sredenšek]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1984]] 7poxsyaornjyz03pmirum887iuttxxd Bitola 0 141600 6665631 6522180 2026-04-26T04:05:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Bitola |native_name = Битола |settlement_type = Mesto |nickname = |image_skyline = BitolskiKorzo.JPG |image_caption = Bitola, korzo (mestno jedro) |image_flag = Flag of Bitola Municipality.svg |image_shield = Bitola-coat-of-arms.svg |image_map = |map_caption = |pushpin_map =Makedonija |pushpin_map_caption =Lega v Severni Makedoniji |pushpin_mapsize = |latd=41 |latm=01 |lats=55 |latNS=N |longd=21 |longm=20 |longs=05 |longEW=E |coordinates_region = MK |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{nowrap|{{Zastava|Severna Makedonija}}}} |subdivision_type1 = [[seznam občin v Severni Makedoniji|Občina]] |subdivision_name1 = [[Občina Bitola]] |leader_title = |leader_name = |area_total_km2 = 422,39 |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref name="popis2021"/> |population_total = 69287 |population_metro = |population_density_km2 = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = 650 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 7000 |area_code = +389 (0)47 |registration_plate_type= [[Registrske tablice Severne Makedonije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = BT |footnotes = }} '''Bitola''' - tudi '''Bitolj''' - ([[makedonščina|makedonsko]] Битола, [[grščina|grško]] Μοναστήρι, [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] Bitolj/Битољ, [[bolgarščina|bolgarsko]] Битоля, [[turščina|turško]] Manastır, مناستر) je drugo največje mesto [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja [[Baba (Makedonija)|Baba]] (najvišji vrh [[Pelister]], 2601 m), [[Nidže]] in [[Kajmakčalan]] ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine [[Pelagonija]], 15&nbsp;km severno od [[Grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]] in na nadmorski višini okoli 650 m. Mesto leži na stičišču [[Jadransko morje|jadranske]], [[Egejsko morje|egejske]] in [[Srednja Evropa|južno-srednjeevropske]] regije. Še danes je znano tudi kot ''Mesto konzulov''; to poimenovanje se je uveljavilo že v obdobju [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], saj je imelo veliko evropskih držav konzulate prav v Bitoli. Bitola je eno najstarejših mest Severne Makedonije, ki ga je kot [[Heraclea Lyncestis]], na sredini 4. stoletja pr. n. št., ustanovil [[Filip II. Makedonski]]. Mesto je bilo prestolnica [[Rumelijski Ejalet|osmanske Rumelije]] od leta 1836 do leta 1867. Bitola je drugo mesto diplomacije v Severni Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] je bilo eno od kulturnih centrov države. Bitola je administrativno, kulturno, industrijsko in izobraževalno središče, sedež bitolske občine in južnomakedonske regije ter druge najstarejše makedonske [[Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli|Univerze sv. Klimenta Ohridskega]]. V Bitoli ima sedež tudi [[Ohridska nadškofija]] Makedonske pravoslavne cerkve. Po zadnji spremembi administrativne razdelitve Makedonije leta 2003 so Občini Bitola pridružene dve podeželski občini ''Bistrica'' in ''Capari''. == Etimologija == Ime ''Bitola'' prihaja iz [[Stara cerkvena slovanščina|stare cerkvene Slovanščine]] ѡ҆би́тѣл҄ь (''obitěĺь'', kar pomeni <nowiki>''</nowiki>samostan, klošter<nowiki>''</nowiki>), saj se mesto v zgodovini omenja zaradi svojega samostana. Ko se je pomen imena izgubil, je izgubil predpono "o-" Ime ''Bitola'' se omenja na [[Bitolski napis|bitolskem napisu]], ki je povezan s staro mestno trdnjavo med vladavino [[Gavril Radomir|Gavrila Radomirja Bolgarskega]] (1014-1015), ko je Bitola služila kot prestolnica [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega Bolgarskega Cesarstva]]. Današnje slovanske različice so: [[Makedonščina|makedonsko]] ''Bitola'' (Битола), [[Srbščina|srbsko]] ''Bitolj'' (Битољ) in [[Bolgarščina|bolgarsko]] ''Bitolja'' (Битоля). V [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] časih je bilo ime helenizirano v ''Voutélion'' (ουτέλιον) ali ''Vitólia'' (ιτώλια), od tod tudi imena ''Butella'', ki ga je uporabil [[Viljem iz Tira|Vilijem iz Tira]] in ''Butili'', katerega je uporabil arabski geograf [[al-Idrizi]]. [[Aromunski jezik|Aromunsko]] ime je ''Bituli''. == Geografija == Bitola leži v jugozahodnem delu Severne Makedonije. Skozi mesto teče reka Dragor. Bitola leži na povprečni nadmorski višini 650 metrov, ob vznožju planine [[Baba (Makedonija)|Baba]] (2601 m). Tu je tudi [[narodni park Pelister]] z izvrstno floro in favno, med katerimi je najredkejša vrsta bora, znana kot [[balkanski bor]] (''pinus peuce''). Je tudi lokacija znanega smučišča. Pokriva površino 1798 km² in s 122.173 prebivalci (štetje 1991) je Bitola pomembno industrijsko, kmetijsko, trgovsko, izobraževalno in kulturno središče. Predstavlja pomembno križišče, ki povezuje Jadransko morje na jugu z Egejskim morjem in srednjo Evropo. {{Wide image|BitolaPanorama.jpg|950px|Panorama Bitole iz Krkardaša.}} Bitola ima blago celinsko podnebje, značilno za regijo Pelagonije, z zelo toplimi in suhimi poletji ter hladnimi in snežnimi zimami. Klasifikacija podnebja po Köppnu za to podnebje je Cfb, kar bi bilo oceansko podnebje, pri čemer gre za prvotni prag –3 °C (27 °F). == Zgodovina == [[File:Catolic church bitola.jpg|thumb|left|Katoliška cerkev "Presveto Srce Jezusovo", na glavni ulici Bitole.]] === Prazgodovina === V okolici Bitole je več prazgodovinskih [[arheološko najdišče|arheoloških najdišč]]. Najzgodnejši dokazi o organiziranih človeških naselbinah so arheološka najdišča iz zgodnjega [[neolitik]]a, med katerimi sta najpomembnejši [[tell]] Veluška Tumba in Bara Tumba pri vasi Porodin, ki sta bili prvič naseljeni okoli leta 6000 pred našim štetjem. <ref name="Neolithic communities in the Republic of Macedonia">{{navedi knjigo |last1=Naumov |first1=Goce |last2=Fidanoski |first2=Ljubo |last3=Tolevski |first3=Igor |last4=Ivkovska |first4=Aneta |title=Neolithic Communities in the Republic of Macedonia |date=2009 |publisher=Dante |location=Skopje |page=27}}</ref> Izkopane naselbine iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] so najdišča Tumba pri vasi Crnobuki, Šuplevec pri vasi Suvodol in Visok Rid pri vasi Bukri. Bronasto dobo predstavljajo ostanki naselbine na Tumbi pri med drugim vasi Kanino in Tumba pri Karamaniju. V 1960-ih so na lokaciji Visoi pri Berancih izkopali obsežen [[gomilno grobišče|tumulus]] iz [[železna doba|železne dobe]], ki vsebuje okoli 50 radialno postavljenih grobov. === Antika in zgodnje bizantinsko obdobje === Regija Bitola je bila v antiki znana kot [[Lynkestis]], regija, ki je postala del Zgornje Makedonije in so ji vladali pol neodvisni poglavarji do kasnejših argeadskih vladarjev Makedonije. Plemena Lynkestis so bila znana kot Lynkestai. Po Nicholasu Hammondu so bili grško pleme, ki je pripadalo [[Molosi|moloski]] skupini Epira.<ref>{{navedi knjigo|editor-first=John |editor-last=Boardman |editor2=Hammond, N.G.L. |title=The expansion of the Greek world, eighth to sixth centuries B.C.|year=1982|publisher=Cambridge University Press|location=London|isbn=978-0-521-23447-4|url=https://books.google.com/books?id=0qAoqP4g1fEC&pg=PA266 |edition=2.}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Hammond|first=Nicholas Geoffrey Lemprière|title=Collected Studies: Further studies on various topics|year=1993|publisher=A.M. Hakkert|page=158|url=https://books.google.com/books?id=eW0iAQAAIAAJ&q=%22the+Lyncestae+in+the+region+of+Fiorina%2C+the+Orestae+in+the+region+of+Kastoria%2C+and+the+Elimeotae+in+the+region+of+Kozani.+These+tribes+were+all+Epirotic+tribes+and+they+talked+the+Greek+language+but+with+a+different+dialect%22}}</ref> Na [[nekropola|nekropoli]] Crkvište pri vasi Beranci so pomembni kovinski artefakti iz antičnega obdobja. Na sprednji strani makedonskega bankovca za 10 denarjev, izdanega leta 1996, je upodobljen zlati uhan iz 4. stoletja pred našim štetjem.<ref>[http://www.nbrm.gov.mk National Bank of the Republic of Macedonia]. Macedonian currency. Banknotes in circulation: [http://www.nbrm.gov.mk/default-en.asp?ItemID=A82826138490824E874DC0F6B8BCE3DE 10 Denars] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329085722/http://www.nbrm.gov.mk/default-en.asp?ItemID=A82826138490824E874DC0F6B8BCE3DE |date=2008-03-29 }}. – Retrieved on 30 March 2009.</ref> [[Heraclea Lyncestis]] (starogrško ''Ἠράκλεια Λυγκηστίς''[12] – ''Herkulovo mesto v deželi risov'') je bila pomembna naselbina od [[helenistično obdobje|helenističnega obdobja]] do zgodnjega srednjega veka. Sredi 4. stoletja pr. n. št. ga je ustanovil [[Filip II. Makedonski]] in ga poimenoval po grškem junaku [[Heraklej]]u. S svojo strateško lego je postalo uspešno mesto. [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so osvojili ta del Makedonije leta 148 pred našim štetjem in uničili politično moč mesta. Njegov razcvet pa se je nadaljeval predvsem zaradi rimske ceste [[Via Egnatia]], ki je potekala v bližini mesta. V Herakleji je danes mogoče videti številne arheološke spomenike iz rimskega obdobja, vključno s portikom, termami (kopeli), gledališčem. Gledališče je nekoč lahko sprejelo okoli 2500 gledalcev. V zgodnjem [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju (4. do 6. stoletje našega štetja) je Herakleja postala pomembno škofovsko središče. Nekateri njegovi škofi so bili omenjeni v aktih prvih [[ekumenski koncil|ekumenskih koncilov]], vključno s škofom Evagrijem iz Herakleje v aktih koncila v Sardiki leta 343. Mestno [[obzidje]], številne zgodnjekrščanske [[bazilika (zgradba)|bazilike]], škofova rezidenca in razkošen mestni vodnjak so nekateri ostanki tega obdobja. Tla v treh ladjah Velike bazilike so prekrita z [[mozaik]]i z zelo bogato cvetlično in figurativno [[ikonografija|ikonografijo]]; ti dobro ohranjeni mozaiki pogosto veljajo za enega najboljših primerov zgodnje [[krščanska umetnost|krščanske umetnosti]] v regiji. V 4. in 6. stoletju so bila zapisana imena drugih škofov iz Herakleje. Mesto so oplenile [[Ostrogoti|ostrogotske]] sile, ki jim je leta 472 poveljeval [[Teoderik Veliki]] in kljub velikemu darilu mestnega škofa je bilo ponovno oplenjeno leta 479. Obnovljeno je bilo v poznem 5. in zgodnjem 6. stoletju. Toda v poznem 6. stoletju je mesto utrpelo zaporedne napade različnih plemen in na koncu so regijo naselila zgodnja slovanska ljudstva. Njegove cesarske stavbe so propadle in mesto je postopoma postalo majhno naselje in kot tako preživelo do približno 11. stoletja našega štetja. === Srednji vek === V 6. in 7. stoletju je regija okoli Bitole doživela demografski premik, saj se je vse več slovanskih plemen naseljevalo na tem območju. Na mestu zapuščenega gledališča so v tem času zgradili več hiš. Slovani so okoli svoje naselbine zgradili tudi trdnjavo. Bitola je bila del [[prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] od sredine 8. do zgodnjega 11. stoletja, nato pa je ponovno postala del Bizantinskega cesarstva, nato pa je bila na kratko del [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]] v 14. stoletju. Verjetno je bilo v [[srednji vek|srednjem veku]] v mestu in okolici zgrajenih več [[samostan]]ov in cerkva (od tod tudi njeno drugo ime ''Manastir''). [[File:Bitola Inscription, Museum of Bitola.jpg|thumb|right|250px|''Bitolski napis''. V napisu je prvič omenjeno slovansko ime mesta Bitola. Napis razkriva, da je bila trdnjava zgrajena kot zatočišče za Bolgare.]] V 10. stoletju je Bitola prišla pod oblast bolgarskega carja [[Samuel Bolgarski|Samuela]]. V mestu je zgradil [[grad]], ki ga je kasneje uporabljal njegov naslednik [[Gavril Radomir]]. Mesto je omenjeno v več srednjeveških virih. Kronika [[Ivan Skilica]] iz 11. stoletja omenja, da je cesar [[Bazilij II.]] požgal Gavrilov grad v Bitoli, ko je šel skozi in pustošil po [[Pelagonija|Pelagoniji]]. Druga [[zlata bula]] (1019) Bazilija II. omenja, da je bitoljski škof odvisen od Ohridske nadškofije. V času vladavine Samuela je bilo mesto sedež bitolske škofije. V mnogih srednjeveških virih, zlasti zahodnih, je bilo ime Pelagonija sinonim za bitolsko škofijo. Po nekaterih virih je bila Bitola znana kot ''Herakleja'', saj je nekoč Heraklejska škofija kasneje postala Pelagonska metropolitanska škofija. Leta 1015 je carja Gavrila Radomirja ubil njegov bratranec [[Ivan Vladislav]], ki se je nato razglasil za carja in obnovil mestno trdnjavo. V spomin na to priložnost so v trdnjavo postavili [[Bitolski napis|kamniti napis]], napisan v [[cirilica|cirilici]]; v njem je omenjeno slovansko ime mesta: Bitol. Med bitko pri Bitoli leta 1015 med bolgarsko vojsko pod poveljstvom vojvode Ivaca Bolgarskega in bizantinsko vojsko, ki jo je vodil strateg Jurij Goniciat, so Bolgari zmagali in bizantinski cesar Bazilij II. se je moral umakniti iz bolgarske prestolnice Ohrid, katere zunanja obzidje so takrat že prebili Bolgari. Nato je Ivan Vladislav prestolnico iz Ohrida preselil v Bitolo, kjer je ponovno postavil trdnjavo. Vendar je bolgarska zmaga le odložila padec Bolgarije pod bizantinsko oblast leta 1018. Kot vojaško, politično in versko središče je Bitola igrala zelo pomembno vlogo v življenju srednjeveške družbe v regiji pred osmanskim osvajanjem sredi 14. stoletja. Na predvečer osmanskega osvajanja je Bitola (''Monastir'' v osmanski turščini) doživela velik razcvet s svojimi dobro uveljavljenimi trgovskimi povezavami po vsem Balkanskem polotoku, zlasti z velikimi gospodarskimi središči, kot so [[Konstantinopel]], [[Solun]], [[Dubrovnik|Ragusa]] in [[Veliko Trnovo|Trnovo]]. Iz Bitole so prihajale in odhajale karavane z različnim blagom. === Osmansko obdobje === <gallery> Landscape of the Monastir, Ishak Chelebi Mosque and Dragor river by Edward Lear (1848).jpg| ''Bitola v 19. stoletju'', avtor Edward Lear, Univerza Harvard, knjižnica Houghton Udruzenje chetnika za slobodu, Bitola.jpg| Odbor Četniškega združenja za svobodo Greek School Gymnasium of Monastir Bitola.JPG| Grška šola v Bitoli, konec 19. do začetek 20. stoletja Mehmed V Reshad vo Bitola, precek.jpg| Sprejem sultana Mehmeda V. Rešada na železniški postaji v Bitoli, 1911 Komisioni_i_Alfabetit_Monastir_1908.jpg| Manastirski kongres Pitomci od Voena akademija, Bitola.jpg| Turška vojaška akademija (1909) Tursko uciliste vo Bitola.jpg| Turška šola Bitola 05.JPG| Tipična neoklasicistična arhitektura iz 19. stoletja </gallery> Od leta 1382 do 1912 je bila Bitola del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], takrat se je imenovala ''Manastir''. Med osmanskim osvajanjem so v bližini mesta potekali hudi boji. Osmanska oblast je bila popolnoma vzpostavljena po smrti [[kraljevič Marko|princa Marka]] leta 1395, ko je Osmansko cesarstvo ustanovilo [[Ohridski sandžak]] kot del Rumelijskega ejaleta in enega najzgodnejših sandžakov v Evropi.<ref>{{Citation |last= Stojanovski |first=Aleksandar |author-link=|title=Makedonija vo turskoto srednovekovie : od krajot na XIV--početokot na XVIII vek |url=https://books.google.com/books?id=ND4yAAAAIAAJ&q=%22%D0%9E%D1%85%D1%80%D0%B8%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B8+%D1%81%D0%B0%D0%BD%D1%9F%D0%B0%D0%BA%22 |access-date= 24 December 2011 |year= 1989 |publisher= Kultura |location= Skopje |language= mk |oclc=21875410 |page= 49 |quote= Овој санџак исто така е еден од најстарите санџаци во Румелискиот беглербеглак}}</ref> Preden je leta 1395 postala del Otomanskega cesarstva, je bila Bitola del kraljestva princa Marka. Sprva je bilo njegovo glavno mesto Bitola, kasneje pa Ohrid, zato so ga včasih imenovali Monastir in včasih Bitolski sandžak.<ref>{{Citation|title=Istorisko društvo Bosne i Hercegovine |chapter=Godišnjak |url= https://books.google.com/books?id=f04iAAAAMAAJ&q=%D0%BE%D1%85%D1%80%D0%B8%D0%B4 |access-date=26 December 2011 |volume=4 |year=1952 |publisher=Državna Štamparija |location= Sarajevo |language=sr |oclc=183334876 |page=175 |quote=На основу тога мислим да је у почетку постојао само један санџак, коме је прво средиште било у Битољу... }}</ref> Po avstrijsko-osmanskih vojnah sta razvoj trgovine in splošna blaginja mesta upadla. Toda v poznem 19. stoletju je ponovno postalo drugo največje mesto v širši regiji južnega Balkana za Solunom. Med letoma 1815 in 1822 je mestu vladal albanski Ali Paša kot del Ioaninskega pašaluka.<ref name="Stanford">{{navedi splet |title=Visualizing Ali Pasha Order: Relations, Networks and Scales |url=https://mapoe.stanford.edu/projects/visualizing-ali-pasha-order-relations-networks-and-scales |website=Stanford University |access-date=11 September 2021 |archive-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221014203634/https://mapoe.stanford.edu/projects/visualizing-ali-pasha-order-relations-networks-and-scales |url-status=dead }}</ref> Med veliko vzhodno krizo (1875–78) je bilo takratno lokalno bolgarsko gibanje poraženo, ko je oborožene bolgarske skupine odvrnila Prizrenska liga, albanska organizacija, ki je nasprotovala bolgarskim geopolitičnim ciljem na območjih, kot je Bitola, ki so vsebovala albansko prebivalstvo.<ref name="Rama90">{{navedi knjigo|last=Rama|first=Shinasi A.|title=Nation Failure, Ethnic Elites, and Balance of Power: The International Administration of Kosova|year=2019|publisher=Springer|isbn=9783030051921|url=https://books.google.com/books?id=oJaDDwAAQBAJ&q=Velesht|page=90}}</ref> Kakorkoli, aprila 1881 je osmanska vojska zavzela Prizren in zatrla upor lige.<ref>L. Benson (2003) Yugoslavia: A Concise History, Edition 2, Springer, pp. 10-11, {{ISBN|1403997209}}.</ref> Leta 1874 je Manastır postal središče vilajeta Manastir, ki je vključeval sandžake Debra, Serfidze, Elbasan, Manastır (Bitola), Görice in mesta Kırcaova, Pirlepe, Florina, Kesriye in Grevena. Bitola, tradicionalno močno trgovsko središče, je bila znana tudi kot ''mesto konzulov''. V zadnjem obdobju osmanske vladavine (1878–1912) je imela Bitola konzulate dvanajstih držav. V istem obdobju so bile v mestu številne prestižne šole, vključno z vojaško akademijo, ki jo je med drugim obiskoval turški reformator [[Mustafa Kemal Atatürk]]. Leta 1883 je bilo v Manastiru 19 šol, od tega 11 grških, 5 bolgarskih in 3 romunske.<ref>AYE, Consulates of Macedonia, Monastir, 12th January 1883, no.44 and Thessaloniki, 8th February 1883, no.200 "Analytic census of the educational condition of Monastir from the early 19th century" from the book ''Educational and societal activity of the Hellenism of Macedonia'' of St. Papadopoulos, p.133-130</ref> V Bitoli so poleg šol, kjer sta v 19. stoletju cvetela osmanizem in turcizem, odprli tudi šole različnih narodov. Te ustanove, ki so bile zelo učinkovite pri povečevanju stopnje izobrazbe in stopnje pismenosti, so povzročile oblikovanje kroga intelektualcev v Bitoli.[21] Bitola je bila takrat tudi sedež številnih kulturnih organizacij. Po osmanskem popisu iz leta 1911 je bilo v vilajetu Manastır 350.000 Grkov, 246.000 Makedoncev in 456.000 Muslimanov,<ref>https://web.archive.org/web/20060527053759/http://www.univ.trieste.it/~storia/corsi/Dogo/tabelle/popolaz-ottomana1911.jpg 1911 Ottoman census</ref> vendar je bil osnova osmanskega popisa ''millet'' sistem, kjer je bila ljudem dodeljena etnična pripadnost glede na njihovo veroizpoved. Zato so bili vsi sunitski muslimani kategorizirani kot ''Turki'', čeprav so bili mnogi od njih Albanci, medtem ko so bili vsi člani grške pravoslavne cerkve navedeni kot ''Grki'', čeprav so to skupino poleg Aromunov, Slovanov in Tosk Albancev sestavljali Grki, ki jih je bilo ~100.000.<ref>{{Cite journal|last=Rostovski|first=A.|date=26 July 1899|title=Jedna statistika iz srednje Maćedonije|journal=Nova Iskra|issue=15–16|pages=251}}</ref> Slovansko govoreči so bili razdeljeni med makedonsko večino in majhno srbsko manjšino. Samo prebivalstvo Bitole je bilo zelo raznoliko. Konec 19. stoletja je štelo kakšnih 50.000. Bilo je okoli 7000 Aromunov, od katerih je večina v celoti sprejela helensko kulturo, nekateri pa so imeli raje romunsko kulturo. Bitola je imela tudi veliko muslimanskega prebivalstva - 11.000 (Turkov, Romov in Albancev) ter 5200 ljudi veliko judovsko skupnost. Slovansko govoreči so bili razdeljeni med bolgarski eksarhat - 8000 in grški patriarhat - 6300.<ref>Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, Dimitar Bechev, Scarecrow Press, 2009, {{ISBN|0810862956}}, pp. 26-27.</ref> Leta 1894 je bil Manastır z vlakom povezan s Solunom. Prvi film, posnet na Balkanu, so leta 1903 v Manastırju posneli aromunski bratje Manakis. V njihovo čast se od leta 1979 v Bitoli odvija letni mednarodni kinematografski filmski festival bratov Manaki. Novembra 1905 so Bajo Topulli in drugi albanski nacionalisti in intelektualci ustanovili Tajni komite za osvoboditev Albanije, tajno organizacijo, ustanovljeno za boj za osvoboditev Albanije izpod Osmanskega cesarstva.<ref name="Elsie2010">{{navedi knjigo|first=Robert |last=Elsie|title=Historical Dictionary of Albania|url=https://books.google.com/books?id=haFlGXIg8uoC&pg=PA449|access-date=29 May 2012|date=30 March 2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6188-6|page=449}}</ref> Tri leta pozneje, leta 1908, je bil v mestu Manastirski kongres, ki je standardiziral moderno albansko abecedo.<ref name="Campbell2000">{{navedi knjigo|first=George L. |last=Campbell|title=Compendium of the World's Languages: Abaza to Kurdish|url=https://books.google.com/books?id=bYvPvqO2J6wC&pg=PA50|access-date=29 May 2012|year=2000|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-415-20296-1|page=50}}</ref> Kongres je potekal v hiši Fehima Zavalanija. Mit'hat Frashëri je bil predsednik kongresa. Udeleženci kongresa so bile vidne osebnosti iz kulturnega in političnega življenja balkanskih območij, naseljenih z Albanci, ter albanska diaspora. === Ilindenska vstaja === {{glavni|Ilindenska-preobrazbena vstaja}} [[File:Bitola.1914.jpg|thumb| Ulica v Bitoli leta 1914]] [[File:Celebration of the Ilinen Uprising in Bitola in 1916 under Bulgarian occupation.jpg|thumb|220px|right| Proslava ilindenske vstaje v Bitoli med bolgarsko okupacijo južne Srbije v prvi svetovni vojni.<ref>Илюстрация Илинден, София, октомври 1927, бр. 5, стр. 7-8. [https://www.strumski.com/books/Lyubomir_Miletich_Praznuvane_Ilinden_v_Bitola_1916.pdf Любомир Милетич, На Илинденско Тържество в Битоля (1916).]</ref>]] Bitolska regija je bila oporišče Ilindenske vstaje. Vstajo je leta 1903 v Solunu zasnovala [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija]] (VMRO). Vstaja v bitolski regiji je bila načrtovana v vasi Smilevo maja 1903. Boji so potekali v vaseh Bistrica, Rakovo, Buf, Skočivir, Paralovo, Brod, Novaci, Smilevo, Gjavato, Capari in drugih. Smilevo je branilo 600 upornikov, ki sta jih vodila Dame Gruev in Georgi Sugarev. Bili so poraženi, vasi pa požgane. === Balkanske vojne === Leta 1912 so se Črna gora, Srbija, Bolgarija in Grčija bojevale proti Osmanom v [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]]. Po zmagi pri Sarantaporu so grške čete napredovale proti Manastiru, vendar so jih Osmani porazili pri Soroviču. Bitka za Manastir (16.–19. november 1912) je vodila do srbske okupacije mesta. Po pogodbi iz Bukarešte iz leta 1913 je bila regija Makedonija razdeljena na tri dele med Grčijo, Srbijo in Bolgarijo. Manastir je pripadel Srbiji in njegovo uradno ime je postalo slovanski toponim ''Bitola''. === Prva svetovna vojna === [[File:Vivat-bander - 1915-12-04 - Monastir by O. R. Bossert.jpg|thumb|70px|Nemški trak Vivat v spomin na bolgarsko okupacijo (1915)]] Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila Bitola na [[solunska fronta|solunski fronti]]. Bolgarija, [[Centralne sile|centralna sila]], je mesto zavzela 21. novembra 1915, a so ga zavezniške sile ponovno zavzele leta 1916. Bitola je bila razdeljena na francoski, ruski, italijanski in srbski del pod poveljstvom francoskega generala Mauricea Sarraila. Do kapitulacije Bolgarije pozno jeseni 1918 je Bitola ostala mesto na frontni črti in je bila skoraj vsak dan bombardirana z zračnim bombardiranjem in topniškim ognjem in je bila skoraj uničena.<ref>{{navedi splet |title=Bitola {{!}} History & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Bitola |access-date=2022-05-02 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> === Medvojno obdobje === Ob koncu prve svetovne vojne je bila Bitola vrnjena [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]] in posledično leta 1918 postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Bitola je postala eno večjih mest v [[Vardarska banovina|Vardarski banovini]]. ===Druga svetovna vojna === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] (1939–45) so mesto prevzeli Nemci (9. aprila 1941) in Bolgari (18. aprila 1941). Toda septembra 1944 je Bolgarija v vojni zamenjala stran in se umaknila iz Jugoslavije. 4. novembra je 7. makedonska osvobodilna brigada po nemškem umiku vstopila v Bitolo. Zgodovinska judovska skupnost sefardskega izvora je živela v mestu do druge svetovne vojne, ko so se nekateri lahko preselili v ZDA in Čile.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sephardicstudies.org/monastir1839-1943.html|title=Last Century of a Sephardic Community - The Jews of Monastir, 1839-1943.|website=www.sephardicstudies.org}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 11. marca 1943 so Bolgari deportirali veliko večino judovskega prebivalstva (3276 Judov <ref>{{navedi knjigo |last1=Цолев |first1=Георги |title=Битолските евреи |date=1993 |location=Битола, Македонија |pages=446}}</ref>) v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|uničevalno taborišče Treblinka]].<ref>[https://www.yadvashem.org/yv/en/exhibitions/communities/monastir/during_holocaust.asp Monastir During the Holocaust] - at [[Yad Vashem]] website</ref> Po koncu vojne je bila v okviru SFR Jugoslavije ustanovljena SR Makedonija. Leta 1945 je bila v Bitoli odprta prva gimnazija (imenovana ''Josip Broz Tito''), ki je uporabljala makedonski jezik. == Bitola danes == Bitola je gospodarsko in industrijsko središče jugozahodne Severne Makedonije. Veliko največjih podjetij v državi ima sedež v mestu. Kmetijski kombinat Pelagonija je največji pridelovalec hrane v državi. Vodovodni sistem Streževo je največji v Severni Makedoniji in ima najboljše tehnološke zmogljivosti. Tri termoelektrarne REK Bitola proizvedejo skoraj 80% električne energije v državi. Tovarna hladilnikov Frinko je bila vodilno elektro in kovinsko podjetje. Bitola ima tudi pomembne zmogljivosti v tekstilni in prehrambeni industriji. Bitola je tudi dom trinajstih konzulatov, zaradi česar je mesto dobilo vzdevek ''mesto konzulov''. ;Generalni konzulati *{{BUL}} (od 2006) *{{GRE}} (od 2006) ;Častni konzulati *{{ALB}} (od 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://bitolanews.mk/2019/01/16/%D0%B8-%D0%B0%D0%BB%D0%B1%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D1%81%D0%BE-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%B5%D0%BD-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%B7%D1%83%D0%BB%D0%B0%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%BE/ |publisher=bitolanews.mk |title=И Албанија со почесен конзулат во Битола, конзул Имер Селмани |date=January 16, 2019 |language=mk }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *{{AUT}} (od 2014)<ref>{{navedi splet |url=http://www.novamakedonija.com.mk/DetalNewsInstant.asp?vestInstant=34558 |title=Archived copy |access-date=2014-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150227214211/http://www.novamakedonija.com.mk/DetalNewsInstant.asp?vestInstant=34558 |archive-date=2015-02-27 |url-status=dead }}</ref> *{{BIH}} (od 2014)<ref>{{navedi splet|url=http://www.tera.mk/index.php/vesti/aktuel/85187-otvoren-pochesen-konzulat-na-bih-vo-bitola|title=ТВ ТЕРА|website=ТВ ТЕРА|access-date=2014-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20141104194907/http://www.tera.mk/index.php/vesti/aktuel/85187-otvoren-pochesen-konzulat-na-bih-vo-bitola|archive-date=2014-11-04|url-status=dead}}</ref> *{{FRA}} (od 1996) *{{HUN}} (od 2012)<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.com.mk/default.asp?ItemID=2E30783A8138BC4D9FF3E348589C36C7 |publisher=Dnevnik.com.mk |title=Отворен почесен унгарски конзулат во Битола |date=October 18, 2012 |language=mk |access-date=2012-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121019190125/http://www.dnevnik.com.mk/default.asp?ItemID=2E30783A8138BC4D9FF3E348589C36C7 |archive-date=2012-10-19 |url-status=dead }}</ref> *{{MNE}} (od 2008) *{{ROM}} (od 2007) *{{RUS}} (od 2001) *{{SRB}} (od 2007) *{{TUR}} (od 1998) *{{UKR}} (od 2011)<ref>{{navedi splet |url=http://www.makfax.com.mk/#2%2F272963%2Fukraina_otvora_pochesen_konzulat_vo_bitola |publisher=Makfax.com.mk |title=Украина отвара почесен конзулат во Битола |date=December 9, 2011 |language=mk |accessdate=2022-07-11 |archive-date=2010-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100605161418/http://www.makfax.com.mk/#2%2F272963%2Fukraina_otvora_pochesen_konzulat_vo_bitola |url-status=dead }}</ref> ;Bivši konzulati *{{CRO}} (2006-2014)<ref>{{navedi splet |url=http://emagazin.mk/%D0%B2%D0%BE-%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%BE%D0%BB%D0%B0-%D0%BF%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B4%D0%B8-%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D0%BF%D1%80%D0%B8%D1%87%D0%B8%D0%BD%D0%B8-%D0%B7%D0%B0/ |publisher=emagazin.mk |title=Во Битола поради економски причини затворен Хрватскиот конзулат |date=May 20, 2014 |language=mk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141104203728/http://emagazin.mk/%D0%B2%D0%BE-%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%BE%D0%BB%D0%B0-%D0%BF%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B4%D0%B8-%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D0%BF%D1%80%D0%B8%D1%87%D0%B8%D0%BD%D0%B8-%D0%B7%D0%B0/ |archive-date=November 4, 2014 }}</ref> *{{SLO}} (2005-2014)<ref>{{navedi splet |url=http://libertas.mk/%D0%B7%D0%B0%D1%82%D0%B2%D0%BE%D1%80%D0%B5%D0%BD-%D0%B3%D0%B5%D0%BD%D0%B5%D1%80%D0%B0%D0%BB%D0%BD%D0%B8%D0%BE%D1%82-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D0%B7%D1%83%D0%BB%D0%B0%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%81%D0%BB%D0%BE/ |publisher=libertas.mk |title= Затворен Генералниот конзулат на Словенија во Битола |date=November 1, 2014 |language=mk}}</ref> *{{UK}} (2000-2014)<ref>{{navedi splet |url=http://www.tera.mk/index.php/vesti/aktuel/80636-zatvoren-konzulatot-na-velika-britanija |publisher=tera.mk |title=Затворен конзулатот на Велика Британија |date=June 9, 2014 |language=mk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141104193400/http://www.tera.mk/index.php/vesti/aktuel/80636-zatvoren-konzulatot-na-velika-britanija |archive-date=November 4, 2014 }}</ref> [[Italija]] je tudi<ref>{{navedi splet|url=http://www.idividi.com.mk/vesti/makedonija/910003/index.html|title=Поведена иницијатива за отворање италијански конзулат во Битола}}</ref> izrazila interes za odprtje konzulata v Bitoli. == Demografija == === Etnične skupine === V osmanskih časih je Bitola imela precejšnjo aromunsko populacijo, večjo od slovanske in judovske. Leta 1901 je italijanski konzul v Osmanskem cesarstvu v Bitoli dejal, da je »nedvomno koutzo-vlaško [aromunsko] prebivalstvo v Bitoli najpomembnejše v tem mestu glede na število prebivalcev, družbeni položaj in pomen v trgovini«.<ref>{{navedi splet| url = https://repository.ukim.mk/bitstream/20.500.12188/6782/1/The_war_of_numbers_and_its_first_victim.pdf| title = The War of Numbers and its First Victim: The Aromanians in Macedonia (End of 19th – Beginning of 20th century)}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po popisu iz leta 1948 je Bitola imela 30.761 prebivalcev. 77,2 % (ali 23.734 prebivalcev) je bilo Makedoncev, 11,5 % (ali 3543 prebivalcev) Turkov, 4,3 % (ali 1327 prebivalcev) Albancev, 3 % (ali 912 prebivalcev) Srbov in 1,3 % (ali 402 prebivalcev) Romunov. Po popisu 2021 ima mesto Bitola 69.287 prebivalcev.<ref name="popis2021">{{navedi splet |title=Вкупно резидентно население на Република Северна Македонија според етничката припадност, по населени места, Попис, 2021 |publisher=Državni zavod za statistiko Republike Severne Makedonije |url=https://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/mk/MakStat/MakStat__Popisi__Popis2021__NaselenieVkupno__PodatociNaselenie/T1503P21.px/ |accessdate=2024-06-22}}</ref> === Religija === [[File:Седиште на Преспанско-пелагониската православна епархија се наоѓа во градот Битола.jpg|thumb|right|Sedež Prespansko-Pelagonijske škofije Makedonske pravoslavne cerkve - Ohridske nadškofije v Bitoli]] Bitola je škofovsko mesto in sedež škofije Prespa-Pelagonija. V drugi svetovni vojni se je škofija imenovala Ohrid - Bitola. Z obnovitvijo avtokefalnosti Makedonske pravoslavne cerkve leta 1967 je dobila današnje ime Prespansko-Pelagonijska eparhija, ki pokriva naslednje regije in mesta: Bitola, Resen, Prilep, Kruševo in Demir Hisar. Prvi škof škofije (1958 - 1979) je bil g. Kliment. Drugi in sedanji škof in upravitelj škofije, ki je škof od leta 1981, je g. Petar. Prespansko-pelagonska škofija ima približno 500 cerkva in samostanov. V zadnjih desetih letih je bilo v škofiji zgrajenih ali se gradi okoli 40 cerkva in 140 cerkvenih objektov. Škofija ima dva cerkvena muzeja - stolnico sv. Demetrija v Bitoli in v cerkvi Sv. Janeza v Kruševu ter stalno razstavo ikon in knjižnice v stavbi sedeža škofije. Sedež je bil zgrajen med letoma 1901 in 1902 in je primer baročne arhitekture. Poleg prevladujoče makedonske pravoslavne cerkve v Bitoli obstajajo tudi druge večje verske skupine, kot so islamska skupnost, rimskokatoliška cerkev in druge. Bitolska katedrala Srca Jezusovega je sokatedrala rimskokatoliške škofije Skopje. == Znamenitosti == [[File:Apteka Calovski, Bitola, Manaki.jpg|thumb| Stavba lekarne Calovski, stekleni disk (ok. 1930)]] Mesto ima veliko zgodovinskih stavb iz mnogih zgodovinskih obdobij. Najbolj opazne so iz osmanskega obdobja, nekaj pa jih je tudi iz bližnje preteklosti. === Širok Sokak === Širok Sokak (makedonsko ''Широк Сокак'', kar pomeni 'široka uličica', iz turške besede za 'ulico') je dolga ulica za pešce. Velja za središče Bitole. Začne se približno na Trgu Magnolije in konča v Mestnem parku. Krasijo ga neoklasicistične stavbe, ki vsebujejo trgovine, kavarne in restavracije. Širok Sokak je tudi dom več konzulatov. [[File:Bitola 053.JPG|thumb|Tradicionalna arhitektura v Bitoli]] === Stolpna ura === [[File:Magnolija_square_in_Bitola_(Магнолија,_Битола).jpg|thumb| Trg Magnolije z ruskim konzulatom]] [[File:Хамам_Дебој_(Битола).jpg|thumb| Hamam Deboj - turška kopel]] Ni znano, kdaj je bil zgrajen stolp z uro v Bitoli. Pisni viri iz 16. stoletja omenjajo stolp z uro, vendar ni jasno, ali gre za istega. Nekateri menijo, da je bil zgrajen sočasno s cerkvijo sv. Dimitrija, leta 1830. Legenda pravi, da so osmanske oblasti pobrale okoli 60.000 jajc iz bližnjih vasi in jih zmešale v malto, da so bili zidovi močnejši. Stolp ima pravokotno osnovo in je visok približno 30 metrov. Pri vrhu je pravokotna terasa z železno ograjo. Na vsaki strani ograje je železna konzolna konstrukcija, ki drži svetilke za osvetljevanje ure. Ura je na najvišjem izmed treh nivojev. Prvotno uro so med drugo svetovno vojno zamenjali z delujočo, ki so jo dali nacisti, ker je mesto ohranilo nemške grobove iz prve svetovne vojne. Ogromen stolp je sestavljen iz sten, masivnih spiralnih stopnic, lesenih medetažnih konstrukcij, obeskov in kupole. Med gradnjo stolpa je bila fasada hkrati okrašena s preprosto kamnito plastiko. === Cerkev sv. Demetrija === Cerkev svetega Dimitrija je bila zgrajena leta 1830 s prostovoljnimi prispevki domačih trgovcev in obrtnikov. Zunaj je preprosta, kot so morale biti vse cerkve v Osmanskem cesarstvu, vendar razkošno okrašena z lestenci, izrezljanim škofovskim prestolom in graviranim [[ikonostas]]om v notranjosti. Po nekaterih teorijah naj bi bil ikonostas delo graverjev Mijak. Njegova najbolj impresivna značilnost je lok nad cesarsko ložo z modeliranimi figurami Jezusa in apostolov. Drugi predmeti iz graviranega lesa so škofovski prestol, izdelan v duhu mijaških graverjev, več okvirjev ikon in pet novejših stebrov v obliki prestolov. [[Freska|Freske]] izvirajo iz dveh obdobij: od konca 19. stoletja in od konca prve svetovne vojne do danes. Ikone in freske so nastale s prostovoljnimi prispevki lokalnih gospodarstvenikov in občanov. Avtorji mnogih ikon so imeli veliko znanja o ikonografskih shemah Nove zaveze. Ikone kažejo velik občutek za barve, prevladujejo rdeči, zeleni in oker odtenki. Opazna je obilica zlatega okrasja, ki kaže na prisotnost poznobizantinskega umetniškega in baročnega sloga. Ikona svetega Dimitrija je podpisana z začetnicama ''D. A. Z.'', kar kaže, da jo je izdelal ikonograf Dimitar Andonov zograf leta 1889. Obstaja veliko drugih predmetov, vključno s kelihi, ki so jih izdelali lokalni mojstri, darohranilka ruskega izvora in več slike prizorov iz Nove zaveze, ki so jih iz Jeruzalema prinesli romarji. Uvodni prizori filma ''Mirovnik'' so bili posneti v cerkvi sv. Dimitrija v Bitoli, kot tudi nekaj prizorov ''Welcome to Sarajevo''. === Sostolnica Srca Jezusovega === Sostolnica Srca Jezusovega (makedonsko ''Црква Пресвето Срце Исусово'') je sostolnica skopske škofije. Ustanovitev cerkve sega v 19. stoletje, s strani Vincencijcev, ki so si prizadevali širiti katoliško vero med pravoslavnim prebivalstvom Osmanskega cesarstva. Ustanovitelj cerkve je bil Juan Jose Lepavek, ki je leta 1857 kupil hotel, iz katerega se je razvila bodoča cerkev, dokončana leta 1870, a uničena v požaru leta 1900. Sedanja cerkev je iz leta 1909 in je v neogotskem slogu. Cerkveni stolp je bil zgrajen med letoma 1938 in 1940. === Heraclea Lyncestis === {{glavni| Heraclea Lyncestis}} Heraclea Lyncestis (makedonsko ''Хераклеа Линкестис'') je bila pomembna antična naselbina od helenističnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Sredi 4. stoletja pred našim štetjem ga je ustanovil [[Filip II. Makedonski]]. Danes so njegove ruševine v južnem delu Bitole, 2 km od središča mesta. === Pokriti bazar === [[File:Bitola.1914 01.jpg|left|thumb|Bitolski bazar leta 1914]] Pokriti bazar (makedonsko: Безистен, Bezisten) ali [[bezistan]] v bližini mestnega središča je ena najimpresivnejših in najstarejših zgradb v Bitoli iz osmanskega obdobja. S številnimi kupolami, ki spominjajo na trdnjavo, z vejami podobnimi notranjimi ulicami in štirimi velikimi kovinskimi vrati je ena največjih pokritih tržnic v regiji. V 15. stoletju jo je zgradil Kara Daut paša Uzuncarsili, tedanji rumelijski beglerbeg. Čeprav se bazar zdi varen, so ga oropali in zažgali, vendar mu je uspelo preživeti. Bezisaen iz 15. do 19. stoletja je bil prezidan in v njem je bilo veliko trgovin, ki so se skozi čas pogosto spreminjale. Večinoma so prodajali tekstil in druge luksuzne tkanine. Hkrati je bil Bezistan zakladnica, kjer so v posebej narejenih majhnih prostorih hranili denar iz celotnega rumelijskega eyaleta, preden so ga prenesli v kraljevo zakladnico. V 19. stoletju je bilo v Bezistanu 84 trgovin. Danes jih je večina sodobnih in prodajajo različne vrste izdelkov, kljub notranjim prenovam pa je zunanji videz zgradbe ostal nespremenjen === Mošeja kadija Gazi Hajdarja === Mošeja Gazi Hajdar Kadi je eden najprivlačnejših spomenikov islamske arhitekture v Bitoli. Zgrajena je bila v začetku 1560-ih, kot projekt arhitekta [[Mimar Sinan]]a, po naročilu bitolskega kadija Hajdarja. Sčasoma je bila opuščena in močno poškodovana ter na neki točki uporabljena kot opazovalnica,<ref>{{navedi knjigo|title=The settlements with muslim population in Macedonia|url=https://books.google.com/books?id=zMCWdjCBjQYC&pg=PA206|year=2005|publisher=Logos-A|isbn=978-9989-58-155-7|pages=206–}}</ref> vendar je nedavna obnova in konzervacija do neke mere povrnila prvotni videz. === Nova mošeja === [[File:2011 Bitola, Meczet Jeni 01.JPG|thumb|upright|Mošeja Jeni]] Mošeja je v središču mesta. Ima kvadratno osnovo, na vrhu pa je kupola. V bližini mošeje je minaret, visok 40 m. Danes so v prostorih mošeje stalne in občasne umetniške razstave. Nedavna arheološka izkopavanja so pokazala, da je bila zgrajena na stari cerkvi. === Mošeja Išak Čelebi === Mošeja Išaka Čelebija je dediščina kadija Išaka Čelebija. Na njenem prostranem dvorišču je več grobnic, privlačnih zaradi mehkih, oblikovanih oblik sarkofagov. === Stari bazar === Stari bazar (makedonsko ''Стара Чаршија'') je omenjen v opisu mesta iz 16. in 17. stoletja. Sedanji bezistan se po videzu ne razlikuje veliko od prvotnega. Bezistan je imel šestinosemdeset trgovin in štiri velika železna vrata. V trgovinah so včasih prodajali tekstil, danes pa živila. === Kopališče Deboj === Kopališče Deboj je turška kopel ([[hamam]]). Kdaj natančno je bila zgrajena, ni znano. V nekem trenutku je bila močno poškodovana, po popravilih pa je dobila prvotno podobo: fasado z dvema velikima kupolama in več manjšimi. ==Pobratena mesta== Bitola je pobratena z:<ref>{{navedi splet|title=Збратимени градови|url=http://www.bitola.gov.mk/%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D0%BE%D1%80%D0%B3%D0%B0%D0%BD%D0%B8/%D1%81%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%BE%D1%82%D0%BA%D0%B0/|website=bitola.gov.mk|publisher=Bitola|language=mk|access-date=2020-01-03|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807140532/http://www.bitola.gov.mk/%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D0%BE%D1%80%D0%B3%D0%B0%D0%BD%D0%B8/%D1%81%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%BE%D1%82%D0%BA%D0%B0/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=22em}} *{{flagicon|FRA}} Épinal, Francija, od 1976 *{{flagicon|SVN}} [[Kranj]], Slovenija, od 1976 *{{flagicon|SRB}} [[Požarevac]], Srbija, od 1976 *{{flagicon|SWE}} Trelleborg, Švedska, od 1981 *{{flagicon|AUS}} Rockdale, Avstralija, od 1985 *{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], Turčija, do 1995 *{{flagicon|BUL}} občina Pleven, Bolgarija, od 1999 *{{flagicon|RUS}} [[Puškin, Sankt Peterburg]], Rusija, od 2005 *{{flagicon|UKR}} [[Kremenčuk]], Ukrajina, od 2006 *{{flagicon|SRB}} Stari Grad (Beograd), Srbija, od 2006 *{{flagicon|BUL}} [[Veliko Tarnovo]], Bolgarija, od 2006 *{{flagicon|RUS}} [[Nižni Novgorod]], Rusija, od 2008 *{{flagicon|CRO}} [[Reka, Hrvaška]], od 2011 *{{flagicon|CHN}} [[Ningbo]], Kitajska, od 2014 *{{flagicon|MNE}} [[Cetinje]], Črna gora, od 2020 <ref>{{navedi splet|title=Збратимување на Битола и Цетиње|url=https://www.bitola.gov.mk/%d0%b7%d0%b1%d1%80%d0%b0%d1%82%d0%b8%d0%bc%d1%83%d0%b2%d0%b0%d1%9a%d0%b5-%d0%bf%d0%be-%d0%b5%d0%bb%d0%b5%d0%ba%d1%82%d1%80%d0%be%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b8-%d0%bf%d0%b0%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d0%b1%d0%b8/|website=bitola.gov.mk|publisher=Bitola|language=mk|access-date=2020-11-04|archive-date=2022-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220110012910/https://www.bitola.gov.mk/%D0%B7%D0%B1%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D0%BC%D1%83%D0%B2%D0%B0%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%BE-%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D0%BF%D0%B0%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D0%B1%D0%B8/|url-status=dead}}</ref> {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bitola}} * [http://www.bitola.gov.mk/ Uradna stran občine Bitola] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Bitola| ]] tkermwtercpt27vojf0ainbvv0scbtx Kategorija:Pravna fakulteta v Gradcu 14 152828 6665681 1044774 2026-04-26T06:11:30Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665681 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Pravna fakulteta v Gradcu|Pravni fakulteti v Gradcu]]. [[Kategorija:Fakultete v Avstriji]] [[Kategorija:Članice Univerze v Gradcu]] 15dzfkfcymppb90xlxge2cw641j52md Budva 0 156000 6665706 6476563 2026-04-26T06:52:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = |izvorno_ime = Будва |slika = Budva-2007-005.jpg |napis = |grb = Budva-grb.gif |grb_velikost = |obcina = [[Občina Budva|Budva]] |nadmorska = 3 |prebivalstvo = 13338 |prebivalstvo_od = 2011 |prebivalstvo_ref = <ref name="popisi"/> |postna = 85310 |posta = |telefon = +382 33 |registrska = BD }} {{Tortni diagram | caption=Budva, popis 2003; skupaj: 10.918 | label1 = [[Črnogorci]] 5260 | value1 = 48,17 | color1 = #C19A6B | label2 = [[Srbi]] 4177 | value2 = 38,25 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 134 | value3 = 1,22 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 784 | value4 = 7,18 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 563 | value5 = 5,15 | color5 = #A2A2D0 }} '''Budva''' je [[občina]], [[turizem|turistično]] [[mesto]] in [[pristanišče]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Budva je najbolj obiskano turistično mesto v [[Črnogorsko primorje|Črnogorskem primorju]]. Mesto leži ob Budvanskem zalivu. V mestu je ob popisu prebivalstva stalno živelo 10918 prebivalcev (popis 2003). Budva je ob slikovitem starem mestnem jedru dosegla sloves tudi s prostranimi peščenimi [[plaža]]mi. Slikovito staro mestece se se je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] vedno bolj širilo z graditvijo številnih turističnih objektov, vil, poletnih hišic, in hotelov. Mesto je aprila 1979 prizadel [[Potres v Črni gori (1979)|močan potres]]. V Budvi je od leta 1967 do smrti, maja 1979, živela slovenska igralka [[Ida Kravanja|Ita Rina]]. == Zgodovina == Na nekdanjem majhnem [[otok|otočku]], ki so ga peščeni nanosi sčasoma spojili s kopnim, je bilo v preteklosti [[Iliri|ilirsko]] naselje, kjer so se v 4 stoletju pr. n. št. naselili [[Grki]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so si ga prilastili leta 168 pr. n. št. in ga proglasili za [[municipij]] z imenom ''Butua'', ko pa je razpadlo [[zahodno rimsko cesarstvo]], je bila Budva priključena [[tema (Bizantinsko cesarstvo)|bizantinski temi]] (vojaški provinci) Dalmaciji. Ob koncu 12. st. je postala pomembno pristanišče [[Nemanjići|Nemanjić]]ev. Od leta [[1442]] do [[1797]] je bila pod oblastjo [[Benetke|Benetk]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] vojnah pa v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Budva, obdana z [[obrambni zid|obzidjem]], ki so ga v 15. stoletju zgradili [[Benetke|Benečani]], obnovljeno pa je bilo v 17. stoletju, je v starem mestnem jedru ohranila videz značilnega [[sredozemlje|mediteranskega]] mesta, s slikovitimi ozkimi uličicami in majhnimi prodajalnami. Razen obzidja, s katerega je lep razgled na mesto in okolico, so zanimivi tudi drugi [[spomenik]]i: [[katedrala]] ''sv. Ivana Krstnika'', zgrajena 1141 in prezidana v [[barok|baročnem]] slogu v 17. stoletju. [[Zvonik]] katedrale dominira nad strehami Budve. Katedrala hrani nekaj dragocenih [[ikona|ikon]] beneških mojstrov. [[cerkev (zgradba)|Cerkvica]] ''Santa Marija in Punta'', je bila zgrajena leta 840 na obzidju pomola. Poleg teh stavb so tu še opuščeni [[samostan]] z zvonikom iz poznega baroka, ki danes služi kot [[Muzej|Arheološki muzej]], v katerem hranijo predmete iz ilirskih, grških in rimskih [[grob]]ov; cerkev ''sv. Save'' (14. st.) in cerkev ''sv. Trojice'' (1804). Znana je peščina (plaža), imenovana Mogren. Ob Beneškem obzidju je majhna plaža, ki se imenuje Ričardova glava. Na drugi strani je Slovenska plaža, tako imenovana po [[Slovaki]]h, ki so bili prvi turisti v teh krajih. Iz Budve je mogoče zlahka obiskati [[Lovćen]], [[Cetinje]] (nekdanjo prestolnico), [[Sveti Stefan, Črna gora|Sveti Štefan]], Kraljevo plažo oz. Kraljičino plažo ([[Miločer]]) in vrsto samostanov. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm |accessdate=2025-07-14 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 |- | 687 || 812 || 1349 || 2550 || 4684 || 7178 || 10 918 || 13 338 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Črni Gori]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Budva}} * [https://www.budva.me/ Občina Budva] * [http://www.budva.net Budva Tourist Guide - Budva.net] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Budva}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Naselja Občine Budva]] sqxsfyob6i5e5jszpqvkqb1a7s0n3h1 Predloga:Slovenske politične stranke 10 157644 6665436 6541210 2026-04-25T16:52:51Z VidicK01 193275 UPDATE po volitvah26 & DZ10 6665436 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Slovenske politične stranke |title = [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|20px|Grb RS]] [[seznam političnih strank v Sloveniji|Slovenske politične stranke]] |listclass = hlist |image = |group1 = Državnozborske ([[10. državni zbor Republike Slovenije|2026– ]])<br/><small> (razvrščene po št. sedežev v DZ)</small> |list1 = * [[Gibanje Svoboda]] (GS) * [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) * [[Nova Slovenija]] (NSi) * [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) * [[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) * [[Socialni demokrati]] (SD) * [[Demokrati. Anžeta Logarja]] (D.) * [[Levica (Slovenija)|Levica]] * [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] (Resni.ca) |group2 = Izvendržavnozborske<br/><small>(razvrščene po abecedi)</small> |list2 = * [[Stranka Akacije|Akacije]] * [[Demokratska stranka Slovenije|DSS]] * [[Glas upokojencev|GU]] * [[Gibanje Zedinjena Slovenija|ZSi]] * [[Krščansko demokratska stranka|KDS]] * [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] * [[Liberalni demokrati|LIDE]] * [[Lipa (stranka)|Lipa]] * [[Lista za čisto pitno vodo|LZČPV]] * [[Lista za pravičnost in razvoj|LPR]] * [[Mi, socialisti!]] * [[Naša dežela|ND]] * [[Naprej Slovenija|NPS]] * [[Nič od tega|NOT]] * [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] * [[Prerod (stranka)|PVP]] * [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] * [[Slovenija je naša|SJN]] * [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] * [[Slovenska unija|SU]] * [[Socialistična partija Slovenije|SPS]] * [[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost]] * [[Stranka ekoloških gibanj|SEG]] * [[Stranka generacij|SG]] * [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] * [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] * [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]] * [[Suvereni]] * [[VESNA – zelena stranka|VESNA]] * [[Volt Slovenija|Volt]] * [[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] * [[Zelena koalicija|ZK]] * [[Zeleni Slovenije|Zeleni]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> mecjw6gwfgg5c5wcrdclp0rmmsrtt4l Jože Dežman 0 158811 6665543 6580465 2026-04-25T20:17:06Z MaksiKavsek 244409 dp 6665543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = Jože Dežman.jpg | caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = zgodovina | work_institution = Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše zgodovine Slovenije | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] arhivar, [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[publicist]] in [[zgodovinar]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je 1997 kot filozof na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]]. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto političnih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}</ref> V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva RK [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.<ref>Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196; Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41; Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32</ref> Dvakrat je bil direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in je še vedno dolgoletni predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] (od 2005). Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}</ref> Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:{{navedi vir}}<blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote>Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]]. == Bibliografija == * ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990) * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999 * ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000 * ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004) * ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005 * ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta) * ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007 * ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009 * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10 * ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' * ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013 * ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014 * ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015 * ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016 * ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025. {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] 1eqv3tua6z4f0nln58ifv1rysizzjuz Amu Darja 0 174543 6665445 6583980 2026-04-25T17:18:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665445 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Amu Darja | name_native = | name_native_lang = | name_other = Oxus, Jayhoun, də Āmu Sind, Vaksu, Amu River | name_etymology = Imenovana po mestu Āmul (sedaj Turkmenabat) <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Amudarya by Nukus, Uzbekistan (Амударья рядом города Нукус).jpg | image_size = 285 | image_caption = Amu Darja pri Nukusu, [[Uzbekistan]] | map = Aral_Sea_watershed.png | map_size = | map_caption = Zemljevid območja okoli Aralskega jezera. Meje Aralskega jezero so iz leta cca. 2008. Porečje Amu Darje je v oranžni barvi in Sir Darje v rumeni. | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Afganistan]], [[Tadžikistan]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = [[Srednja Azija]] | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 2620 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = 420 m<sup>3</sup>/s | discharge1_avg = 2525 m<sup>3</sup>/s<ref name="utexas">{{navedi splet |url=http://www.ce.utexas.edu/prof/mckinney/papers/aral/CentralAsiaWater-McKinney.pdf |date=18 November 2003 |title=Cooperative management of transboundary water resources in Central Asia |author=Daene C. McKinney |accessdate=2014-10-03 |archive-date=2022-10-09 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ce.utexas.edu/prof/mckinney/papers/aral/CentralAsiaWater-McKinney.pdf |url-status=dead }}</ref> | discharge1_max = 5.900 m<sup>3</sup>/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = reki [[Pamir (reka)|Pamir]]/[[Panj (reka)|Panj]] | source1_location = [[jezero Zorkul]], [[pogorje Pamir]], [[Tadžikistan]] | source1_coordinates= {{koord novi|37|27|04|N|73|34|21|E|display=inline}} | source1_elevation = 4.130 m | source2 = [[Kyzyl-Suu]]/[[Vakhsh]] | source2_location = [[dolina Alay]], [[Tadžikistan]], [[Kirgizistan]] | source2_coordinates= {{koord novi|39|13|27|N|72|55|26|E|display=inline}} | source2_elevation = 4.525 m | source_confluence = Kerki | source_confluence_location = [[Turkmenistan]] | source_confluence_coordinates= {{koord novi|37|06|35|N|68|18|44|E|display=inline}} | source_confluence_elevation = 326 m | mouth = [[Aralsko jezero ]] | mouth_location = delae Amudarja, [[Uzbekistan]] | mouth_coordinates = {{koord novi|44|06|30|N|59|40|52|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 28 m | progression = | river_system = | basin_size = 534.739 km<sup>2</sup> | tributaries_left = [[Panj (reka)|Panj]] | tributaries_right = [[Vakhsh]], [[Surkhan Darja]], [[Sherabad]], [[Zeravshan]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Amu Darja''', (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus" ; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji. Nastala je na sotočju rek Vakhsh in Panj in se izliva v [[Aralsko jezero]]. V starih časih je bila reka meja med [[Veliki Iran|Velikim Iranom]] in [[Turan]]om. <ref name="Iranica">B. Spuler, [http://www.iranicaonline.org/articles/amu-darya-gk ĀMŪ DARYĀ], in [[Encyclopædia Iranica]], online ed., 2009</ref> Dolga je 2540 [[km]], a njeno [[porečje]] obsega kar 465.000 km<sup>2</sup>. Reka izvira v [[Pamir]]ju in teče proti zahodu in severozahodu, vse do izliva v [[Aralsko jezero]]. Pri svoji poti prečka [[Afganistan]], [[Tadžikistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. V času Aleksandra Velikega so jo imenovali Oks. == Ime == [[Image:Amu darya delta.jpg|250px|left|thumb|Delta Amu Darje iz vesolja]] V antiki je bila reka znana kot Ōxus v [[latinščina|latinščini]] in Ὦξος ''Oxos'' v [[grščina|grščini]] - jasen derivat Vakhsh - ime največjega pritoka reke. V vedskem [[sanskrt]]u se reka imenuje tudi Vakṣu (वक्षु). V avestanskih besedilih se tudi sklicujejo na reki kot Yakhsha / Vakhsha (in Yakhsha Arta ("zgornja Yakhsha"), in se nanaša na Jaxartes / [[Sir Darja|Sir Darjo]], dvojčico reke Amu Darja). V srednje perzijskih virih iz obdobja Sasanidov je reka znana kot ''Wehrōd'' (Lit. "dobra reka"). Ime ''Amu'' naj bi prihajalo od srednjeveškega mesta ''Āmul '', (kasneje, Chahar Joy / Charjunow, zdaj znano kot Türkmenabat), v sodobnem Turkmenistanu, pri čemer je ''Darya'' perzijski beseda za "reka". Srednjeveški arabski in muslimanski viri imenujejo reko Jayhoun (جيحون), kar izhaja iz ''Gihon'', biblijsko ime za eno od štirih rek v rajskem vrtu. <ref name="ref1">[[William C. Brice]]. 1981. ''Historical Atlas of Islam (Hardcover)''. Leiden with support and patronage from Encyclopaedia of Islam. ISBN 90-04-06116-9.</ref><ref name="ref2">[http://www.britannica.com/eb/article-9007285 Encyclopædia Britannica Online: Amu Darya]</ref> === Kot reka Gozan === Zahodni popotniki so v 19. stoletju omenjali, da je bilo eno od imen, s katerim je bila reka znana v Afganistanu, Gozan, in da so to ime uporabljali tudi grški, mongolski, kitajski, perzijski, judovski in afganistanski zgodovinarji. :"Hara (Bokhara) in na reki Gozan (to se pravi Amu, (imenovana od Evropejcev Oxus) ....". <ref name="The Kingdom of Afghanistan: a historical sketch">''The Kingdom of Afghanistan: a historical sketch'', By George Passman Tate, Page 11.</ref> :"Reka Gozan je reka Balkh, tj. Oxus ali Amu Darja .....". <ref name="Jews in Islamic countries in the Middle Ages">''Jews in Islamic countries in the Middle Ages'', By Moshe Gil, David Strassler, Page 428.</ref> :"... in je prinesla v Halah (sodobna Balkh) in Habor (ki je Pesh Habor ali Pešavar) in Hara (ki je Herat) in do reke Gozan (ki je Ammoo, ki se imenuje tudi Jehoon). .. ". <ref name="Tamerlane and the Jews">''Tamerlane and the Jews'', By Michael Shterenshis, Page xxiv.</ref> == Opis == [[File:Aral map.png|thumb|250px|left|Karta območja okoli Aralskega jezera. Meje so iz c. 1960. Države vsaj delno v porečju Aralskega jezera so v rumeni barvi.]] Skupna dolžina reke je 2.400 kilometrov in njeno [[povodje]] obsega 534.739 kvadratnih kilometrov, kar zagotavlja povprečno odvajanje okoli 97,4 kubičnih kilometrov vode na leto. Reka je plovna več kot 1.450 kilometrov. Vse vode prihajajo iz visokih gorah na jugu, kjer je lahko letna količina [[padavine|padavin]] več kot 1.000 mm. Še preden se je začelo z obsežnim namakanjem, je visoko poletno [[izhlapevanje]] pomenilo, da vsa ta voda ni dosegla Aralskega jezera - čeprav obstajajo nekateri dokazi, da so veliki [[ledenik]]i iz [[Pamir]]ja med 13. in 14. stoletjem zagotavljali dovolj staljene vode za izlivanje. Ob koncu 19. stoletja so ugotavljali štiri različne vodotoke kot pravi izvir reke Oxus: # reka Pamir, ki izteka iz jezera Zorkul (nekoč znan tudi kot Viktorijino jezero) v gorovju Pamir (starodavno pogorje Imeon) in teče proti zahodu do Qila-e Panja, kjer se priključi reki Wakhan ter tvorita reko Panj. # reka Sarhad ali Mali Pamir teče navzdol v Visoki Wakhan # jezero Chamaktin, iz katerega na vzhodu teče reka Aksu, ki pa postane Murghab in nato Bartang in ki se na koncu zlije v Panj, pritok Oxusa 350 kilometrov nižje pri Roshan Vomar v Tadžikistanu. # ledena jama na koncu doline Wakhjir, v koridorju Wakhan v Pamirju, v bližini meje s Pakistanom. [[File:Afghanistan - Tajikistan Bridge Completion.jpg|thumb|Tadžikistansko–afghanistanski most pri Panji Poyon čez Amu Darjo.]] Ledenik zavije v reko Wakhan in se pridruži reki Pamir približno 50 kilometrov dolvodno. <ref>Mock, J., O'Neil, K. (2004) [http://www.mockandoneil.com/stg04r3.htm#oxus Expedition Report]</ref> Ekspedicija Billa Colegrava v Wakhan leta 2007 je ugotovila, da sta vodotoka pod 2 in 3 imela isti vir, potok Chelab, ki se razcepi na razvodnici od Malega Pamirja, pol ga teče v jezero Chamaktin in pol v matično strugo reke Mali Pamir / Sarhad. Zato se tok Chelaba lahko pravilno šteje, da je pravi izvir ali matični tok Oxusa. <ref>{{navedi knjigo|last=Colegrave|first=Bill|title=Halfway House to Heaven|year=2011|publisher=Bene Factum Publishing|location=London|isbn=978-1-903071-28-1|pages=176|url=http://www.bene-factum.co.uk}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> reka Panj tvori mejo med Afganistanom in Tadžikistanom. Teče proti zahodu do Ishkashima, kjer se obrne proti severu in nato proti severu skozi [[most]] "Tadžikistansko-afganistanskega prijateljstva". Ta nato tvori mejo Afganistanom in Uzbekistanom v dolžini približno 200 kilometrov, prečka Termezu in "Afganistansko-uzbekistanski most prijateljstva". Potem zarisuje mejo med Afganistanom in Turkmenistanom še 100 kilometrov, preden se izlije v Turkmenistanu v Atamurat. Kot Amudarya teče čez Turkmenistan od juga proti severu, mimo Türkmenabata in tvori mejo med Turkmenistanom in Uzbekistanom iz Halkabata. Od tu se nato razdeli na "Tuyamuyun Hydro kompleks" v številne vodne poti, ki tvorijo delto reke pred vstopom v Aralsko jezero, ki poteka od Urgencha, Dasoguza in drugih mest, vendar ne doseže tistega, kar je ostalo od jezera, temveč se izgubi v puščavi. Uporaba vode iz Amu Darje za namakanje je bil glavni dejavnik za krčenje Aralskega jezera od poznih 1950-ih. Zgodovinski zapisi navajajo, da je v različnih obdobjih reka tekla v Aralsko jezero (z juga), v [[Kaspijsko jezero]] (od vzhoda) ali oboje, podobno Sir Darja (Jaxartes v stari grščini). == Povodje == [[File:Bridge.Amu.Darya.Urgench.jpg|thumb|Pontonski most na reki Amu blizu Urgenča]] Približno 1.385.045 kvadratnih kilometrov zemljišč je površina, ki jo odmaka Amu Darja do Aralskega jezera - zaprtega bazena. To vključuje večino Tadžikistana, jugozahodnega kota Kirgizistana, severovzhodnega vogala Afganistana, dolg ozek del vzhodnega Turkmenistana in približno polovico Uzbekistana. Del Amu Darjine razvodnice v Tadžikistanu tvori mejo te države s Kitajsko (na vzhodu) in Pakistanom (na jugu). Približno 61% porečja leži v Tadžikistanu, Uzbekistanu in Turkmenistanu, medtem ko ga je 39% v Afganistanu.<ref name="Basin">{{navedi splet|last1=Rakhmatullaev|first1=Shavkat|last2=Huneau|first2=Frédéric|last3=Jusipbek|first3=Kazbekov|last4=Le Coustumer|first4=Philippe|last5=Jumanov|first5=Jamoljon|last6=El Oifi|first6=Bouchra|last7=Motelica-Heino|first7=Mikael|last8=Hrkal|first8=Zbynek|url=http://www.springerlink.com/content/l250v654l073510h/fulltext.pdf|title=Groundwater resources use and management in the Amu Darya River Basin (Central Asia)|publisher=|work=Environmental Earth Sciences|date=|accessdate=2010-02-09}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na področju odcejanja Amu Darje le okoli 200.000 kvadratnih kilometrov aktivnih rek prispeva vodo v reko. .<ref>{{navedi splet|last1=Agaltseva|first1=N.A.|last2=Borovikova |first2=L.N.|last3=Konovalov|first3=V.G.|url=http://iahs.info/redbooks/a239/iahs_239_0193.pdf|title=Automated system of runoff forecasting for the Amudarya River basin |publisher=International Association of Hydrological Sciences|work=Destructive Water: Water-Caused Natural Disasters, their Abatement and Control |year=1997|accessdate=2010-02-09}}</ref> To je zato, ker so mnoge od večjih pritokov reke (predvsem reka Zeravšan) bile preusmerjene in velik del rečne drenaže obvladuje odročne puščave in stepe. Obilica vode, ki teče v Amu Darjo prihaja skoraj izključno iz ledenikov v pogorju [[Pamir]] in [[Tienšan]] (''Tian Shan)'', <ref name="ICWC">{{navedi splet|url=http://www.icwc-aral.uz/bwoamu.htm|title=Basin Water Organization "Amudarya"|publisher=Interstate Commission for Water Coordination of Central Asia|accessdate=2010-02-11|archive-date=2004-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20040618150720/http://www.icwc-aral.uz/bwoamu.htm|url-status=dead}}</ref> ki stojita nad okolico sušnih ravnic, zbirajo atmosfersko vlago, ki bi sicer verjetno pobegnila drugam. Brez njihovih gorskih vodnih virov Amu Darja ne bi vsebovala nobene vode, ne bi obstajala, saj je v nižinah, skozi katere večinoma teče reka, le redko dežuje. V večini stepe je letna količina padavin približno 300 milimetrov. <ref name="CAWaterInfo">{{navedi splet |url=http://www.cawater-info.net/amudarya/geo_e.htm|title=Amudarya River Basin Morphology|publisher=Central Asia Water Information|accessdate=2010-02-09}}</ref> == Zgodovina == [[File:BactriaMap.jpg|thumb|left|250px|Starodavna Baktrija]] [[File:Homage being paid to Babur, in 910 AH1504 CE, by Bāqī Chaghānyānī near the river Oxus (Daryā Āmū).jpg|thumb|Poklon Baburju ob reki Amu Darja.]] Amu Darjo so [[Stari Grki]] klicali Oxus. V starih časih je bila reka meja med Velikim Iranom in Turanom. Reečno povodje leži v območju nekdanjih imperijev [[Džingiskan]]a in [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], čeprav so se pojavili pri zelo različnih časih. Ko so na območju živeli Mongoli, so uporabljajo vodo iz Amu Darje za preplavljanje [[Turkmenistan#Kunya-Urgench|Kunya-Urgench]]a. <ref name="Iranica"/> Ena južna smer [[Svilna cesta|Svilne ceste]] je potekala po delu Amu Darje severozahodno od [[Termez]]a preden je zavila proti zahodu do Kaspijskega morja. Menijo, da je Amu Darjin tok čez [[Puščava Karakum |puščavo Karakum]] (tudi Kara-Kum, turkmensko: ''Garagum'' ali ''Gara Gum'' (“Črni pesek”), rusko: ''Karakumy'') v zadnjih nekaj tisoč letih tekel po več različnih smereh. Dalj časa, v zadnjem obdobju pa med 13. stoletju do konca 16. stoletja, je Amu Darja tekla tako v Aralsko kot Kaspijsko jezero, slednji preko velikega odtoka imenovanega reka Uzboy. Uzboy se je oddvojila od glavnega kanala južno od delte Amu Darje. Včasih je bil tok skozi obe veji bolj ali manj enak, vendar je pogosto Amu Darjin tok razdelil na zahod in tekel v Kaspijsko jezero. Ljudje so se naselili ob spodnjem toku Amu Darje in reke Uzboy v 5. stoletju in vzpostavili uspešno verigo kmetijskih zemljišč in manjših ter večjih mest. Reka je bila zajeta že približno okoli leta 985 pri [[Bifurkacija |bifurkaciji]] z masivnim jezom Gurganj, ki je preusmeril vodo v Aralsko jezero. Jez so uničili Džingiskanovi vojaki leta 1221 in Amu Darja je preusmerila svoje tokove bolj ali manj enakomerno med glavni tok in reko Uzboy. <ref name="Oxus">{{navedi splet|last=Volk|first=Sylvia|url=http://www.iras.ucalgary.ca/~volk/sylvia/OxusRiver.htm|title=The Course of the Oxus River|publisher=University of Calgary|date=2000-11-11|accessdate=2010-02-08|archive-date=2009-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20091223173101/http://www.iras.ucalgary.ca/~volk/sylvia/OxusRiver.htm|url-status=dead}}</ref> Toda v 18. stoletju se je reka zopet obrnila proti severu in stekla v Aralsko jezero, pot, ki jo je obdržala do danes. Manj vode je teklo navzdol v Uzboy, dokler ni leta 1720 površinski tok reke popolnoma usahnil. <ref>{{navedi splet|last=Kozubov |first=Robert|url=http://www.turkmenistaninfo.ru/?page_id=6&type=article&elem_id=page_6/magazine_55/478&lang_id=en|title=Uzboy|publisher=Turkmenistan Analytic Magazine |date=November 2007|accessdate=2010-02-08}}</ref> [[File:KarazinNN PereprTurkOtrARTM.jpg|thumb|Ruska vojska prečka Amu Darjo, c. 1873]] Prvi Anglež, ki naj bi dosegel Oxus, je bil [[William Moorcroft]] (1767 – 1825) približno leta 1824. <ref>Peter Hopkirk,"The Great Game",1994, page 100</ref> Drugi, ki je dosegel regijo v času [[Velika igra |Velike igre]], je bil mornariški častnik John Wood. Poslan je bil na ekspedicijo leta 1839, da bi našel izvir. Našel je današnje jezero Zorkul in ga imenoval jezero Victoria ter razglasil, da je našel izvir.<ref>Keay, J. (1983) ''When Men and Mountains Meet'' ISBN 0-7126-0196-1 Chapter 9</ref> Nato je francoski raziskovalec in geograf [[Thibaut Viné]], v petih odpravah med 1856 in 1862, zbral več informacij o tem območju. Vprašanje najti pot med dolino Oxus in Indijo je bilo v preteklosti zelo pomembno. Direktna pot bi prečkala zelo visoke prelaze v [[Hindukuš]]u in odročnih območjih, kot je Kafiristan. Nekateri v Veliki Britaniji so se bali, da bo [[Ruski imperij]], ki je imel v tem času velik vpliv na področju Oxusa premagal te ovire in našel primerno pot, prek katere bi napadel britansko [[Indija|Indijo]], vendar se to ni nikoli zgodilo. <ref>See for example "Can Russia invade India?" by Henry Bathurst Hanna, 1895, (Google eBook), or "The Káfirs of the Hindu-Kush", Sir George Scott Robertson, Illustrated by Arthur David McCormick, Lawrence & Bullen, Limited, 1896, (Google eBook)</ref> V začetku leta 1920 je postala vladajoča oblast [[Sovjetska zveza]] in izgnala Mohameda Alim Kana, [[emir]]ja uzbeške dinastije. Kasneje je premagala tudi gibanje Basmačijev in ubila Ibrahima Beka, vodjo upora proti Sovejtom. Veliko prebivalcev Srednje Azije, vključno Turkmencev, Tadžikov in Uzbekov je pobegnilo na sever Afganistana.<ref>Taliban and Talibanism in Historical Perspective, M Nazif Shahrani, chapter 4 of The Taliban And The Crisis of Afghanistan, 2008 Harvard Univ Press, ed by Robert D Crews and Amin Tarzi</ref> Leta 1960 in 1970 so Amu Darjo in Sir Darjo Sovjeti prvi uporabili za namakanje obsežnih [[bombaž]]nih polj v srednjeazijskih ravnicah. Pred tem časom je bila voda iz rek že uporabljena v kmetijstvu, vendar ne v tako velikem obsegu. Karakum kanal, Karši kanal in Buhara kanal so bili med večjimi namakalnimi preusmeritvami. Leta 1970 je sovjetska vojska v Afganistanu uporabljala dolino za vdore v to državo skozi Termez. <ref>Termez - See the [[Soviet war in Afghanistan]] article</ref> Ob razpadu Sovjetske zveze leta 1990, je bila Srednja Azija razdeljena na več manjših držav, ki ležijo znotraj ali delno znotraj kotline Amu Darje. Glavni Tagaloški kanal je predlagan projekt, ki bi preusmeril vodo ob suhi strugi reke Uzboy v osrednjem Turkmenistanu, vendar ni bil nikoli zgrajen. V času Sovjetske zveze je bil uveden sistem delitve virov vode, v katerem sta si Kirgizistan in Tadžikistan delila vodo, ki izvira iz rek Amu Darje in Sir Darje s Kazahstanom, Turkmenistanom in Uzbekistanom, v poletnih mesecih. V zameno sta Kirgizistan in Tadžikistan prejemala od ostalih treh premog, plin in elektriko v zimskem času. Po padcu Sovjetske zveze je ta sistem razpadel in novo nastalim državam se ni uspelo ponovno dogovoriti o dalitvi. Neustrezna infrastruktura, slabo upravljanje voda in zastarele metode namakanja poslabšujejo stanje sistema. <ref>International Crisis Group. "[http://www.crisisgroup.org/~/media/Files/europe/central-asia/233-water-pressures-in-central-asia.pdf Water Pressures in Central Asia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160520103226/http://www.crisisgroup.org/~/media/Files/europe/central-asia/233-water-pressures-in-central-asia.pdf |date=2016-05-20 }}", [http://www.crisisgroup.org CrisisGroup.org]. 11 September 2014. Retrieved 6 October 2014.</ref> == V literaturi == Reka Oxus in [[Matthew Arnold|Arnoldova]] pesem, ogenj domišljijo otrok, ki se s poniji potepajo po barju v Zahodni deželi leta 1930, je otroška knjiga ''The Far-Distant Oxus''. Obstajata dve nadaljevanji: ''Escape to Persia'' in ''Oxus in Summer''. [[Robert Byron]]ov potopis iz leta 1937, ''The Road to Oxiana'', opisuje avtorjevo pot od Levanta preko Perzije v Afganistan, z Oxusom kot ciljem potovanja. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * [[George Nathaniel Curzon, 1st Marquess Curzon of Kedleston|Curzon, George Nathaniel]]. 1896. ''The Pamirs and the Source of the Oxus''. [[Royal Geographical Society]], London. Reprint: Elibron Classics Series, Adamant Media Corporation. 2005. ISBN 1-4021-5983-8 (pbk; ISBN 1-4021-3090-2 (hbk). * Gordon, T. E. 1876. ''The Roof of the World: Being the Narrative of a Journey over the high plateau of Tibet to the Russian Frontier and the Oxus sources on Pamir''. Edinburgh. Edmonston and Douglas. Reprint by Ch'eng Wen Publishing Company. Taipei. 1971. * [[Arnold J. Toynbee|Toynbee, Arnold J]]. 1961. ''Between Oxus and Jumna''. London. [[Oxford University Press]]. * [[John Wood (explorer)|Wood, John]], 1872. ''A Journey to the Source of the River Oxus''. With an essay on the Geography of the Valley of the Oxus by Colonel Henry Yule. London: John Murray. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * {{YouTube|cbSkRS8Ih7o|Drying of the Aral Sea: Timelapse}} * [http://amudaryabasin.net/content/amu-darya-river-basin The Amu Darya Basin Network] <!-- {{Coord|37|06|21|N|68|18|23|E|display=title|region:TJ_type:river_source:dewiki}} --> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Afganistanu]] [[Kategorija:Reke v Tadžikistanu]] [[Kategorija:Reke v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Reke v Turkmenistanu]] [[Kategorija:Mejne reke]] dl0hmq80w6gqll53tgt95brszljl2fz Bitka pri Azincourtu 0 197416 6665626 6562698 2026-04-26T03:17:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= | image= | caption= | partof= [[Stoletna vojna]] | date= [[11. avgust]] [[1416]] | place= [[Azincourt]]<br />[[Tramecourt]] | result= Angleška zmaga | combatant1= [[Anglija]] | combatant2= [[Francija]] | commander1= [[Henrik V. Angleški]] | commander2= | strength1= 1.000 konjenikov<br />5.000 lokostrelcev | strength2= 10.400 konjenikov | casualties1= | casualties2= }} '''Bitka pri Azincourtu''' ali tudi '''bitka pri Agincourtu''' je potekala [[11. avgust]]a [[1416]] med [[Angleži|angleško]] in [[Francozi|francosko]] armado. Angleži so v bitki še enkrat dokazali taktično premoč in premoč v oborožitvi ([[dolgi lok]]). Zgodilo se je 25. oktobra 1415 (Dan svetega Krispina) blizu Azincourta, v severni Franciji.{{efn|Datume v petnajstem stoletju je težko uskladiti s sodobnimi koledarji: glej {{harvnb|Barker|2015|pp=226–228}} za način določitve datuma bitke.}} Nepričakovana zmaga močno preštevilčenih šibkejših angleških čet proti številčno močnejši francoski vojski je okrepila angleško moralo in ugled, ohromila Francijo in začela novo obdobje angleške prevlade v vojni, ki je trajala 14 let, dokler Anglija ni bila poražena s strani Francije leta 1429 med obleganjem Orléansa. Po več desetletjih relativnega miru so Angleži leta 1415 nadaljevali vojno sredi neuspešnih pogajanj s Francozi. V nadaljnji kampanji je veliko vojakov umrlo zaradi bolezni, angleško število pa se je zmanjšalo; poskušali so se umakniti v angleško-zasedeni [[Calais]], vendar so ugotovili, da jim pot blokira precej večja francoska vojska. Kljub številčni premoči se je bitka končala z izjemno zmago Angležev. Kralj [[Henrik V. Angleški]] je svoje čete vodil v bitko in sodeloval v boju mož na moža. Kralj Karel VI. Francoski ni poveljeval francoski vojski, saj je trpel za psihičnimi boleznimi in s tem povezano duševno nesposobnostjo. Francozi so bili pod poveljstvom konstabla Karla I. Albreškega (Charlesa d'Albreta) in različnih uglednih francoskih plemičev iz stranke Armagnac. Ta bitka je pomembna zaradi uporabe angleškega dolgega loka v zelo velikem številu, pri čemer so angleški in [[valižani|valižanski]] lokostrelci predstavljali skoraj 80 odstotkov Henrikove vojske. Bitka pri Agincourtu je ena najbolj opevanih angleških zmag in je bila eden najpomembnejših angleških triumfov v stoletni vojni, skupaj z [[Bitka pri Crecyju|bitko pri Crécyju]] (1346) in [[Bitka pri Poitiersu|bitko pri Poitiersu]] (1356). Bitka še danes navdušuje učenjake in širšo javnost. Predstavlja ozadje pomembnih del, kot je igra ''Henrik V.'' [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], napisana leta 1599. ==Sodobni zapisi== [[File:Rubbing of the Dyrham brass, Saint Peter's Church, Dyrham, South Gloucestershire, England.jpg|thumb|upright=1.1|Spominska medenina angleškega viteza v oklepu iz časa Agincourta (Maurice Russell, vitez (um. 1416), cerkev sv. Petra, Dyrham, Gloucestershire)]] Bitka pri Agincourtu je dobro dokumentirana z vsaj sedmimi sodobnimi zapisi, trije so od očividcev.<ref name=witness/> Splošna lokacija bitke ni sporna in kraj ostaja relativno nespremenjen po 600 letih. Pomanjkanje arheoloških dokazov pa je privedlo do razprave o točni lokaciji bojišča.<ref>{{Cite web |last=Histories |first=Medieval |date=28 June 2023 |title=Where did the Battle of Agincourt take place? |url=https://www.medieval.eu/where-did-the-battle-of-agincourt-take-place/ |access-date=20 January 2024 |website=Medieval Histories |language=en-GB}}</ref> Takoj po bitki je Henrik poklical heralde obeh vojsk, ki so skupaj z glavnim francoskim heraldom Montjoiejem opazovali bitko in se dogovorili za ime bitke kot ''Azincourt'', po najbližjem utrjenem kraju.{{sfn|Keegan|1976|p=86}} Dva najpogosteje citirana zapisa prihajata iz [[Vojvodina Burgundija|burgundskih]] virov, eden od Jean Le Fèvre de Saint-Remy, ki je bil prisoten pri bitkiin drugi od Enguerrand de Monstrelet. Angleški očividni zapis prihaja od anonimnega avtorja ''Gesta Henrici Quinti'', za katerega se verjame, da ga je napisal [[kaplan]] v kraljevem gospodinjstvu, ki bi bil v spremni prtljagi pri bitki.<ref name=witness>{{cite book|pages=22–26|url=https://books.google.com/books?"""id=H3V2Qv6E5cEC&pg=PA22|author= [[Anne Curry]]|year=2000|title=The Battle of Agincourt: Sources and Interpretations|publisher=Woodbridge: Boydell Press|isbn=978-0-85115-802-0}}</ref> Nedavna ponovna ocena Henrikove strategije v agincourtski kampanji vključuje te tri zapise in trdi, da je bila vojna obravnavana kot zakonit pravni postopek za reševanje nesoglasij glede zahtev po francoskem prestolu.{{Sfn|Honig|2012|pages=123–151}} ==Ozadje== {{Main|Stoletna vojna}} [[Henrik V. Angleški|Henrik V.]] je napadel Francijo po neuspešnih pogajanjih s Francozi. Zahteval je naslov francoskega kralja prek svojega prapradeda [[Edvard III.|Edvarda III. Angleškega]], čeprav so bili v praksi angleški kralji na splošno pripravljeni opustiti to zahtevo, če bi Francozi priznali angleško zahtevo po [[Akvitanija|Akvitaniji]] in drugih francoskih deželah (pogoji Poitierske pogodbe).{{sfn|Barker|2015|p=14}} Sprva je spomladi 1414 sklical "Veliki svet", da bi razpravljali o vojni s Francijo, vendar so gospodi vztrajali, naj se še naprej pogaja in omili svoje zahteve. V nadaljnjih pogajanjih je Henrik dejal, da se bo odpovedal svoji zahtevi po francoskem prestolu, če bi Francozi plačali 1,6 milijona kron neporavnanih iz odkupnine za Ivana II. (ki je bil ujet v [[Bitka pri Poitiersu (1356)|bitki pri Poitiersu]] leta 1356) in priznali angleško lastništvo dežel [[Anjou (grofija)|Anjou]], [[Bretanija|Bretanije]], [[Flandrija|Flandrije]], [[Normandija|Normandije]] in [[Touraine]], pa tudi [[Akvitanija|Akvitanije]]. Henrik bi se poročil s Katarino Valoiško, mlado hčerko kralja Karla VI. in prejel doto v višini 2 milijona kron. Francozi so odgovorili s tem, kar so smatrali za velikodušne pogoje poroke s Katarino, doto 600.000 kron in povečano Akvitanijo. Decembra 1414 je bil angleški [[Parlament Anglije|parlament]] prepričan, da Henriku odobri "dvojno subvencijo", davek po dvakratni tradicionalni stopnji, da bi si povrnil dediščino od Francozov. Do leta 1415 so se pogajanja ustavila, Angleži pa so trdili, da so Francozi zasmehovali njihove zahteve in se norčevali iz samega Henrika.{{sfn|Barker|2015|pp=67–69}} 19. aprila 1415 je Henrik ponovno prosil "Veliki svet", naj odobri vojno s Francijo in tokrat so se strinjali.{{sfn|Barker|2015|pp=107, 114}} [[File:History of the Battle of Agincourt, and of the expedition of Henry the Fifth into France in 1415; to which is added the Roll of the men at arms in the English army (1833) (14586237139).jpg|thumb|Rekonstrukcija zastav, ki so jih nosile vojske pri Agincourtu leta 1833]] Henrikova vojska je pristala v severni Franciji 13. avgusta 1415, prepeljana z ogromno floto. Pogosto so poročali, da je obsegala 1.500 ladij, vendar je bila verjetno precej manjša.Theodore Beck tudi predlaga, da je bil med Henrikovo vojsko "kraljev zdravnik in majhna skupina kirurgov".<ref name="Beck1974">{{Cite book |last=Beck |first=Theodore |title=Cutting Edge: Early History of the Surgeons of London |publisher=Lund Humphries Publishers Ltd |year=1974 |isbn=978-0853313663 |pages=58}}</ref> Thomas Morstede, kraljevi kirurg Henrika V.,<ref>{{Cite book |last=Prioreschi |first=Plinio |url=https://books.google.com/books?id=wb_UMcH5C7EC |title=A History of Medicine: Medieval medicine |date=1996 |publisher=Horatius Press |isbn=9781888456059 |language=en}}</ref> je bil predhodno pogodbeno zavezan s strani kralja, da priskrbi ekipo kirurgov in izdelovalcev kirurških instrumentov za sodelovanje v agincourtski kampanji.<ref name="Beck1974"/> Vojska približno 12.000 mož in do 20.000 konj je oblegala pristanišče Harfleur.<ref>{{Cite web |date=27 July 2015 |title=Guardian newspaper:French correction: Henry V's Agincourt fleet was half as big, historian claims, 28 July 2015 |url=https://www.theguardian.com/uk-news/2015/jul/27/henry-v-agincourt-fleet-invasion-france |website=[[TheGuardian.com]]}}</ref> Obleganje Harfleurja je trajalo dlje, kot je bilo pričakovano. Mesto se je predalo 22. septembra, angleška vojska pa ga ni zapustila do 8. oktobra. Sezona kampanj se je bližala koncu, angleška vojska pa je utrpela veliko žrtev zaradi bolezni. Namesto, da bi se za zimo umaknil neposredno v Anglijo, saj je njegova draga odprava povzročila zajetje le enega mesta, se je Henrik odločil, da bo večino svoje vojske (približno 9.000) popeljal skozi [[Normandija|Normandijo]] do pristanišča [[Calais]], angleške trdnjave v severni Franciji, da bi s svojo prisotnostjo na ozemlju na čelu vojske pokazal, da je njegova pravica do vladanja v vojvodini več kot le abstraktna pravna in zgodovinska trditev.{{sfn|Hibbert|1971|p=67}} Manever je bil namenjen tudi namerni provokaciji v bitko, usmerjeni proti Louisu, dofenu Francije, ki se ni odzval na Henrikov osebni izziv za boj v Harfleurju.{{sfn|Barker|2015|p=221}} Med obleganjem so Francozi zbrali vojsko, ki se je zbrala okoli [[Rouen]]a. To ni bila strogo [[fevdalizem|fevdalna]] vojska, ampak vojska, plačana po sistemu, podobnem angleškemu. Francozi so upali, da bodo zbrali 9.000 vojakov, vendar vojska ni bila pripravljena pravočasno, da bi razbremenila Harfleur. Ko je Henrik V. odkorakal na sever, so se Francozi premaknili, da bi jih blokirali ob [[Soma|reki Somme]]. Nekaj časa so bili uspešni, saj so Henrika prisilili, da se je premaknil na jug, stran od Calaisa, da bi našel [[Brod (prehod)|brod]]. Angleži so končno prečkali Somme južno od [[Péronne, Somme|Péronne]], pri Béthencourtu in Voyennes{{sfn|Wylie|Waugh|1914|p=118}}{{sfn|Seward|1999|p=162}} in nadaljevali pohod proti severu. Brez rečne ovire za obrambo so Francozi oklevali, da bi izsilili bitko. Sledili so Henrikovi vojski, medtem ko so klicali ''semonce des nobles'',<ref>{{Cite web |date=25 May 2013 |title=Living Dictionary of the French Language |url=http://dvlf.uchicago.edu/mot/semonce |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214091454/http://dvlf.uchicago.edu/mot/semonce |archive-date=14 December 2013}} {{verify source|date=August 2013}}</ref> pozivajoč lokalne plemiče, naj se pridružijo vojski. Do 24. oktobra sta se obe vojski soočili za bitko, vendar so Francozi zavrnili, upajoč na prihod več vojakov. Obe vojski sta preživeli noč 24. oktobra na odprtem terenu. Naslednji dan so Francozi začeli pogajanja kot taktiko zavlačevanja, vendar je Henrik ukazal svoji vojski, naj napreduje in začne bitko, ki bi se ji glede na stanje njegove vojske raje izognil ali se boril obrambno: tako so bile dobljene [[Bitka pri Crecyju|Crécy]] in druge znane zmage z dolgim lokom. Angleži so imeli zelo malo hrane, prehodili so {{convert|260|mi}} v dveh in pol tednih, trpeli so zaradi bolezni, kot je [[dizenterija]], in so bili močno preštevilčeni s strani dobro opremljenih francoskih vitezov. Francoska vojska je blokirala Henrikovo pot do varnosti Calaisa in zavlačevanje bitke bi le še bolj oslabilo njegovo utrujeno vojsko in omogočilo prihod več francoskih vojakov.{{sfn|Mortimer|2009|pp=436–437}} ==Začetki bitke== ===Bojišče=== Natančna lokacija bitke ni znana. Morda je v ozkem pasu odprte zemlje, ki se je oblikoval med gozdovi Tramecourta in Azincourta (blizu sodobne vasi Azincourt). Pomanjkanje arheoloških dokazov na tem tradicionalnem mestu je privedlo do domnev, da se je bitka odvijala zahodno od Azincourta.{{Sfn|Sutherland|2015}} Leta 2019 je zgodovinar Michael Livingston prav tako zagovarjal lokacijo zahodno od Azincourta, na podlagi pregleda virov in zgodnjih zemljevidov.<ref>{{Cite journal |last=Livingston |first=Michael |author-link=Michael Livingston |year=2019 |title=Where was Agincourt Fought? |journal=Medieval Warfare |volume=IX |issue=1 |pages=20–33 |issn=2211-5129}}</ref> ===Angleška razporeditev=== [[File:Map Agincort.svg|thumb|upright=1.6|Načrt bitke pri Agincourtu]] Zgodaj 25. je Henrik razporedil svojo vojsko (približno 1.500 oklepnikov in 7.000 lokostrelcev) čez {{convert|750|yd|adj=on}} del soteske. Vojska je bila razdeljena na tri skupine, z desnim krilom, ki ga je vodil Edward, vojvoda Yorški, sredino, ki jo je vodil sam kralj in levim krilom pod starim in izkušenim baronom Thomasom Camoysom. Lokostrelcem je poveljeval sir Thomas Erpingham, še en starejši veteran.{{sfn|Sumption|2015|p=454}} Verjetno so Angleži sprejeli svojo običajno bojno linijo lokostrelcev na obeh bokih, z oklepniki in vitezi v sredini. Morda so razporedili tudi nekaj lokostrelcev v sredino linije. Angleški oklepniki v pločevinastih in verižnih oklepih so bili postavljeni drug ob drugem v štirih vrstah. Angleški in [[valižani|valižanski]] lokostrelci na bokih so zabili koničaste lesene kole ali palisade, v zemljo pod kotom, da bi prisilili konjenico k umiku. Ta uporaba kolov bi lahko bila navdihnjena z [[Bitka pri Nikopolju|bitko pri Nikopolju]] leta 1396, kjer so sile [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] uporabile to taktiko proti francoski konjenici.{{efn|Prva znana uporaba nagnjenih kolov za preprečitev konjeniškega napada je bila v bitki pri Nikopolju, spopadu med evropskimi državami in turškimi silami leta 1396, dvajset let pred Agincourtom. Francoski vitezi, ki so napadali navzgor, so bili zbiti s konj, bodisi ker so se njihovi konji poškodovali na kolih, bodisi ker so razsedlali, da bi izruvali ovire, in so bili premagani. Novica o tej iznajdbi se je razširila po Evropi in je bila opisana v knjigi taktik, ki jo je leta 1411 napisal [[Jean le Maingre|Boucicault]], maršal Francije.{{sfn|Bennett|1994|pp=7, 15–16}} }} Angleži so se pred bitko [[spoved|spovedali]], kot je bilo običajno.{{sfn|Curry|2006|p=166}} Henrik, zaskrbljen zaradi sovražnikovih presenetljivih napadov in želeč, da bi njegove čete ostale osredotočene, je vsem svojim možem ukazal, naj noč pred bitko preživijo v tišini, pod kaznijo odrezanega ušesa. Svojim možem je povedal, da bi raje umrl v prihajajoči bitki, kot da bi bil ujet in odkupljen.{{sfn|Barker|2015|pp=269–270}} Henrik je imel govor, v katerem je poudaril pravičnost svojega cilja in spomnil svojo vojsko na prejšnje velike poraze, ki so jih angleški kralji zadali Francozom. [[Vojvodina Burgundija|Burgundski]] viri navajajo, da je govor zaključil z besedami, da so se Francozi hvalili, da bodo vsakemu lokostrelcu odrezali dva prsta na desni roki, da nikoli več ne bi mogel napeti dolgega loka. Ali je to res je vprašljivo in se o tem razpravlja še danes; vendar se zdi verjetno, da je bila smrt običajna usoda vsakega vojaka, ki ga ni bilo mogoče odkupiti.{{sfn|Barker|2015|p=286}} ===Francoska razporeditev=== Francoska vojska je imela 10.000 oklepnikov{{sfn|Rogers|2008|pp=57–59}}{{sfn|Mortimer|2009|pp=429, 565}}{{sfn|Sumption|2015|pp=452–453}} plus približno 4.000–5.000 raznih pešcev ({{lang|fr|gens de trait}}), vključno z lokostrelci, samostrelci{{sfn|Mortimer|2009|pp=422, 565}} ({{lang|fr|arbalétriers}}) in ščitonosci ({{lang|fr|pavisiers}}), kar je skupaj 14.000–15.000 mož. Verjetno bi vsakega oklepnika spremljal ''gros valet'' (ali varlet), oborožen služabnik, kar bi dodalo še 10.000 potencialnih borcev,{{sfn|Rogers|2008|pp=57, 60–62}} čeprav jih nekateri zgodovinarji izpuščajo iz števila borcev.{{sfn|Rogers|2008|p=59 n. 71}} Francozi so bili organizirani v dve glavni skupini (ali formaciji), predhodnico spredaj in glavno bojno formacijo zadaj, obe sta bili sestavljeni predvsem iz oklepnikov, ki so se borili peš in so bile na bokih obdane z več istimi v vsakem krilu.{{sfnm|1a1=Barker|1y=2015|1pp=278–279, 280|2a1=Curry|2y=2006|2pp=141, 142, 184|3a1=Mortimer|3y=2009|3pp=428–429}} Obstajala je posebna,"elitna konjeniška sila, katere namen je bil prebiti formacijo angleških lokostrelcev in tako očistiti pot pehoti za napredovanje.{{sfnm|1a1=Curry|1y=2006|1pp=183–184|2a1=Barker|2y=2015|2pp=279, 280}} Druga, manjša konjeniška sila naj bi napadla zadnji del angleške vojske, skupaj z njeno prtljago in služabniki.{{sfn|Phillpotts|1984|p=63}} Mnogi lordi in gospoda so zahtevali in prejeli položaje v prvih vrstah, kjer bi imeli večjo možnost pridobiti slavo in dragocene odkupnine; to je povzročilo, da je bila večina vojakov zbrana v prvih vrstah, ostale čete, za katere ni bilo več prostora, pa so bile postavljene zadaj.{{sfnm|1a1=Mortimer|1y=2009|1pp=428–429, 430|2a1=Barker|2y=2015|2pp=278–279|3a1=Curry|3y=2000|3pp=113, 115, 125}} Čeprav je bilo načrtovano, da bodo lokostrelci in [[samostrel]]ci postavljeni ob pehotnih krilih, so bili zdaj obravnavani kot nepotrebni in postavljeni namesto tega za njimi.{{sfnm|1a1=Barker|1y=2015|1pp=275, 278–279|2a1=Rogers|2y=2008|2pp=64, 66–67, 69|3a1=Phillpotts|3y=1984|3pp=62|4a1=Mortimer|4y=2009|4p=429, 430}} Zaradi pomanjkanja prostora so Francozi postavili tretjo bojno linijo, zaščitnico, ki je bila na konjih in je v glavnem obsegala služabnike, ki so jahali konje, ki so pripadali možem, ki so se borili peš spredaj.{{sfnm|1a1=Barker|1y=2015|1pp=278–279|2a1=Rogers|2y=2008|2pp=61 (n. 79), 62, 64, 66|3a1=Phillpotts|3y=1984|3p=62}} Francoska predhodnica in glavna bojna linija sta šteli 4.800 oziroma 3.000 vojakov.{{sfnm|1a1=Mortimer|1y=2009|1p=429|2a1=Sumption|2y=2015|2p=452|3a1=Rogers|3y=2008|3p=58|4a1=Curry|4y=2000|4pp=107, 132, 181}} Obe liniji sta bili razporejeni v tesnih, gostih formacijah po približno 16 vrst vsaka in sta bili postavljeni na razdalji strela z lokom ena od druge.{{sfn|Rogers|2008|p=63}} Albret, Boucicaut in skoraj vsi vodilni plemiči so bili dodeljeni položajem v predhodnici.{{sfnm|1a1=Sumption|1y=2015|1p=452|2a1=Barker|2y=2015|2p=279}} Vojvodi Jean I, od Alençona]] in Edward III. od Bara sta vodila glavno bojno linijo.{{sfn|Barker|2015|p=279}} Nadaljnjih 600 razjahlih vojakov je stalo v vsakem krilu, levo pod Louis, grof Vendôma in desno pod Arthur od Richemonta.{{sfnm|1a1=Barker|1y=2015|1pp=279, 280, 322, 331|2a1=Curry|2y=2000|2pp=156, 181, 183|3a1=Curry|3y=2006|3p=182}} Za razpršitev sovražnih lokostrelcev je bila konjeniška sila 800–1.200 izbranih vojakov,{{sfn|Curry|2000|pp=60–61, 71, 106, 161, 173, 468}} pod vodstvom Clignet de Brébana in Louis de Bosredona, enakomerno razporejena med oba boka predhodnice (stoji nekoliko naprej, kot rogovi).{{sfnm|1a1=Curry|1y=2000|1pp=34, 35, 61, 161|2a1=Rogers|2y=2008|2p=63|3a1=Barker|3y=2015|3p=280|4a1=Mortimer|4y=2009|4pp=429, 599 (n. 109)}} Približno 200 konjenikov naj bi napadlo angleško zaledje.{{sfn|Sumption|2015|p=454}}{{efn|S 4.800 vojaki v predhodnici, 3.000 v glavni bojni liniji in 1.200 v pehotnih krilih,{{sfn|Curry|2000|p=181}} skupaj z 800 in 200 v vsaki konjeniški sili,{{sfn|Curry|2000|pp=60–61, 71, 106, 161, 173, 468}} je bilo skupno število vojakov 10.000.{{sfn|Curry|2000|p=181}} Morda so bili vojaki tudi v zaščitnici, vendar, če so bili, ne več kot nekaj sto.{{sfnm|1a1=Rogers|1y=2008|1p=59|2a1=Mortimer|2y=2009|2p=429}} }} Francozi očitno niso imeli jasnega načrta za razporeditev preostale vojske.{{sfn|Sumption|2015|p=454}} Zaščitnica, brez vodstva, bi služila kot "odlagališče" za presežne čete.{{sfn|Barker|2015|pp=281–282}} ===Teren=== Bojno polje je bilo verjetno najpomembnejši dejavnik pri odločanju o izidu. Nedavno preorana zemlja, obdana z gostim gozdom, je bila naklonjena Angležem, tako zaradi svoje ozkosti kot zaradi debelega blata, skozi katerega so morali hoditi francoski vitezi.{{sfn|Wason|2004|p=74}}{{sfn|Holmes|1996|p=48}} Opisi bitke opisujejo Francoze, ki so se spopadli z angleškimi oklepniki, preden so jih ob razvoju spopada z bokov napadli lokostrelci. Angleški opis v ''Gesta Henrici'' pravi: "Kajti ko so nekateri od njih, ubiti ob prvem spopadu, padli na fronti, je bilo nasilje in pritisk neukročene množice ljudi za njimi tako velik, da so živi padli na mrtve, in drugi, ki so padli na žive, so bili prav tako ubiti." Čeprav so Francozi sprva potisnili Angleže nazaj, so se tako tesno stisnili, da so imeli, kot je bilo opisano, težave s pravilno uporabo orožja. Francoski menih iz St. Denisa pravi: "Njihova predhodnica, sestavljena iz približno 5.000 mož, se je sprva znašla tako tesno stisnjena, da so tisti, ki so bili v tretji vrsti, komajda lahko uporabljali svoje meče," in burgundski viri imajo podoben odlomek. Nedavno močno deževje je bojno polje zelo razmočilo, kar je bilo zelo naporno za hojo v polnem oklepu. Francoski menih iz St. Denisa opisuje francoske čete, kako "so marširale skozi sredino blata, kjer so se pogrezale do kolen. Tako so bile že premagane od utrujenosti, še preden so napredovale proti sovražniku". Globoko, mehko blato je še posebej koristilo angleškim silam, saj so se težko oklepljeni francoski vitezi, ko so bili zrušeni na tla, težko spet dvignili, da bi se borili v spopadu. Barker navaja, da so se nekateri vitezi, ovirani s svojim oklepom, dejansko utopili v svojih čeladah. ==Boji== ===Začetne poteze=== [[File:Morning of the Battle of Agincourt, 25th October 1415.PNG|thumb|John Gilbert (slikar){{spaced ndash}}''Jutro bitke pri Agincourtu'' (1884), Guildhall Art Gallery]] Zjutraj 25. oktobra so Francozi še vedno čakali na prihod dodatnih čet. Anton, vojvoda Brabantski (približno 2.000 mož), Ludvik II. vojvoda Anžujski (približno 600 mož) in Janez VI., vojvoda Bretanjski (6.000 mož, po Monstreletu) so vsi marširali, da bi se pridružili vojski. Tri ure po sončnem vzhodu ni bilo bojev. Vojaški učbeniki tistega časa so navajali: "Povsod in ob vseh priložnostih, ko pešaki marširajo proti sovražniku iz oči v oči, tisti, ki marširajo, izgubijo, in tisti, ki ostanejo stati in se trdno držijo, zmagajo." Poleg tega so Francozi pričakovali, da se jim bo pridružilo na tisoče mož, če bodo počakali. Blokirali so Henrikovo umikanje in bili pripravljeni čakati, kolikor bo trajalo. Obstajal je predlog, da bi Angleži pobegnili, namesto da bi se borili, ko bi videli, da se bodo borili s toliko francoskimi princi. Henrikovi možje so bili že utrujeni od lakote in bolezni ter od nenehnega umika. Očitno je Henrik verjel, da se bo njegova bežeča vojska bolje odrezala v obrambi, vendar je moral ustaviti umik in nekako napasti Francoze, preden je bila obrambna bitka mogoča. To je pomenilo opustitev izbranega položaja, v katerem so bili lokostrelci zaščiteni pred konjeniškimi napadi z dolgimi, nabrušenimi lesenimi koli, zabitimi v tla in usmerjenimi proti francoskim linijam. Te kole je bilo treba izvleči iz tal, prenesti na novo pozicijo vojske in jih ponovno namestiti za obrambo angleških linij. Uporaba kolov je bila inovacija za Angleže: med [[Bitka pri Crecyju|bitko pri Crécyju]] so bili na primer lokostrelci namesto tega zaščiteni z jarki in drugimi ovirami. Zdi se, da je tudi tesnost terena omejevala načrtovano razporeditev francoskih sil. Francozi so prvotno pripravili bojni načrt, ki je imel lokostrelce in samostrelce pred svojimi oboroženimi možmi, s konjeniškimi silami v zaledju, posebej zasnovanimi za "napad na lokostrelce in uporabo njihove sile za preboj," vendar v dogodku, francoski lokostrelci in samostrelci so bili razporejeni ''za'' in ob straneh vojakov. Zdi se, da francoski lokostrelci niso igrali skoraj nobene vloge, razen morda začetnega izstrelka puščic na začetku bitke. Konjenica, ki bi lahko opustošila angleško linijo, če bi napadla, medtem ko so premikali svoje kole, je napadla šele ''po'' začetnem izstrelku puščic Angležev. Ni jasno ali je do zamude prišlo, ker so Francozi upali, da bodo Angleži sprožili frontalni napad in so bili presenečeni, ko so Angleži namesto tega začeli streljati iz svojega novega obrambnega položaja ali pa se francoski vitezi niso odzvali dovolj hitro na angleško napredovanje. Francoski kronisti se strinjajo, da ko je prišlo do konjeniškega napada, ni vseboval toliko mož, kot bi moral; Gilles le Bouvier navaja, da so se nekateri odpravili ogrevat, drugi pa so hodili ali hranili svoje konje.{{sfn|Barker|2015|p=294}} ===Napad francoske konjenice=== Francoska konjenica, kljub temu, da je bila neorganizirana in ne v polnem številu, je napadla lokostrelce. To je bil katastrofalen poskus. Francoski vitezi niso mogli obkoliti lokostrelcev zaradi bližnjega gozda; prav tako niso mogli napasti skozi vrsto nabrušenih kolov, ki so ščitili lokostrelce. John Keegan trdi, da je bil glavni vpliv dolgih lokov na bitko v tej točki poškodbe konjev: oklepljeni samo na glavi, bi mnogi konji postali nevarno izven nadzora, ko bi jih zadeli v hrbet ali bok z visokih, dolgih strelov, uporabljenih ob začetku napada.{{sfn|Keegan|1976|pp=92–96}} Konjeniški napad in kasnejši umik sta razburkala že tako blatno teren med Francozi in Angleži. Juliet Barker citira sodobni zapis meniha iz Bazilike Saint Denis, ki poroča, kako so ranjeni in panični konji galopirali skozi napredujočo pehoto, jih razkropili in jih poteptali v svojem brezglavem begu z bojišča.{{sfn|Barker|2015|p=297}} ===Glavni francoski napad=== [[File:King Henry V at the Battle of Agincourt, 1415.png|thumb|left|upright=1.2|Kralj Henrik V. v bitki pri Agincourtu, 1415, avtor Sir John Gilbert v 19. stoletju.]] Kljub napredovanju skozi to, kar je francoski menih iz Saint Denisa opisal kot "strašljiv točo puščic", jim je pločevinasti oklep francoskih vojakov omogočil, da so se približali angleškim linijam, potem ko so angleški lokostrelci začeli streljati z izjemno dolge razdalje (približno {{convert|300|yd}}).{{sfn|Mortimer|2009|pp=436-439}} Popoln pločevinasti oklep je veljal za tako dobro zaščito, da se ščiti na splošno niso uporabljali,{{sfn|Nicholson|2004|p=109}} čeprav burgundski sodobni viri razlikujejo med Francozi, ki so uporabljali ščite, in tistimi, ki jih niso in Rogers je predlagal, da so sprednji elementi francoske sile uporabljali sekire in ščite.{{sfn|Rogers|2008|p=90}} Sodobni zgodovinarji so razdeljeni glede učinkovitosti dolgih lokov proti pločevinastemu oklepu tistega časa. Sodobni testi in sodobni zapisi zaključujejo, da puščice niso mogle prodreti v kakovostnejši jekleni oklep, ki je postal na voljo vitezom in vojakom precej skromnih sredstev do sredine 14. stoletja, vendar so lahko prodrle v slabše kakovostno kovan železni oklep.<ref>Nicolle, D. (2004). Poitiers 1356: The capture of a king (Vol. 138). Osprey Publishing.</ref><ref>Loades, M. (2013). The longbow. Bloomsbury Publishing.</ref><ref>Jones, P. N. (1992). The metallography and relative effectiveness of arrowheads and armor during the Middle Ages. Materials characterization, 29(2), 111–117.</ref><ref>Military History Monthly February 2016</ref> Rogers je predlagal, da bi dolgi lok lahko prodrl v prsni oklep iz kovanega železa na kratki razdalji in prodrl v tanjši oklep na udih celo na {{convert|220|yd}}. Vitez v najboljšem jeklenem oklepu je bil po njegovem mnenju neprebojen za puščice na prsnem oklepu ali vrhu čelade, vendar ranljiv za strele, ki so zadeli ude, zlasti na kratki razdalji.{{sfn|Rogers|2008|pp=110–113}} V vsakem primeru so morali Francozi, da bi se čim bolj zaščitili pred puščicami, spustiti vizirje in skloniti glave v čeladah, da bi se izognili strelom v obraz, saj so bile očesne in zračne odprtine v njihovih čeladah med najšibkejšimi točkami oklepa. Ta sklonjena glava jim je omejevala dihanje in vid. Nato so morali prehoditi nekaj sto jardov (metrov) skozi gosto blato in množico tovarišev, medtem ko so nosili oklep, težak {{convert|50|–|60|lb}} in nabirali lepljivo [[glina|glino]] vso pot. Vedno bolj so morali hoditi okoli ali čez padle tovariše.{{sfn|Barker|2015|p=301}} [[File:Vigiles du roi Charles VII 57.jpg|thumb|right|Miniatura iz Vigiles du roi Charles VII. Bitka pri Azincourtu 1415.]] Preživeli francoski vojaki so dosegli fronto angleške linije in jo potisnili nazaj, medtem ko so lokostrelci na bokih še naprej streljali iz neposredne bližine. Ko so lokostrelcem zmanjkalo puščic, so odvrgli loke in z [[bojna sekira|bojnimi sekirami]], [[meč]]i in [[bojno kladivo|bojnimi kladivi]], ki so jih uporabljali za zabijanje kolov, napadli zdaj neurejene, utrujene in ranjene francoske vojake, zbrane pred njimi. Francozi se niso mogli spopasti s tisočimi lahko oklepljenimi lokostrelci, ki jih blato in teža oklepa nista tako ovirala, v kombinaciji z angleškimi vojaki. Učinek tisočih puščic, skupaj z naporom v težkem oklepu skozi blato, vročino in težkim dihanjem v ploščatem oklepu s spuščenim vizirjem,<ref>{{Cite journal |last1=Askew |first1=Graham N. |last2=Formenti |first2=Federico |last3=Minetti |first3=Alberto E. |year=2012 |title=Limitations imposed by wearing armour on Medieval soldiers' locomotor performance |journal=Proc. R. Soc. B |volume=279 |issue=1729 |pages=640–644 |doi=10.1098/rspb.2011.0816 |pmc=3248716 |pmid=21775328}}</ref> in stiskanje njihovih števil, je pomenilo, da francoski vojaki "komaj dvignili orožje", ko so končno napadli angleško linijo.{{sfn|Curry|2000|p=159}} Izčrpani francoski vojaki se niso mogli dvigniti, potem ko so jih Angleži podrli na tla. Ko se je razvil boj, se je napadu pridružila tudi francoska druga linija, vendar so bili tudi ti onemogočeni, saj ozek teren ni omogočal učinkovite uporabe dodatnih števil. Rogers je predlagal, da bi Francozi na zadnjem delu svoje globoke formacije poskušali dobesedno dodati svojo težo napredovanju, ne da bi se zavedali, da ovirajo sposobnost tistih na čelu, da manevrirajo in se borijo, tako da jih potiskajo v angleško formacijo sulic. Po začetnem valu bi se morali Francozi boriti čez in na telesih tistih, ki so padli pred njimi. V takšni "množici" tisočih mož je Rogers predlagal, da bi se mnogi lahko zadušili v svojem oklepu, kot so opisali številni viri, in kar se je zgodilo tudi v drugih bitkah.{{sfn|Rogers|2008|pp=95–98}} Francoski vojaki so bili ujeti ali ubiti v tisočih. Boj je trajal približno tri ure, vendar so bili sčasoma vodje druge linije ubiti ali ujeti, tako kot tisti iz prve linije. Angleški ''Gesta Henrici'' je opisal tri velike kupe pobitih okoli treh glavnih angleških zastav.{{sfn|Curry|2000|p=37}} Po sodobnih angleških poročilih se je Henrik boril iz oči v oči. Ko je slišal, da je bil njegov najmlajši brat Humphrey, vojvoda Gloucesterski ranjen v dimlje, je Henrik vzel svojo osebno stražo in stal nad bratom v prvi vrsti boja, dokler Humphreyja niso mogli odvleči na varno. Kralj je prejel udarec s sekiro v glavo, ki mu je odtrgal kos krone, ki je bila del njegove čelade.{{sfn|Mortimer|2009|p=443}} ===Napad na angleške vozove s prtljago=== [[File:King Henry V at the Battle of Agincourt.jpg|thumb|upright|1915 upodobitev Henrika V. v bitki pri Agincourtu: Kralj nosi na svojem suknjiču kraljevi grb Anglije, razdeljen s francoskim lilijem kot simbolom njegovega zahtevka po francoskem prestolu.]] Edini francoski uspeh je bil napad na slabo varovan angleške vozove s prtljago, pri čemer je Ysembart d'Azincourt (ki je vodil majhno število oboroženih mož in služabnikov ter približno 600 kmetov) zasegel nekaj Henrikovih osebnih zakladov, vključno s krono.{{sfn|Curry|2006|pp=207–209}} Ali je bil to del namernega francoskega načrta ali dejanje lokalnega razbojništva ni jasno iz virov. Zagotovo je bil d'Azincourt lokalni vitez, vendar je bil morda izbran za vodenje napada zaradi svojega lokalnega znanja in pomanjkanja razpoložljivosti višjega poveljnika.{{sfn|Barker|2015|p=311}} V nekaterih poročilih se je napad zgodil proti koncu bitke in je Angleže pripeljal do prepričanja, da so bili napadeni od zadaj. Barker, ki je sledil ''Gesta Henrici'', za katero se verjame, da jo je napisal angleški [[kaplan]], ki je bil dejansko v vlaku s prtljago, je zaključil, da se je napad zgodil na ''začetku'' bitke.{{sfn|Barker|2015|p=311}} ===Henrik usmrti francoske ujetnike=== Ne glede na to, kdaj se je zgodil napad na prtljago, se je Henrik po začetni angleški zmagi v nekem trenutku prestrašil, da se Francozi pregrupirajo za nov napad. ''Gesta Henrici'' to postavlja po tem, ko so Angleži premagali napad francoskih oboroženih mož in so utrujene angleške čete opazovale francosko zaledje ("v neprimerljivem številu in še vedno sveže").{{sfn|Curry|2000|p=37}} Le Fèvre in Wavrin podobno pravita, da so bili znaki pregrupiranja francoskega zaledja in "korakanja naprej v bojnem redu" tisti, ki so Angleže prepričali, da so še vedno v nevarnosti.{{sfn|Curry|2000|p=163}} Henrik je ukazal pokol večine francoskih ujetnikov, morda v tisočih. Ukazal je prihraniti le najvišje ujetnike, verjetno zato, ker so bili ti najverjetneje sposobni prinesti veliko odkupnino po viteškem sistemu vojskovanja. Ujetnikov je bilo več kot njihovih ujetnikov; po večini kronistov se je Henrik bal, da bi ujetniki spoznali svojo številčno prednost, se ponovno oborožili z orožjem, razmetanim po polju in preplavili izčrpane angleške sile. Sodobni kronisti niso kritizirali Henrika, ker je ukazal poboj.{{sfn|Barker|2015|pp=305–308}} V svoji študiji bitke je John Keegan trdil, da glavni cilj ni bil dejansko ubiti francoske ujetnike, temveč jih terorizirati v podreditev in zatreti vsako možnost, da bi nadaljevali boj, kar bi verjetno povzročilo, da bi se neangažirane francoske rezervne sile pridružile boju.{{sfn|Keegan|1976|pp=107–112}} Takšen dogodek bi predstavljal tveganje za še vedno številčno prekašane Angleže in bi zlahka spremenil njihovo zmago v medsebojno uničujoč poraz, saj so bile angleške sile zdaj v veliki meri pomešane s Francozi in bi močno trpele zaradi puščic lastnih lokostrelcev, če bi morali nadaljevati boj. Angleški vitezi so zavrnili pomoč pri ubijanju teh ujetnikov zaradi svojega prepričanja, da je to neviteško. Keegan, ki ocenjuje, da je bilo v nalogo vključenih le okoli 200 lokostrelcev in priznava težavnost hitrega ubijanja tisočev ujetnikov, špekulira, da je bilo dejansko ubitih razmeroma malo ujetnikov, preden so francoske rezerve pobegnile s polja in je Henrik preklical ukaz.{{sfn|Keegan|1976|p=112}} ==Posledice== Francozi so utrpeli katastrofalen poraz.{{sfn|Sumption|2015|p=459}} Skupno je bilo ubitih okoli 6.000 njihovih borcev.{{sfn|Curry|2000|pp=38, 121, 127}}{{sfn|Curry|2006|pp=187, 192, 233, 248}}{{sfn|Sumption|2015|pp=459, 461}} Seznam žrtev, je opazil eden od zgodovinarjev,"se bere kot seznam vojaških in političnih voditeljev pretekle generacije". Med njimi je bilo ubitih 90–120 velikih gospodov in banneretov, vključno s tremi [[vojvoda]]mi (Alençon, Bar in Brabant), devetimi [[grof]]i (Blâmont, Dreux, Fauquembergue, Grandpré, Marle, Nevers, Roucy, Vaucourt, Vaudémont) in enim vikontom (Puisaye) ter tudi [[nadškof]]. Od velikih kraljevih uradnikov je Francija izgubila svojega konstablja (Albret), admirala (gospod Dampierre), poveljnika [[samostrel]]cev (David de Rambures, mrtev skupaj s tremi sinovi), poveljnika kraljevega gospodinjstva (Guichard Dauphin) in prévôta maršalov. Po poročanju heraldičnih služb je bilo ubitih 3.069 vitezov in oprode, medtem ko je bilo najdenih vsaj 2.600 trupel brez grbov za identifikacijo. Cele plemiške družine so bile izbrisane po moški liniji, v nekaterih regijah pa je bila uničena celotna generacija zemljiškega plemstva. Ubiti so bili bailiffi devetih večjih severnih mest, pogosto skupaj s svojimi sinovi, sorodniki in podporniki. Po besedah Juliet Barker je bitka "naredila veliko škodo naravnim voditeljem francoske družbe v Artoisu, Ponthieu, Normandiji, [[Pikardija#Srednji_vek|Pikardiji]]." Ocene števila ujetnikov se gibljejo med 700 in 2.200, med njimi so bili vojvodi Orléansa in Bourbona, grofi Euja, Vendôma, Richemonta (brat vojvode Bretanje in polbrat Henrika V.) in Harcourta ter maršal Jean Le Maingre. Medtem, ko številni angleški viri navajajo angleške žrtve v dvomestnih številkah, zapisi kažejo, da je bilo v bojih ubitih vsaj 112 Angležev, medtem ko je Monstrelet poročal o 600 mrtvih Angležih. Med njimi so bili vojvoda Yorka, mladi grof Suffolka in valižanski oproda Dafydd ("Davy") Gam. Jean de Wavrin, vitez na francoski strani, je zapisal, da je bilo angleških žrtev 1.600 "moških vseh činov". Čeprav je bila zmaga vojaško odločilna, je bil njen vpliv kompleksen. Ni takoj privedla do nadaljnjih angleških osvojitev, saj je bila Henrikova prioriteta vrnitev v Anglijo, kar je storil 16. novembra, da bi bil 23. sprejet v triumfu v [[London]]u. Henrik se je vrnil kot zmagovalni junak, ki so ga v očeh njegovih podložnikov in evropskih sil zunaj Francije videli kot blagoslovljenega od Boga. Ustanovil je legitimnost lancasterske monarhije in prihodnje Henrikove kampanje za uveljavljanje njegovih "pravic in privilegijev" v Franciji. Druge koristi za Angleže so bile dolgoročnejše. Zelo hitro po bitki se je krhko premirje med armagnacsko in burgundsko frakcijo prekinilo. Glavnino bitke so nosili Armagnaci in oni so utrpeli večino višjih žrtev ter nosili krivdo za poraz. Burgundci so izkoristili priložnost in v 10 dneh po bitki zbrali svoje vojske ter odkorakali proti [[Pariz]]u. To pomanjkanje enotnosti v Franciji je [[Henrik V. Angleški|Henriku]] omogočilo osemnajst mesecev, da se vojaško in politično pripravi na ponovno kampanjo. Ko se je ta kampanja začela, jo je olajšala škoda, povzročena političnim in vojaškim strukturam Normandije z bitko. ==Število vojakov pri Agincourtu== Večina primarnih virov, ki opisujejo bitko, navaja, da so bili Angleži številčno precej prekašani. Nasprotno, Anne Curry je v svoji knjigi iz leta 2005 ''Agincourt: A New History'' trdila, na podlagi raziskav o ohranjenih administrativnih zapisih, da je francoska vojska štela 12.000 mož, angleška pa 9.000, kar je razmerje štiri proti tri. Čeprav se ne strinja nujno z natančnimi številkami, ki jih uporablja Curry, Bertrand Schnerb, profesor srednjeveške zgodovine na Univerzi v Lillu, navaja, da so imeli Francozi verjetno 12.000–15.000 vojakov. Juliet Barker, Jonathan Sumption in Clifford J. Rogers so kritizirali Curryjevo zanašanje na administrativne zapise, trdili so, da so nepopolni in da več razpoložljivih primarnih virov že ponuja verodostojno oceno vpletenih številk.{{sfn|Barker|2015|p=xvi}}{{sfn|Sumption|2015|p=814 n. 11}}{{sfn|Rogers|2008|pp=114–121}} Ian Mortimer (zgodovinar) je podprl Curryjevo metodologijo, čeprav jo je uporabil bolj liberalno, opazil je, kako "zmanjšuje francoske številke (z omejevanjem njenih številk na tiste v osnovni vojski in nekaj specifičnih dodatnih čet) in maksimira angleške številke (z domnevo, da število poslanih domov iz Harfleurja ni bilo večje od seznamov bolnih)" in zaključil, da je "najbolj ekstremno neravnovesje, ki je verodostojno" 15.000 Francozov proti 8.000–9.000 Angležem.{{sfn|Mortimer|2009|pp=565, 566}} Barker je menil, da "če bi bila razlika res tako majhna kot tri proti štiri, potem to nima smisla glede poteka bitke, kot so jo opisali očividci in sodobniki".{{sfn|Barker|2015|p=xvi}} Barker, Sumption in Rogers so vsi zapisali, da so imeli Angleži verjetno 6.000 mož, od tega 5.000 lokostrelcev in 900–1.000 težko oboroženih vojakov. Te številke temeljijo na ''Gesta Henrici Quinti'' in kroniki Jeana Le Fèvreja, edinih dveh pričevanjih iz angleškega tabora.{{sfn|Rogers|2008|pp=42, 114–121}}{{sfn|Sumption|2015|p=441}} Curry in Mortimer sta dvomila v zanesljivost ''Gesta'', saj so obstajali dvomi o tem, v kolikšni meri je bila napisana kot propaganda za Henrika V. Oba ugotavljata, da ''Gesta'' močno precenjuje število Francozov v bitki; njena razmerja angleških lokostrelcev do težko oboroženih vojakov v bitki se prav tako razlikujejo od tistih v angleški vojski pred obleganjem Harfleurja. Mortimer tudi meni, da ''Gesta'' močno napihuje angleške žrtve – 5.000 – pri Harfleurju, in da "kljub težavam pohoda je Henrik izgubil zelo malo mož zaradi bolezni ali smrti; in imamo neodvisno pričevanje, da jih ni bilo ujetih več kot 160 na poti".{sfn|Mortimer|2009|p=565}} Rogers pa meni, da je številka 5.000 verjetna, in navaja več analognih zgodovinskih dogodkov v podporo svojemu primeru,{{sfn|Rogers|2008|pp=114–121}} Barker pa meni, da fragmentarni plačilni zapisi, na katere se zanaša Curry, dejansko podpirajo nižje ocene. Zgodovinarji se manj ne strinjajo glede francoskih številk. Rogers, Mortimer{{sfn|Mortimer|2009|p=429}} in Sumption{{sfn|Sumption|2015|pp=452–453}} vsi navajajo približno 10.000 težko oboroženih vojakov za Francoze, pri čemer kot vir uporabljajo heralda vojvode Berryja, očividca. Številko podpirajo številni drugi sodobni zapisi. Curry, Rogers in Mortimer se vsi strinjajo, da so imeli Francozi 4 do 5 tisoč vojakov z izstrelki. Sumption tako zaključuje, da so imeli Francozi 14.000 mož,na podlagi meniha iz St. Denisa;{{sfn|Sumption|2015|pp=449, 815 (n. 20)}} Mortimer navaja 14 ali 15 tisoč borcev.{{sfn|Mortimer|2009|p=565}} Poseben vzrok zmede je morda bilo število služabnikov na obeh straneh ali pa vprašanje ali bi jih sploh smeli šteti za borce. Ker so imeli Francozi veliko več oboroženih mož kot Angleži, bi jih posledično spremljalo veliko večje število služabnikov. Rogers pravi, da bi vsakega od 10.000 oboroženih mož spremljal ''gros valet'' (oborožen, oklepljen in jezdeči vojaški služabnik) in nebojevniški paž, prve šteje za borce in tako zaključi, da je bilo Francozov dejansko 24.000.{{sfn|Rogers|2008|pp=57, 60–62}} Barker, ki verjame, da so Angleži bili preštevilčeni vsaj štirikrat,{{sfn|Barker|2015|pp=x, 274}} pravi, da so oboroženi služabniki tvorili zaščitnico v bitki.{{sfn|Barker|2015|pp=278–279}} Mortimer omenja prisotnost samo nebojevitih pažev, kar kaže, da bi ti med bitko jezdili rezervne konje in bi jih Angleži zmotno šteli za borce.{{sfn|Mortimer|2009|pp=421–422}} ==Priljubljene predstavitve== [[File:Agincourtcarol.jpg|thumb|Agincourtska pesem iz 15. stoletja]] Bitka ostaja pomemben simbol v popularni kulturi. Nekaj pomembnih primerov je navedenih spodaj. ===Glasba=== Kmalu po zmagi pri Agincourtu je nastalo več priljubljenih ljudskih pesmi o bitki, najbolj znana je "Agincourt Carol", ki je nastala v prvi polovici 15. stoletja.{{sfn|Curry|2000|pp=280–283}} Sledile so druge balade, vključno z "King Henry Fifth's Conquest of France", ki so povečale priljubljenost določenih dogodkov, ki so jih prvotni kronisti omenili le mimogrede, kot je darilo teniških žogic pred pohodom.{{sfn|Woolf|2003|p=323}} ===Literatura=== Najbolj znana kulturna upodobitev bitke danes je v četrtem dejanju [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]] ''Henry V.'', napisana leta 1599. Igra se osredotoča na pritiske kraljevanja, napetosti med tem, kako naj bi se kralj ''zdel'' – viteški, pošten in pravičen – in kako mora kralj včasih ''delovati'' – [[Machiavelli|makiavelistično]] in neusmiljeno.{{sfn|Cantor|2006|p=15}} Shakespeare te napetosti ponazarja z upodobitvijo Henrikove odločitve, da ubije nekatere francoske ujetnike, medtem ko jo poskuša upravičiti in se distancirati od dogodka. Ta trenutek bitke je prikazan tako kot prelom s tradicijami viteštva kot tudi kot ključen primer paradoksa kraljevanja.{{sfn|Cantor|2006|pp=21–22}} Shakespearova upodobitev bitke se poigrava tudi s temo modernosti. Primerja modernega, angleškega kralja in njegovo vojsko s srednjeveškim, viteškim, starejšim modelom Francozov.{{sfn|Cantor|2006|p=20}} Shakespearova igra je Henrika predstavila kot vodjo resnično angleških sil v bitko, pri čemer je poudarila pomen povezave med monarhom in navadnimi vojaki v boju.{{sfn|Cantor|2006|p=16}} Prvotna igra pa ne vsebuje nobenih prizorov dejanske bitke, kar je kritičarko Rose Zimbardo pripeljalo do tega, da jo je označila za "polno vojne, a prazno konflikta."{{sfn|Hatchuel|2008|p=193}} Igra je predstavila slavni "St Crispin's Day Speech", ki velja za enega najbolj junaških Shakespearovih govorov, ki ga Henrik ganljivo izreče svojim vojakom tik pred bitko, in poziva svojo "družbo bratov", naj se združijo v prihajajočem boju.{{sfn|Margolies|2008|p=149}} Kritičar David Margolies opisuje, kako "izžareva čast, vojaško slavo, ljubezen do domovine in samožrtvovanje", in predstavlja enega prvih primerov v angleški literaturi, ki povezuje solidarnost in tovarištvo z uspehom v bitki.{{sfn|Margolies|2008|p=149}}{{sfn|Adams|2002|p=31}} Delno kot posledica tega je bila bitka uporabljena kot metafora na začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko so bili poskusi Britanskih ekspedicijskih sil, da bi ustavile nemško napredovanje, pogosto primerjani s tem.{{sfn|Adams|2002|p=183}} Shakespearova upodobitev žrtev je anahronistična, saj naj bi Francozi izgubili 10.000, Angleži pa 'manj kot' trideset mož, kar je spodbudilo Henrikove besede: "O Bog, tvoja roka je bila tukaj". Leta 2008 je angleško-ameriški avtor Bernard Cornwell izdal predelavo dogodkov, ki so vodili do bitke, in same bitke, z naslovom Azincourt. Zgodba je pripovedovana predvsem skozi oči angleškega lokostrelca Nicholasa Hooka. ===Filmi=== Shakespearova različica bitke pri Agincourtu je bila predelana v več manjših in dveh večjih filmih. Slednja, vsak z naslovom Henrik V., sta igrala Laurence Olivier leta 1944 in Kenneth Branagh leta 1989. Olivierjeva upodobitev, narejena tik pred invazijo na Normandijo, daje bitki, kot jo je Sarah Hatchuel poimenovala, "navdušujoč in junaški" ton, z umetnim, kinematografskim videzom bojnih prizorov.{{sfn|Hatchuel|2008|pp=194–195}} Branaghova različica ponuja daljšo, bolj realistično upodobitev same bitke, ki se opira tako na zgodovinske vire kot na podobe iz vietnamske in falklandske vojne.{{sfn|Hatchuel|2008|p=195}} V svoji filmski adaptaciji iz leta 2007 režiser Peter Babakitis uporablja digitalne učinke za pretiravanje realističnih značilnosti med bojnimi prizori, kar ustvarja bolj avantgardno interpretacijo bojev pri Agincourtu.{{sfn|Hatchuel|2008|p=200}} Bitka je tudi osrednji del filma Netflix iz leta 2019, Kralj, v katerem igrata Timothée Chalamet kot Henrik V. in Robert Pattinson kot dofen Viennoisa. Film se zgleduje po Shakespearovih igrah Henriad.<ref>{{Cite web |last=Jagernauth |first=Kevin |date=3 February 2016 |title=Joel Edgerton Talks 'Game Of Thrones' Meets Shakespeare Project With David Michôd, 'Jane Got A Gun,' And More |url=https://www.indiewire.com/news/general-news/joel-edgerton-talks-game-of-thrones-meets-shakespeare-project-with-david-michod-jane-got-a-gun-and-more-83994/ |access-date=8 October 2023 |website=IndieWire |language=en-US |archive-date=2024-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240408135225/https://www.indiewire.com/news/general-news/joel-edgerton-talks-game-of-thrones-meets-shakespeare-project-with-david-michod-jane-got-a-gun-and-more-83994/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite magazine |date=25 October 2019 |title=The True Story Behind Netflix's The King |url=https://time.com/5707035/the-king-netflix-true-story/ |access-date=8 October 2023 |magazine=Time |language=en |archive-date=2019-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191129214744/https://time.com/5707035/the-king-netflix-true-story/ |url-status=dead }}</ref> ===Poskusno sojenje=== Marca 2010 je bilo v Washingtonu, D.C., izvedeno poskusno sojenje Henriku V. zaradi zločinov, povezanih s pokolom ujetnikov, ki se je opiralo tako na zgodovinske zapise kot na Shakespearovo igro. Kot sodnika sta sodelovala sodnika Samuel Alito in Ruth Bader Ginsburg. Sojenje je obravnavalo širok spekter vprašanj, ali je bil vzrok za vojno upravičen in ne zgolj vprašanje ujetnikov. Čeprav je bil glas občinstva "preblizu za določitev", je sodišče Henrika soglasno spoznalo za krivega na podlagi "razvijajočih se standardov civilne družbe".<ref name="mock-trial-cspan">{{Cite web |date=16 March 2010 |title=Judgment at Agincourt |url=http://www.c-spanvideo.org/program/id/221111 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121017093319/http://www.c-spanvideo.org/program/id/221111 |archive-date=17 October 2012 |access-date=14 June 2010 |website=[[C-SPAN]]}} link to video</ref><ref name="mock-trial-cd">{{Cite web |last=Treanor |first=Tim |date=18 March 2010 |title=High Court Rules for French at Agincourt |url=http://dctheatrescene.com/2010/03/18/high-court-rules-for-french-at-agincourt/ |website=DC Theater Scene}}</ref><ref name="mock-trial-lawj">{{Cite web |last=Jones |first=Andy |date=8 March 2010 |title=High Court Justices, Legal Luminaries Debate Shakespeare's 'Henry V' |url=http://www.law.com/jsp/article.jsp?id=1202446381186 |website=[[National Law Journal]]}}</ref> {{široka slika|AGINCOURT.hto3.jpg|1100px|Današnje bojišče|levo}} ==Agincourt danes== V vasi Azincourt je sodoben muzej, posvečen bitki.<ref>{{Cite web |title=Agincourt Museum |url=http://illucolor.fr/7_vallees_comm/Azincourt/index.html |accessdate=2025-06-14 |archive-date=2021-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211112125229/http://illucolor.fr/7_vallees_comm/Azincourt/index.html |url-status=dead }}</ref> Muzej vsebuje seznam imen borcev obeh strani, ki so umrli v bitki. <gallery widths="150px" heights="200px"> File:Agincourt Memorial.jpg|Spomenik Agincourt File:Agincourt archers memorial.jpg|Seznam angleških lokostrelcev, ubitih pri Agincourtu, kot je zabeležen v vaškem muzeju </gallery> == Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} === Splošni viri === {{refbegin|30em|indent=y}} * {{Cite book |last=Adams |first=Michael C. |url=https://books.google.com/books?id=dDqWvwezm0YC |title=Echoes of War: A Thousand Years of Military History in Popular Culture |publisher=University of Kentucky Press |year=2002 |isbn=978-0-8131-2240-3}} * {{Cite book |last=Barker |first=Juliet |author-link= |url={{googlebooks|QDVTKcmqHjcC|plainurl=y}} |title=Agincourt: The King, the Campaign, the Battle |date=2015 |publisher=Abacus |isbn=978-0-349-11918-2 |edition=revised and updated |location=London |trans-title=''US title:'' Agincourt: Henry V and the Battle that Made England |orig-year=2005}} <!-- Book not cited in text* {{Cite book |last=Bennett |first=M. |author-link= |title=Agincourt 1415: Triumph against the odds |date=23 May 1991 |publisher=Osprey Publishing |isbn=978-1-85532-132-8 |series=Campaign |volume=9}}--> * {{Cite book |last=Bennett |first=M. |author-link= |url={{google books|qmDNPvqETscC|plainurl=yes}} |title=Arms, Armies and Fortifications in the Hundred Years War |publisher=Boydell Press |year=1994 |isbn=978-0-85115-365-0 |editor-last=Anne Curry |editor-link= |location=[[Woodbridge, Suffolk|Woodbridge]] |pages=7–20 |chapter=The Development of Battle Tactics in the Hundred Years War |editor-last2=Michael L. Hughes |chapter-url=http://concours.histegeo.org/Battle_Tactics.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20180826113432/http://concours.histegeo.org/Battle_Tactics.pdf |archive-date=26 August 2018 |url-status=live}} * {{Cite book |last=Cantor |first=Paul A. |author-link= |url={{googlebooks|9Jbg7Xbrb8EC|plainurl=y}} |title=Perspectives on Politics in Shakespeare |publisher=Lexington Books |year=2006 |isbn=978-0-7391-0900-7 |editor-last=John A. Murley |location=Lanham, MD, US |pages=11–32 |chapter=Shakespeare's ''Henry V'': From the Medieval to the Modern World |editor-last2=Sean D. Sutton |name-list-style=amp}} * {{Cite book |last=Curry |first=Anne |author-link= |url={{googlebooks|H3V2Qv6E5cEC|plainurl=y}} |title=The Battle of Agincourt: Sources and Interpretations |publisher=Boydell Press |year=2000 |isbn=978-0-85115-802-0 |location=Woodbridge}} * {{Cite book |last=Curry |first=Anne |title=Agincourt: A New History |url=https://archive.org/details/agincourtnewhist0000curr_c9m1 |publisher=Tempus |year=2006 |isbn=978-0-7524-2828-4 |location=UK |orig-year=2005}} * {{Cite book |title=The Battle of Agincourt |url=https://archive.org/details/battleofagincour0000curr |date=2015 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-21430-7 |editor-last=Curry |editor-first=Anne |location=London |editor-last2=Mercer |editor-first2=Malcolm |name-list-style=amp}} * {{cite EB1911 |wstitle=Agincourt |volume=1 |ref=none}} * {{Cite news |last=Glanz |first=James |author-link= |date=24 October 2009 |title=Historians Reassess Battle of Agincourt |url=https://www.nytimes.com/2009/10/25/world/europe/25agincourt.html <!-- |access-date=26 October 2014 --> |work=The New York Times}} * {{Cite book |url={{googlebooks|7eOvTzeSy84C|plainurl=y}} |title=Shakespeare on Screen: The Henriad |date=2008 |publisher=Publications des Universités de Rouen et du Havre |isbn=978-2-87775-454-5 |editor-last=Hatchuel |editor-first=Sarah |location=Rouen |ref={{sfnref|Hatchuel|Vienne-Guerrin|2008}} |editor-last2=Nathalie Vienne-Guerrin |name-list-style=amp}} * {{wikicite|reference=Hatchuel, Sarah (2008), "The Battle of Agincourt in Shakespeare's, Laurence Olivier's, Kenneth Branagh's and Peter Babakitis's ''Henry V''", in {{harvnb|Hatchuel|Vienne-Guerrin|2008|pp=193–208}}.|ref={{sfnref|Hatchuel|2008}} }} * {{Cite book |last=Hibbert |first=Christopher |author-link= |title=Great Battles – Agincourt |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=1971 |isbn=978-1-84212-718-6 |location=London}} * {{Cite book |last=Holmes |first=Richard |author-link= |title=War Walks |publisher=BBC Worldwide Publishing |year=1996 |isbn=978-0-563-38360-4 |location=London |page=48}} * {{Cite journal |last=Honig |first=Jan Willem |date=24 April 2012 |title=Reappraising Late Medieval Strategy: The Example of the 1415 Agincourt Campaign |journal=[[War in History]] |volume=19 |doi=10.1177/0968344511432975 |s2cid=146219312 |number=2|pages=123–151 }}<!--|access-date=8 December 2014--> * {{Cite book |last=Keegan |first=John |author-link=|title=The Face of Battle: A Study of Agincourt, Waterloo, and the Somme |title-link=The Face of Battle: A Study of Agincourt, Waterloo, and the Somme |publisher=Viking Adult |year=1976 |isbn=978-0-14-004897-1 |series=Penguin Classics Reprint}} * {{wikicite|reference=Margolies, David (2008), "''Henry V'' and Ideology", in {{harvnb|Hatchuel|Vienne-Guerrin|2008|pp=147–156}}.|ref={{sfnref|Margolies|2008}} }} * {{Cite book |last=Mortimer |first=Ian |author-link= |url={{googlebooks|SPW5xwL9XwMC|plainurl=y}} |title=1415: Henry V's Year of Glory |date=2009 |publisher=The Bodley Head |isbn=978-0-224-07992-1 |location=London}} * {{Cite book |last=Nicholson |first=Helen |title=Medieval Warfare |publisher=Palgrave Macmillan |year=2004}} * {{Cite journal |last=Phillpotts |first=Christopher |date=1984 |title=The French plan of battle during the Agincourt campaign |url=https://archive.org/details/sim_english-historical-review_1984-01_99_390/page/58 |journal=[[English Historical Review]] |volume=99 |issue=390 |pages=59–66 |doi=10.1093/ehr/XCIX.CCCXC.59 |jstor=567909}} * {{Cite book |last=Rogers |first=C.J. |author-link= |url=http://1.droppdf.com/files/a7ovL/the-hundred-years-war-part-ii-villalon.pdf |title=The Hundred Years War (Part II): Different Vistas |date=2008 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-16821-3 |editor-last=L.J. Andrew Villalon |location=Leiden |publication-date=29 August 2008 |pages=37–132 |chapter=The Battle of Agincourt |editor-last2=Donald J. Kagay |archive-url=https://web.archive.org/web/20190823202411/http://1.droppdf.com/files/a7ovL/the-hundred-years-war-part-ii-villalon.pdf |archive-date=23 August 2019 |url-status=dead |name-list-style=amp}} * {{Cite book |last=Seward |first=Desmond |author-link= |title=The Hundred Years War: The English in France 1337–1453 |url=https://archive.org/details/hundredyearsware0000sewa_o0r0 |publisher=Penguin |year=1999 |isbn=978-0-14-028361-7 |page=[https://archive.org/details/hundredyearsware0000sewa_o0r0/page/n167 162]}} * {{Cite book |last=Sumption |first=Jonathan |author-link= |url={{google books|aDWXDgAAQBAJ|plainurl=yes}} |title=The Hundred Years War IV: Cursed Kings |date=2015 |publisher=Faber & Faber |isbn=978-0-571-27454-3 |location=London}} * {{Cite book |last=Sutherland |first=Tim |title=The Battlefield |date=17 November 2015}} in {{Harvnb|Curry|Mercer|2015}} * {{Cite book |last=Wason |first=David |title=Battlefield Detectives |publisher=Carlton Books |year=2004 |isbn=978-0-233-05083-6 |location=London |page=74}} * {{Cite book |last=Woolf |first=Daniel |author-link=|url=https://books.google.com/books?id=5fb2qsnZozMC |title=The Social Circulation of the Past: English Historical Culture 1500–1730 |date=12 June 2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-925778-2}} * {{Cite book |last1=Wylie |first1=James Hamilton |author-link1= |url=https://archive.org/details/reignofhenryfift03wyliuoft |title=The Reign of Henry the Fifth |last2=Waugh |first2=William Templeton |publisher=The University Press |year=1914 |location=Cambridge |page=[https://archive.org/details/reignofhenryfift03wyliuoft/page/118 118] |oclc=313049420 |name-list-style=amp}} * Janez J. Švajncer: ''Vojna zgodovina'' (Ljubljana: DZS, 1998), str. 148. {{refend}} ==Nadaljnje branje== {{refbegin}} * Beck, Steve (2005). [http://www.militaryhistoryonline.com/hundredyearswar/agincourt.aspx The Battle of Agincourt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071013075847/http://www.militaryhistoryonline.com/hundredyearswar/agincourt.aspx |date=2007-10-13 }}, ''Military History Online'' * {{Cite book |last=Bennett |first=Matthew |author-link=Matthew Bennett (historian) |title=Agincourt 1415 |url=https://archive.org/details/agincourt1415hen0000unse |publisher=Tempus |year=2000 |isbn=978-0-7524-1780-6 |editor-last=Curry |editor-first=Anne |editor-link=Anne Curry |location=Stroud |pages=[https://archive.org/details/agincourt1415hen0000unse/page/n28 25]–30 |chapter=The Battle}} * Cooper, Stephen (2015). "Where was Agincourt fought?" [https://www.agincourt600.com/2015/06/09/where-was-agincourt-fought], ''Agincourt 600 website'' * {{Cite book |last=Dupuy |first=Trevor N. |author-link=Trevor N. Dupuy |url=https://archive.org/details/harperencycloped0000dupu |title=Harper Encyclopedia of Military History |publisher=HarperCollins |year=1993 |isbn=978-0-06-270056-8 |location=New York |url-access=registration }} * Family Chronicle.com, [https://web.archive.org/web/20050528061926/http://www.familychronicle.com/agincort.htm The Agincourt Honor Roll], [https://web.archive.org/web/20080410221606/http://familychronicle.com/fc-faq3.html Family Chronicle], March/April 1997. * [[Fitzwilliam Museum|The Fitzwilliam Museum, University of Cambridge]] ''Macclesfield Psalter CD'' * {{Cite news |last=Glanz |first=James |date=25 October 2009 |title=Henry V's Greatest Victory is Besieged by Academia |url=https://www.nytimes.com/2009/10/25/world/europe/25agincourt.html?_r=1&hp/ |access-date=24 October 2009 |work=[[The New York Times]] |ref=none }} * Grummitt, David. (Oxford University), [http://www.deremilitari.org/REVIEWS/review8.htm A review of ''Agincourt 1415: Henry V, Sir Thomas Erpingham and the triumph of the English archers''] ed. Anne Curry, Pub: Tempus UK, 2000 {{ISBN|0-7524-1780-0}}. Accessed 15 April 2008. * Hansen, Mogens Herman (Copenhagen Polis Centre) [https://web.archive.org/web/20110606042716/http://www.dur.ac.uk/Classics/histos/1998/hansen.html The Little Grey Horse – Henry V's Speech at Agincourt and the Battle Exhortation in Ancient Historiography] Histos volume 2 (March 1998), website of the Department of Classics and Ancient History, [[University of Durham]] * {{Cite book |last=Jones |first=Michael J. |title=Agincourt 1415 |publisher=Pen & Sword |year=2005 |isbn=978-1-84415-251-3 |location=Barnsley}} * {{Cite book |last=Nicolas |first=Harris |author-link=Nicholas Harris Nicolas |url=https://archive.org/details/historyofbattleo00nico |title=History of the Battle of Agincourt, and of the expedition of Henry the Fifth into France in 1415; to which is added the Roll of the men at arms in the English army |publisher=Johnson & Co. |year=1833 |location=London }} * {{Cite book |last1=Strickland |first1=Matthew |title=The Great Warbow |last2=Hardy |first2=Robert |publisher=Sutton |year=2005 |isbn=978-0-7509-3167-0 |location=Stroud}} * {{Cite journal |last=Sutherland |first=Timothy L. |date=November 2005 |title=The Battle of Agincourt: An Alternative location? |url=https://www.academia.edu/3985676 |journal=Journal of Conflict Archaeology |volume=1 |issue=1 |pages=245–263 |doi=10.1163/157407705774928935 |s2cid=161334286 }}{{closed access}} * "Battle of Agincourt" in ''Military Heritage'', October 2005, Volume 7, No. 2, pp.&nbsp;36–43. {{ISSN|1524-8666}}. * {{Cite news |last=Swain |first=Robert L. |date=20 January 2017 |title=Miracle in the Mud: The Hundred Years' War's Battle of Agincourt |url=https://warfarehistorynetwork.com/miracle-in-the-mud-the-hundred-years-wars-battle-of-agincourt/ |work=Warfare History Network }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Battle of Agincourt}} * [https://www.spottinghistory.com/view/3106/battle-of-agincourt-memorial/ Battle of Agincourt memorial] {{Coord|50.454269|N|2.151384|E|display=inline}} * [http://tls509.wixsite.com/archaeologyagincourt The Agincourt Battlefield Archaeology Project], Tim Sutherland (Project Director) * [https://azincourt1415.com Azincourt Museum] * {{In Our Time|Battle of Agincourt|p004y25q|Battle_of_Agincourt}} – [[Melvyn Bragg|Bragg, Melvyn]] (presenter), with Anne Curry, Michael Jones and John Watts, 16 September 2004. * [http://fr.geneawiki.com/index.php/1415 Detailed list of French casualties] * [http://www.deremilitari.org/RESOURCES/SOURCES/agincourt.htm Contemporary account of battle] by [[Enguerrand de Monstrelet]] (d.1453), governor of Cambrai and supporter of the French crown. * [http://www.medievalarchives.com/BattleofAgincourt Battle of Agincourt] on [http://www.medievalarchives.com/PodcastList Medieval Archives Podcast] * [https://web.archive.org/web/20150516030034/http://historyofengland.typepad.com/blog/animated-maps-the-battle-of-agincourt.html Battle of Agincourt animated map] by David Crowther * [https://web.archive.org/web/20150508130241/http://historyofengland.typepad.com/blog/animated-maps-the-agincourt-campaign.html Agincourt campaign animated map] by David Crowther * [https://www.youtube.com/watch?v=GBJww-70sCU] Lt Col John Woodford and Excavations at Azincourt (17 September 2015, Agincourt600 conference) by Tim Sutherland {{Authority control}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam bitk]] [[Kategorija:Bitke v Franciji]] [[Kategorija:Bitke stoletne vojne]] [[Kategorija:Bitke Anglije]] [[Kategorija:Bitke Francije]] [[Kategorija:Bitke leta 1416]] [[Kategorija:Bitke angleško-francoskih vojn]] qzurz9jzjbluaqh1h2h2x0n6cnzcmqz Beli čaj 0 209825 6665601 6584603 2026-04-26T01:26:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665601 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bai Hao Yin Zhen tea leaf (Fuding).jpg|220px|thumb|[[Bai Hao Yinzhen]] iz Fudinga v provinci [[Fujian]], ki naj bi bil najboljši med belimi čaji]] '''Beli čaj''' ([[wikt:白|白]][[wikt:茶|茶]]) se pridobi iz mladih, še nerazprtih vršičkov in listov [[Čajevec (kamelija)|pravega čajevca]] (kitajske različice), prekritih z belimi dlačicami, od tod ime. Isti lističi se uporabljajo tudi za izdelavo [[zeleni čaj|zelenega čaja]], [[oolong]]a in [[črni čaj|črnega čaja]] - razlika med belim in zelenim čajem je, da je prvi skuhan iz prej obranih listov, pri črnem čaju in oolongu pa so lističi fermentirani. Beli čaj pogosto vsebuje tudi [[brst]]e in mlade lističe čajevca, ki vsebujejo manj [[kofein|teina]], zaradi česar je vsebnost [[kofein]]a v belem čaju nižja od vsebnosti v zelenem čaju<ref name=pauling>PubMed Medline, {{navedi splet | title="National Taiwan University - PubMed" | url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/entrez?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=AbstractPlus&list_uids=12643643&query_hl=13}}, Institute of Biochemistry, College of Medicine, National Taiwan University, Taipei, Taiwan</ref> . Beli čaj je posebnost kitajske province <ref>Jane Pettigrew, {{navedi splet | title="The Tea Companion" | url=http://books.google.com/books?vid=ISBN0762421509}} page 129, Running Press Book Publishers (7. september 2004)</ref>. Lističe pridobivajo na različnih [[kultivar]]jih čajevca, najbolj razširjeni pa so kultivarji ''Da Bai'' (veliki beli), ''Xiao Bai'' (mali beli), ''Narcissus'' ter ''Chaicha''. Gleda na način obiranja in izbire lističev beli čaj razvrščajo v različne razrede. ==Predelava belega čaja== Beli čaj obirajo ročno, mladi lističi in brsti pa ne smejo priti v stik s kožo vse do uporabe. Beli čaj se nato suši na soncu, vendar pa ta proces ne sme trajati več kot nekaj ur, kar omogoči, da pride do rahle naravne fermentacije, med katero se lističi rahlo omehčajo in razvijejo svojo pravo naravo. Takoj po obiranju brstiče za nekaj časa izpostavijo [[para|pari]], s čimer se prepreči oksidacija [[polifenol]]ov. Lističe in brste nato posušijo in zapakirajo. ==Vrste belega čaja== ===Kitajski beli čaji=== *[[Bai Hao Yinzhen]] ([[wiktionary:白|白]][[wiktionary:毫|毫]][[wiktionary:銀|銀]][[wiktionary:針|針]]) (srebrne iglice): beli čaj najvišjega razreda. Čaj naj bi bil svetle barve in naj bi vseboval veliko drobnih dlačic. Oblika lističev naj bi bila enaka, na njih pa naj ne bi bilo pecljev. Najboljši čaj se obira med 15. marcem in 10. aprilom, ko je na Kitajskem suho obdobje, zanj pa se uporabljajo le nepoškodovani brsti. Čaj izvira iz province [[Fujian]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. *[[Bai Mu Dan]] ([[wikt:白|白]][[wikt:牡|牡]][[wikt:丹|丹]]): čaj nižjega razreda od Bai Hao Yinzhena. V njem naj bi bili brsti z dvema lističema, poraščen pa naj bi bil s kratkimi srebrnimi dlačicami. Izvira iz isega področja kot Bai Hao Yinzhen. (Včasih imenovan tudi Pai Mu Tan.) *[[Gong Mei]] （工美）: čaj tretjega razreda, ki ga pridobivajo iz čajevca ''Xiao Bai''. *[[Shou Mei]] （寿眉）: čaj, ki vsebuje brste in mlade lističe. Po okusu spominja na [[Oolong]] in ima med belimi čaji najmočnejši okus. Spada v četrtorazredne čaje, obirajo pa ga kasneje, zaradi česar ima čaj temnejšo barvo. Izvira iz kitajskih provinc Fujian in [[Guangxi]]. * Beli [[Puerh]] （白普洱茶）: čaj izvira iz visokogorskih [[plantaža|plantaž]] province [[Junan]]. Čaj je najvišjega kakovostnega razreda, ki se obira in predeluje ročno. Čaj ima bogat okus in prijetno aromo<ref>Puerh Cha, {{navedi splet | title="China's Luxurious White Puerh Tea" | url=http://www.puerhcha.com/Pu-erh%20Tea%20Articles/White_Pu-erh_Tea.htm | accessdate=2009-04-16 | archive-date=2009-04-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090406083904/http://www.puerhcha.com/Pu-erh%20Tea%20Articles/White_Pu-erh_Tea.htm | url-status=dead }}</ref> [[Slika:Bai Hao Yinzhen or Silver needle White Tea.JPG|thumb|Posebnost čaja ''srebrne iglice'' so lepo vidne dlačice, po katerih je dobil ime]] ===Drugi beli čaji=== *[[Ceylon White]]: cenjen beli čaj iz [[Šrilanka|Šrilanke]]. Običajno dosega precej višje cene od črnih čajev iz istih področij. Čaj ima bogat okus in priokus po borovcih in [[med]]u. Barva čaja je zlato-bronasta. *[[Darjeeling White]]: čaj, ki izvira iz [[Indija|Indije]], točneje iz [[Dardžiling]]a. Ima nežno aromo s sladkim priokusom, barva čaja pa je bledo zlata. Čaj je lahek in nežen. *Asamski beli čaj: redek beli čaj iz indijske province [[Asam]]. Precej nežnejši in lažji od črnih čajev iz te province. Po naravi prijetno sladek in aromatičen. *Afriški beli čaj: redek beli čaj, ki ga pridelujejo v [[Malavi]]ju in [[Kenija|Keniji]]. Način pridelave je podoben načinu pridelave Bai Hao Yinzhena. Običajno ima višjo vsebnost kofeina in močnejši okus od kitajskih čajev. Po okusu bolj spominja na [[rumeni čaj|rumene čaje]], v skodelici pa pogosto menja okus. ==Možni zdravilni učinki== ===Beli čaj v primerjavi z zelenim čajem=== Na [[Pace University]] so leta 2004 izvedli raziskavo, v kateri so dokazali, da vsebuje beli čaj več protivirusnih in protibakterijskih učinkovin od zelenega čaja<ref>Science Daily {{navedi splet | title="White Tea Beats Green Tea In Fighting Germs" | url=http://www.sciencedaily.com/releases/2004/05/040526070934.htm}}, (28. maj 2004).</ref> Beli čaj vsebuje več [[katehin]]a kot zeleni čaj, kar je posledica pridelave (ker je povsem neobdelan)<ref>"New" white tea, surprisingly, may have a healthful edge. Environmental Nutrition. Sept 2003. FindArticles.com. 10. december 2007. [http://findarticles.com/p/articles/mi_m0854/is_9_26/ai_n18616257] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081220195131/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0854/is_9_26/ai_n18616257 |date=2008-12-20 }}</ref>. Vsebnost katehina je najvišja v svežih, nepoškodovanih in nefermentrianih lističih<ref name="lpi.oregonstate.edu">[http://lpi.oregonstate.edu/infocenter/phytochemicals/tea/ Linus Pauling Institute: Micronutrient Information Center]</ref>. Ena od študij je tudi dokazala, da beli čaj vsebuje več [[galična kislina|galične kisline]] in [[teobromin]]a od zelenega čaja<ref>Santana-Rios G, Orner GA, Amantana A, Provost C, Wu SY, Dashwood RH. {{navedi splet | title="Potent antimutagenic activity of white tea in comparison with green tea in the Salmonella assay." | url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=PubMed&list_uids=11448643&dopt=Citation}}, Mutation Research-Genetic Toxicology and Environmental Mutagenesis, Vol. 495, št. 1-2, str. 61-74. (22. avgust 2001).</ref> Beli čaj naj bi vseboval tudi več [[aminokislina|aminokisline]] [[teanin]] od zelenih in črnih čajev. Ta učinkovini, ki se nahaja v brstih in mladih lističih ima sproščujoč vpliv na organizem in vzpodbuja stanje lagodnosti. Vsebnost kofeina je v zelenem in belem čaju približno enaka, pri obeh pa je odvisna od vrste drevesa, s katerega so listi, velikosti lističev, načina obiranja in priprave. Beli čaj naj bi vseboval manj [[fluorid]]a in znatno več [[epigalkatehin galat]]a kot zeleni čaj, kar je spet posledica uporabe mlajših lističev pri pripravi mešanice čaja <ref name="lpi.oregonstate.edu"/>. ==Priprava== Za pripravo belega čaja se po navadi uporabi od 2 do 2,5 [[gram]]a lističev na 200 ml vode, kar je približno enako okoli eni in pol čajni žlički. [[Voda]] naj bi bila segreta na okoli 80 °C, čaj pa naj bi se namakal od 2 do 3 minute. Čas namakanja je odvisen od želje uporabnika, ponekod pa ga namakajo celo do 10 minut. Boljši beli čaji hitreje razvijejo polno [[vonj|aromo]] in niso grenki, čaji slabše kvalitete pa lahko malce zagrenijo in nimajo tako polne arome, kar je posledia [[čreslovina|taninov]] v lističih. Beli čaji se lahko uporabijo do štirikrat, vendar jih je treba vsakič namakati precej dlje (tudi do 15 minut). Za pripravo dobrega belega čaja je najpomembnejša prava temperatura vode, saj pri visokih temperaturah čaj dobi trpek in grenak priokus<ref>Upton Tea Imports, {{navedi splet | title="A Brief Guide to Tea" | url=http://www.uptontea.com/shopcart/information/INFObriefGuide.pdf | format=PDF | accessdate=2009-04-16 | archive-date=2006-11-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20061123102007/http://www.uptontea.com/shopcart/information/INFObriefGuide.pdf | url-status=dead }}</ref>. Beli čaj lahko pripravimo tudi po kitajskem tradicionalnem načinu. V čajniku čajne lističe najprej splaknemo. Pustimo vodo na čajnih lističih za dve sekundi in zlijemo proč. Nato še enkrat prelijemo čajne lističe z vodo. Tokrat pustimo pet sekund in čaj odcedimo. Čaj lahko prelijemo od trikrat do šestkrat<ref>Članek o belem čaju, {{navedi splet | title="Beli čaj" | url=http://www.feng-cha.com/beli-caj.html}}</ref>. ==Reference== {{sklici|2}} [[Kategorija:Čaji]] {{normativna kontrola}} t6pdp17jbn5trsrl01v5bmprx59t0qy Murko 0 235174 6665424 6665253 2026-04-25T16:05:38Z A09 188929 -trivia 6665424 wikitext text/x-wiki '''Murko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Murko]] (1809—1871), duhovnik (dr. teologije), slovničar in leksikograf *[[Branko Murko]] (*1948), slikar in pesnik * [[Damjan Murko]] (*1985), pevec, samopromotor * [[Darjan Murko]] (*1984), atlet, tekač na 400 m * [[Dragutin Murko]] (1930—1999), bosenski kemik, strokovnjak za les, prof., zgodovinar šolstva in Slovencev v BiH (pranečak Matije Murka) * [[Ivo Murko]] (1909—1984), pravnik, diplomat, publicist * [[Jože Murko]], polkovnik SV * [[Jure Murko]], komik *[[Lea Murko]] (*1989), judoistka * [[Matija Murko]] (1861—1952), filolog, literarni zgodovinar, slavist, etnolog, univerzitezni profesor v Pragi, akademik * [[Matija Murko (*1940)|Matija Murko]] (1940—2018), umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Matjaž Murko]], podjetnik, jahtar * [[Melita Murko Jezovšek]], kemičarka * [[Mihajlo Murko]] (*1930), bosenski filmski snemalec * [[Mojca Drčar Murko]] (*1942), pravnica, novinarka in političarka * [[Peter Murko]] (*1984), nogometaš * [[Stanko Murko]] (1911—1943), arhitekt, partizan * [[Tomaž Murko]] (*1979), nogometaš *[[Vera Murko]] (r. [[Šubic]]) (1914—2001), igralka * [[Vladimir Murko]] (1906—1986), pravnik, strok. za finance, univ. profesor, raziskovalec zgodovine znanosti * [[Vladimir Murko, izumitelj|Vladimir Murko]] (1942—2007), izumitelj * [[Žiga Murko]] (*1988), jazz-glasbenik, pozavnist == Glej tudi == * priimke [[Muren]], [[Murn]], [[Murnik]], [[Muršič]], [[Muršak]], [[Muršec]] * [[Eva Murková]], slovaška ateltinja == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Murko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pzye7k5lcjb0kjsrq88zbbbot8e9ys7 Cetinje 0 235866 6665775 6654999 2026-04-26T09:33:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665775 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cetinje |izvorno_ime=Цетиње |slika=Cetinje, pohled na město z Orlova krše 03.jpg |napis=Pogled na Cetinje z vrha Orlov krš |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] |nadmorska=660 |prebivalstvo=12504 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |postna=81250 |posta= |registrska=CT }} '''Cetinje''' ({{jezik-it|Cettigne}}, {{jezik-el|Κετίγνη|Ketígni}}) je [[mesto]] in [[občina]] na jugu [[Črna gora|Črne gore]]. Mesto, ki leži na nadmorski višini 660 metrov in šteje 12&nbsp;504 prebivalce (popis 2023), je bilo nekdaj najmanjša [[Evropa|evropska]] [[prestolnica]]. Na Cetinju ima sedež Črnogorsko-primorska metropolija Srbske pravoslavne cerkve, obenem pa tudi avtokefalna [[Črnogorska pravoslavna cerkev]]. == Zgodovina == Nekdanja prestolnica Črne gore, ki je nastala 1482 kot zadnje oporišče [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], vladarja [[Zeta (država)|Zete]], je ohranila starodavno obeležje, ki dopolnjuje privlačnost, ki jo mestu dajejo ohranjeni kulturno-zgodovinski spomeniki in naravno okolje. Med umikom pred osvajalnim pohodom [[Otomansko cesarstvo|turške vojske]] se je I. Crnojević ustavil na majhnem [[kraško polje|kraškem polju]] sredi lovčenske pokrajine, ki se razprostira pod goro [[Lovćen]] in dal zgraditi [[dvor]], dve leti kasneje pa še [[samostan]], v katerem je nastanil sedež zetske [[metropolija|metropolije]]. Tako je doslej nepomembno naselje Cetinje postalo novo zgodovinsko središče. Začetek novega naselja je pomenil konec [[srednji vek|srednjeveške]] zetske in začetek nove črnogorske zgodovine. Cetinje je postalo politično in duhovno središče zadnje svobodne [[balkan]]ske [[država|države]]. [[Slika:Cetinje monastery.jpg|220px|thumb|left|Cetinjski samostan]] Med številnimi znamenitostmi preteklosti je vsekakor treba poudariti ''Cetinjski samostan'', postavljen leta 1484, v katerem so 1493 v prvi [[tiskarna|tiskarni]] na Balkanu natisnili sloviti ''Cetinjski oktoih'', prvo knjigo, tiskano v [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. V samostanu je sedaj shranjena bogata zbirka knjig in rokopisov. Leta 1692 je skadarski paša na uničevalnem pohodu porušil naselje in samostan. Dvajset let pozneje so čete bosanskega vezirja po hudih bojih prodrle do Cetinja in komaj obnovljeno naselje ponovno porušile. Šele v času [[vladika|vladike]] [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II. Petrovića Njegoša]] se je mesto pričelo načrtno razvijati. Leta 1838 so postavili znamenito stavbo »biljarda«, v katero se je vladika Njegoš preselil. [[Slika:Cetinje palace.jpg|220px|thumb|Narodni muzej; prej dvor kneza Nikole I.]] V času vladavine [[knez]]a [[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikolaja I. Petrovića Njegoša]], od 1860 pa do začetka črnogorsko-turške vojne, se je Cetinje razvilo in njegovo prebivalstvo je naraščalo. Po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]], ki je Črni gori priznal suverenost, je nastalo daljše obdobje miru, kar je omogočilo razširitev glavnega mesta na urbanistični zasnovi. Ta razvoj so za nekaj časa zaustavile [[Balkanske vojne|balkanske]] in [[prva svetovna vojna]]. Po koncu vojne se je Črna gora vključila v novo [[DFJ|jugoslovansko državo]] in Cetinje je postalo administrativno središče Zetske banovine. [[Slika:Vlah Church, Cetinje.jpg|220px|thumb|left|Vlaška cerkev]] Po končani [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postalo glavno mesto Črne gore [[Podgorica|Titograd]] (sedaj Podgorica), Cetinje pa je ostalo črnogorsko kulturno središče z ohranjenim starim mestnim jedrom in številnimi kulturnimi spomeniki, med katere vsekakor spada tudi Vlaška cerkev, ki izvira iz 1450, današnji izgled pa je dobila 1864. Posebna vrednost tega kulturnega spomenika je cerkvena ograja sestavljena iz [[puška|puškinih cevi]], zaplenjenih nasprotnikom v osvobodilnih vojnah 1858-1878. == Druge znamenitosti == [[Slika:AX Cetinje Zetski Dom-20060818.jpg|220px|thumb|Zetski dom]] Najbolj obiskovana znamenitost Cetinja je [[Njegošev mavzolej]], to je v majhna iz [[marmor]]ja zgrajena [[kapela]] vrh Lovćena. Druga pomembna znamenitost pa je tudi Zetski dom, prvo [[gledališče]] v Črni gori, ki je bil ob umiku avstrijske vojske 1918 s Cetinja [[požig|požgan]]. Po obnovitvi je bil vse do 1960 hrbtenica gledališkega življenja v črni gori. [[Slika:AX Cetinje President Palace Entrance 20060818a.jpg|250px|thumb|left|Vladin dom, sedaj predsedniška palača]] Po priznanju samostojnosti 1878 so številne evropske države v mestu odprla svoja diplomatska predstavništva in na lepih lokacijah postavila reprezentančne zgradbe. Med te sodi tudi Vladin dom, dograjen 1910. Namenjen je bil državni administraciji. To je bila v tistem času najrazkošnejša zgradba v mestu, sedaj je predsedniška palača. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 9038 || 9102 || 9359 || 11 876 || 14 088 || 15 946 || 15 137 || 13 918 || 12 504 |- |} == Sklici == {{sklici}} * ''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. * ''Jugoslavija, turistični vodnik''. (1979). Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Cetinje}} * [http://www.cetinje.me/ Uradna spletna stran] {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] ie0y3hllc2ok53dusrgw1zbq1s3pgwd BioShock 0 245479 6665622 6587479 2026-04-26T03:01:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665622 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Videoigra | title = BioShock | image = [[Slika:Bioshockcoverfinalcropped.jpg|256px|BioShock box art]] | developer = [[Irrational Games]]<br />[[2K Marin]] (PlayStation 3)<ref name=ps3pressrls/><br />[[Feral Interactive]] (Mac OS X)<ref>{{navedi splet|url=http://www.tuaw.com/2009/09/24/bioshock-for-mac-on-october-7th|title=Bioshock for Mac on October 7|accessdate=12.11.2009|date=24.9.2009|archive-date=2009-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20091026163841/http://www.tuaw.com/2009/09/24/bioshock-for-mac-on-october-7th|url-status=dead}}</ref><br /> | publisher = [[2K Games]] | designer = Paul Hellquist | writer = [[Ken Levine]] | composer = [[Garry Schyman]] | series = ''[[BioShock (serija)|BioShock]]'' | engine = [[Unreal Engine#Unreal Engine 2.5|Unreal Engine 2.5]];<ref name=engine>{{navedi splet|url=http://www.gamebanshee.com/reviews/96980-bioshock-2.html|title=BioShock 2 Review|date=27.2.2010|accessdate=2.3.2010|publisher=GameBanshee|quote=BioShock 2 uporablja isti igralni pogon kot BioShock, prirejen pogon Unreal Engine 2.5|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217144801/http://www.gamebanshee.com/reviews/96980-bioshock-2.html|url-status=dead}}</ref> [[Havok Physics]] | released = '''Microsoft Windows,<br />Xbox 360'''<br />{{vgrelease|NA|21. avgust 2007<ref name="IGN1">{{navedi splet|url=http://au.games.ign.com/articles/812/812621p1.html|title=BioShock Demo Now Available on Xbox LIVE|accessdate=15.10.2007|first=Alexis|last=Dunham|date=13.8.2007|publisher=IGN|archive-date=2011-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110713004601/http://au.games.ign.com/articles/812/812621p1.html|url-status=dead}}</ref>|PAL|24. avgust 2007<ref name="IGN1" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/xbox360/action/bioshock/similar.html?mode=versions |title=BioShock for Xbox 1080 Release Summary |accessdate=2008-03-11 |work=[[GameSpot]] |publisher=[[CNET Networks]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/pc/action/bioshock/similar.html?mode=versions |title=BioShock for PC Release Summary |accessdate=2008-03-11 |work=GameSpot |publisher=CNET Networks}}</ref>}} '''PlayStation 3'''<br />{{vgrelease|PAL|17. oktober 2008}} {{vgrelease|NA|21. oktober 2008}} '''Mac''' <br /> {{vgrelease|NA|10. oktober 2009}} | genre = [[prvoosebna strelska videoigra]], [[akcijska videoigra|akcijsko]]-[[pustolovska videoigra|pustolovska]] [[preživetvena grozljivka]]<ref name="msnbc">{{navedi splet |url=http://www.msnbc.msn.com/id/20379604/ |title=Is 'Bioshock' the best game of 2007? |last=Ryan |first=John |publisher=msnbc.com |accessdate=27.7.2010}}</ref> | modes = [[enoigralska videoigra|enoigralski]] | platforms = [[Microsoft Windows]], [[Xbox 360]],<ref name="BioFAQ">{{navedi splet|url=http://www.bioshock-online.com/faq/#platform|title=BioShock FAQ&nbsp;– what platforms is BioShock being released on?|accessdate=30.7.2008|publisher=Through the Looking Glass}}</ref> [[PlayStation 3]], [[Mac OS X]]<ref name="ExpoMac">{{navedi splet|last=Holt |first=Chris |url=http://www.macworld.com/article/138126/2009/01/bioshock.html |title=Expo Notes: Feral’s big secret &#124; Games &#124; Game Room |publisher=Macworld |date= |accessdate=9.11.2009}}</ref> }} '''''BioShock''''' je [[akcijska videoigra|akcijsko]]-[[pustolovska videoigra|pustolovska]] [[prvoosebna strelska videoigra|prvoosebna strelska]] [[videoigra]] razvijalcev [[Irrational Games]] (takrat [[2K Boston/2K Australia]]), ki je izšla avgusta 2007 v založbi [[2K Games]]. Igra je izšla 21. avgusta v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in tri dni kasneje v [[Evropa|Evropi]] ter [[Avstralija|Avstraliji]]. Sprva sta bili na voljo različici za [[Microsoft Windows|Windows]] in konzolo [[Xbox 360]];<ref name="BioFAQ"/> oktobra istega leta je izšla še različica z nekaj dodatki za [[PlayStation 3]]<ref name=ps3pressrls>{{navedi splet |url=http://ir.take2games.com/ReleaseDetail.cfm?ReleaseID=312621 |title=2K Games Injects PlayStation 3 System Owners with Genetically Enhanced Version of BioShock |accessdate=2.8.2008 |date=28.5.2008 |publisher=Take 2 Interactive |archive-date=2008-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080529181404/http://ir.take2games.com/ReleaseDetail.cfm?ReleaseID=312621 |url-status=dead }}</ref> in dve leti kasneje za [[Mac OS X]].<ref name="ExpoMac"/> Od izida dalje je na voljo tudi prek servisa za digitalno distribucijo [[Steam]].<ref name="Steam">{{navedi splet | url = http://storefront.steampowered.com/v/index.php?area=game&AppId=7670 |work=steampowered.com | title = BioShock on Steam | accessdate = 10.11.2007 | publisher = [[Steam]]}}</ref> Dogajanje je postavljeno v [[alternativna zgodovina|alternativno]] leto 1960. Igralec prevzame vlogo Jacka, ki po letalski nesreči sredi oceana naleti na vhod v podvodno [[mesto]] Rapture. Mesto mora raziskati in se obraniti napadov mutiranih bitij ter mehanskih naprav, ki ga poseljujejo. Igra vsebuje elemente [[preživetvena grozljivka|preživetvenih grozljivk]] in [[igra igranja vlog|igranja vlog]]; razvijalci so jo opisali kot idejnega naslednika serije ''[[System Shock]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://pc.gamespy.com/pc/bioshock/707256p1.html | title=GameSpy: ''BioShock'' Preview |date=10.5.2006 |accessdate=4.11.2007 |publisher=GameSpy |first=Li C. |last =Kuo}}</ref><ref name="IGN BS Interview">{{navedi splet |url=http://au.pc.ign.com/articles/556/556421p1.html |title=IGN ''BioShock'' Interview |publisher=IGN |date=4.10.2004 |accessdate=7.10.2007 |archive-date=2009-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090315134513/http://au.pc.ign.com/articles/556/556421p1.html |url-status=dead }}</ref> Doživela je izjemen uspeh pri igralcih in kritikih; slednji so izpostavili vzdušje in [[antiutopija|antiutopično]] zgodbo, ki temelji na filozofiji [[morala|morale]] [[Ayn Rand]].<ref name="bostonglobereview">{{navedi splet |url=http://www.boston.com/ae/games/articles/2007/08/27/bioshock_lets_users_take_on_fanaticism_through_fantasy/ |title=''BioShock'' lets users take on fanaticism through fantasy |publisher=Boston Globe |date=27.8.2007 |first=Hiawatha |last=Bray |accessdate=9.11.2007}}</ref> Različica za osebni računalnik ima povprečno oceno 36 recenzij 96{{nbsp}}%.<ref name="Metacritic score (PC)">{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/games/platforms/pc/bioshock |title=''BioShock'' (PC: 2007) Reviews |publisher=[[Metacritic]] |accessdate=30.9.2007 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218184224/http://www.metacritic.com/game/pc/bioshock |url-status=dead }}</ref> == Igranje == [[Slika:Bioshock posnetek.jpg|thumb|left|270px|Zaslonski posnetek igre: igralec ravno napada »velikega očka« z brzostrelko. Na levi strani zaslona so vidni podatki o življenjski energiji in količini seruma EVE (zgoraj) ter strelivu (spodaj).]] Igralec opazuje svet skozi oči svojega lika, podobno kot pri drugih prvoosebnih strelskih igrah. Tudi premikanje, upravljanje z »življenjsko energijo« (»zdravjem«) in interakcija z okolico so podobni. Element preživetvenih grozljivk<ref name="msnbc"/> se izraža v temačnem vzdušju in v tem, da je igralec bolj omejen s sredstvi ([[strelivo]]m, zdravjem) kot v klasičnih strelskih igrah. Poleg orožja zbira tudi t. i. [[plazmid]]e, [[genotip|genetske]] modifikacije, ki dajejo njegovemu liku nadčloveške sposobnosti, kot so streljanje ognjenih krogel in zamrzovanje nasprotnikov na daljavo, pa tudi bolj defenzivne (imenovani toniki), kot so [[kameleon]]ova koža in ustvarjanje iluzij za vabo nasprotnikom. Ofenzivne plazmide napaja serum EVE ([[Eva]]), ki ga igralec zbira v obliki injekcij, podobno kot življenjsko energijo. Kadar lik umre, ga igra ponovno oživi v zadnji »vita-komori« (»vita-chamber«), ki jo je odkril. V različnih prostorih v mestu Rapture leži denar, s katerim lahko igralec na avtomatih kupi strelivo, injekcije z življenjsko energijo in serumom EVE ter drugo opremo. Avtomate in varnostne kamere ter robote je možno »shekati« tako, da igralec reši stopnjo mini-igre, podobne igri ''[[Pipe Mania]]'' iz poznih [[1980.|osemdesetih]]. Tako prelisičeni avtomati imajo nižje cene in nudijo več artiklov, kamere in roboti pa se obrnejo proti sovražnim bitjem. Na enak način je možno odpreti [[sef]]e in s kodo zaklenjena vrata. Razmeroma zgodaj v igri dobi »raziskovalni [[fotoaparat]]«, s katerim lahko slika in analizira sovražnike; analiza mu daje namige o ranljivostih različnih tipov sovražnikov in močnejše napade. Plazmide zbira igralec na različnih točkah tekom zgodbe, pogosteje pa jih dobiva v posebnih avtomatih v zameno za [[mutagen]]o snov, imenovano ADAM. To pridobi iz t. i. »malih sestric« (»little sisters«), ki jih je nekaj v vsaki stopnji igre. Da bi dobil ADAM iz njih, mora najprej premagati »velikega očka« (»big daddy«), genetsko spremenjenega človeka, vraščenega v ogromno oklepljeno in dobro oboroženo potapljaško obleko, ki spremlja in varuje svojo »malo sestrico«. Pri vsakem takem srečanju ima igralec dve možnosti: lahko reši »malo sestrico« in s tem pridobi nekaj Adama, ali pa jo »izprazni« in dobi mnogo večjo količino, deklica pa ob tem umre. Ta moralna odločitev vpliva na konec zgodbe in tudi na težavnost igre.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gamerswithjobs.com/node/32465?from=30&comments_per_page=30 |title=''BioShock'' morality |first=Julian |last=Murdoch |accessdate = 4.11.2007 |publisher=Gamers With Jobs |date=5.6.2007}}</ref> Vsak dobljen tip plazmida si lahko opremi v enega od prostih mest v svojem genomu ali pa shrani za poznejšo modifikacijo. Ta izbira lastnosti lika predstavlja element igranja vlog. Igra spodbuja iskanje kreativnih načinov prebijanja skozi Rapture, od izogibanja sovražnikom s skrivanjem do kombiniranja orožij in plazmidov ter izkoriščanja predmetov v okolici. Za primer, če stopi sovražnik v vodo, ga je možno onesposobiti s strelom elektrike (eden od ofenzivnih plazmidov) v vodo brez natančnega merjenja in pokončati dokler ga trese elektrika. Dodatne načine bojevanja omogočata sama raznolikost orožij, ki sega od preprostega [[ključ (orodje)|ključa]] preko [[pištola|pištole]] in [[šibrenica|šibrenice]] do neobičajnega kemičnega metalca, ter raznolikost streliva, pri čemer obstajajo za vsako orožje (z izjemo ključa) tri vrste le-tega (običajno, redko in iznajdljivo).<ref name=birnbaum/> == Zgodba == [[Slika:Bioshock-rapture.jpg|thumb|left|250px|Zaslonski posnetek podvodnega mesta Rapture v stilu [[art deco]]]] Dogajanje se odvija v alternativnem letu 1960, v antiutopičnem okolju podvodnega mesta Rapture (dobesedno ''očaranje, navdušenje, prevzetost, zamaknjenost, ekstaza''), ozadje pa igralec izve skozi zvočne posnetke, ki jih pobira na različnih lokacijah, ko napreduje skozi mesto. Rapture je skrivoma zgradil poslovni magnat Andrew Ryan leta 1946 na oceanskem dnu sredi [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] kot prostor za [[utopija|utopično]] družbo brez politične, ekonomske in verske avtoritete. Vrhunski znanstveniki, ki jih je pripeljal tja, so poskrbeli za skokovit razvoj [[znanost]]i, predvsem [[inženirstvo|inženirstva]] in [[biotehnologija|biotehnologije]]. Med najpomembnejšimi odkritji je ADAM, tip [[zarodna celica|zarodnih celic]] iz golih morskih polžev, ki ima sposobnost regeneracije poškodb in modifikacije človeškega [[dednina|genoma]]. Dr. Tenenbaum, ki je ADAM odkrila, je v sodelovanju s poslovnežem in gangsterjem Frankom Fontaineom razvila praktično uporabne oblike Adama (t. i. [[plazmid]]e), ki dajejo kupcem nadčloveške moči, vendar pa mora uporabnik redno jemati ADAM, sicer prične fizično in duševno razpadati. Po odkritju dr. Tenenbaum, da je možno ADAM množično proizvajati z vsaditvijo teh polžev v trebuhe deklic (»malih sestric«), je nastala cela industrija plazmidov. Sčasoma se je v mestu poglobila razlika med revnimi in bogatimi. Frank Fontaine je ustanovil dobrodelne organizacije za pomoč nižjemu razredu. Njegov cilj je bil manipulirati ljudi, da bi prevzel oblast v mestu, sirotišnice pa so poleg tega služile kot vir deklic za proizvodnjo Adama. Pričel je tudi s tihotapljenjem prepovedanih predmetov s površja, npr. verske literature, in postal neizmerno vpliven. Naposled je organiziral upor in poskušal strmoglaviti Ryana, a je bil upor nasilno zatrt, Fontaine pa naj bi bil ubit. Ryan je prevzel nadzor nad industrijo plazmidov. Že čez nekaj mesecev se je pojavil nov, skrivnosten voditelj nezadovoljnih množic z imenom Atlas. Leta 1959 je pod njegovim vodstvom izbruhnil nov upor, ki se je hitro razširil po celotnem mestu in povzročil kaos. V odgovor je pričel tudi Ryan genetsko izboljševati svoje podpornike. Da bi nadomestil ustavljeno industrijo Adama, je dr. Suchong po njegovih navodilih [[pogojevanje|pogojil]] »male sestrice«, naj zbirajo snov iz trupel ter ustvaril »velike očke«, ki jih varujejo. Igra se prične leta 1960, ko je večina uporabnikov Adama zaradi pomanjkanja že zblaznela. Igralčev lik, Jack, se zave sredi gorečih razbitin letala v morju in odplava do [[svetilnik]]a v bližini, kjer najde [[batisfera|batisfero]] in se z njo spusti v mesto. [[Irci|Irec]] z vzdevkom Atlas stopi v stik z njim preko [[radio|radijske]] povezave in ga vodi naprej. Kmalu ga odkrije tudi Ryan, ki misli da je sovražni agent s površja in pošlje nadenj svoje genetsko modificirane podanike (»splicerje«). Atlas pove Jacku, da je njegova edina možnost za preživetje uporaba plazmidov za boj proti »splicerjem«. Naroči mu, naj pobija »male sestrice« in iz njih pridobiva ADAM. To presliši dr. Tenenbaum in prosi Jacka, naj raje rešuje »male sestrice« in mu da plazmid, ki nadomesti polže, vsajene v njihove trebuhe. Atlas pošlje Jacka proti podmornici, kjer se skrivata njegova žena in otrok. Ravno ko prideta do priveza, Ryan uniči podmornico. Atlas pobesni in prosi Jacka, naj ubije Ryana. Ko opravi nekaj stranskih nalog, se prebije do Ryanove pisarne, kjer ta mirno igra [[golf]]. Nato mu pojasni, kaj se je v resnici zgodilo: Jack je bil pravzaprav rojen pred dvema letoma v mestu kot nezakonski otrok Ryana in plesalke Jasmine. Mati je nujno potrebovala denar, zato je dala [[zarodek]] kirurško odstraniti in ga prodala najboljšemu kupcu. Ko je Ryan izvedel, da je zarodek kupil Fontaine, jo je v navalu besa ubil. Fontaine je zarodek genetsko spremenil, tako da je izredno hitro odrasel, in ga mentalno pogojil, da uboga njegove ukaze, če jih spremlja fraza »would you kindly«. Nato ga je poslal na površje, kjer Ryan ni mogel do njega. Ko je Fontainu zmanjkalo drugih sredstev v boju proti Ryanu, je ukazal Jacku, naj se vkrca na potniško letalo in ga strmoglavi blizu vhoda v Rapture, kjer ga je nato uporabil kot orodje. Jack namreč edini lahko uporablja omrežje batisfer, ki se odklenejo samo z genetskim odtisom Ryanovih krvnih sorodnikov. Ko konča z zgodbo, uporabi kontrolno frazo, da ga Jack ubije. Naposled Atlas razkrije svojo pravo identiteto kot Fontaine in prepusti Jacka smrti, ko se ponovno aktivirajo varnostni sistemi. V zadnjem trenutku ga »male sestrice«, ki jih je poslala dr. Tenenbaum, usmerijo skozi prezračevalni sistem, kjer izgubi zavest. Zbudi se v oskrbi dr. Tenenbaum, ki je že deaktivirala nekatere njegove pogojene odzive, med njimi glavno kontrolno frazo. Nato ga usmerja po mestu do plazmidov, ki deaktivirajo še ostale. Nato po njenih navodilih obleče oklepljeno potapljaško obleko, da ga »male sestrice« zamenjajo za »velikega očka« in mu pomagajo priti do Fontainea. Le-ta, stisnjen v kot, si vbrizga ogromne količine Adama, kar ga spremeni v pošastno močno bitje. Po zaključnem spopadu, v katerem mora igralec onesposobiti Fontainea, skočijo nanj »male sestrice« in mu izčrpajo ves ADAM, kar ga ubije. Konec zgodbe je odvisen od tega, koliko »malih sestric« je igralec med igro rešil oz. ubil. Če je rešil vse ali skoraj vse, pokaže animacija na koncu Jacka, ki jih je vzel s seboj na površje in skrbel zanje, dokler niso odrasle. Če je skoraj vse pobil, se konča igra tako, da Jack po Fontaineovi smrti pobije še preostale in vzame njihov ADAM. Zgodbo z jeznim glasom pripoveduje dr. Tenenbaum. Kasneje pokaže animacija ameriško [[podmornica|podmornico]], ki prispe do razbitin letala na površju, nakar jo obkrožijo batisfere s »splicerji«, ki napadejo posadko in prevzamejo nadzor nad podmornico ter njenim tovorom [[jedrsko orožje|jedrskih konic]]. Pripoved nakaže, da je Jack s pomočjo »splicerjev« in Adama zavladal svetu. Če je igralec tekom igre pobil preveč »malih sestric«, da bi se odvil prvi konec, vendar ne skoraj vseh, je konec podoben drugemu, le da je pripoved dr. Tenenbaum žalostna namesto jezne in se razlikuje v nekaj podrobnostih. == Razvoj == {| class="wikitable" style="float:right; font-size:90%; width:40%" |+ Uradne sistemske zahteve |- | Konfiguracija | Minimalna | Priporočena |- ! colspan=3 | Windows<ref>{{navedi splet |url=http://forums.2kgames.com/forums/showthread.php?t=1579 |title=Finalized PC Specs are here! |publisher=2kgames Forums |first=Elizabeth |last=Tobey |date=9.7.2007 |accessdate=1.8.2010 |archive-date=2010-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100330035706/http://forums.2kgames.com/forums/showthread.php?t=1579 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Operacijski sistem]] | colspan=2 | [[Windows XP]] s Service Pack 2 ali [[Windows Vista]] |- | [[Procesor|CPU]] | Pentium 4 2.4&nbsp;GHz (enojedrni) | [[Intel]] [[Core 2 Duo]] ali [[Advanced Micro Devices|AMD]] [[Athlon 64 X2]] |- | [[Bralno-pisalni pomnilnik|Pomnilnik]] | 1 GB | 2 GB |- | [[Trdi disk]] | colspan=2 | 8 GB prostora |- | [[Grafična kartica]] | DirectX 9.0c kompatibilna kartica s 128 MB RAM ([[NVIDIA]] 6600/[[ATI Technologies|ATI]] X1300 ali boljša, z izjemo ATI X1550); mora podpirati Pixel Shader 3.0 | DirectX 9.0c kompatibilna kartica s 512 MB RAM (NVIDIA 7900GT ali boljša) ali [[DirectX 10]] kompatibilna kartica (NVIDIA 8600 ali boljša) |- | [[Zvočna kartica]] | 100 % DirectX 9.0c kompatibilna kartica | Sound Blaster X-Fi oz. kartica, kompatibilna z EAX ADVANCED HD 4.0/5.0 |- | Omrežna povezava | colspan=2 | [[Internet]]na povezava nujna za aktivacijo igre |} Idejni osnutek igre so pričeli razvijati okrog leta 2001.<ref name="IGN BS Interview"/> Prvi osnutek zgodbe se je drastično razlikoval od končne in je postavljal igralca v vlogo »deprogramerja«, človeka, ki po naročilu psihološko »predeluje« ljudi, ki so za okolico neprimerni (npr. člane [[kult]]ov, ljudi z neželenimi spolnimi nagnjenji ipd.).<ref name="shacknews spoiler interview">{{navedi splet |title=Ken Levine on ''BioShock'': The Spoiler Interview |url=http://www.shacknews.com/featuredarticle.x?id=539 |date=20.8.2007 |accessdate=31.8.2007 |first=Chris |last=Remo |publisher=Shacknews |archive-date=2009-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091016213627/http://www.shacknews.com/featuredarticle.x?id=539 |url-status=dead }}</ref> Do leta 2004, ko so uradno oznanili razvoj igre, so zgodbo spremenili da je govorila o novodobnem odkritju skrivnega laboratorija iz časa druge svetovne vojne, kjer so se izvajali genetski poskusi. V kompleksu laboratorijev je nastal miniaturen [[ekosistem]] iz »kast« bitij, poimenovanih »delavci«, »vojaki« in »plenilci«, kar je predstavljalo osnovo za sistem »malih sestric«, »velikih očkov« in »splicerjev« v končni igri.<ref>{{navedi splet |title=BioShock First Look - Exclusive First Impressions |url=http://www.gamespot.com/pc/action/bioshock/news.html?sid=6110044 |date=10.10.2004 |accessdate=2.8.2008 |first=Andrew |last=Park |publisher=Gamespot}}</ref> Pisec in umetniški direktor Ken Levine je v intervjujih pojasnil, da sta končno zgodbo poleg del Ayn Rand navdihnila predvsem romana ''[[1984 (roman)|1984]]'' in ''[[Logan's Run]]''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=77456 |title=Big Daddy speaks |publisher=[[Eurogamer]] |first=Johnny |last=Minkley |date=8.6.2007 |accessdate=2.8.2010 |archive-date=2007-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070821030637/http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=77456 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://uk.gamespot.com/news/6179423.html |title=Q&A: Diving deeper into ''BioShock''s story |date=20.9.2007 |accessdate=2.8.2010 |publisher=Gamespot |first=Brendan |last=Sinclair |archive-date=2007-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008013318/http://uk.gamespot.com/news/6179423.html |url-status=dead }}</ref> Po načinu igranja je ''BioShock'' zelo podobna igri ''[[System Shock 2]]'', obe sta tudi delo istih razvijalcev. Mehanika plazmidov je podobna psioničnim sposobnostim iz ''System Shocka 2'', v obeh igrah se mora igralec ukvarjati z mehanskimi varnostnimi napravami, ki jih lahko »sheka«, avdio posnetki v ''BioShocku'' pa služijo enakemu namenu kot [[elektronska pošta|e-mail]] sporočila iz ''System Shocka''.<ref name="multiple">{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/pc/action/bioshock/news.html?page=1&sid=6150533&tag=result;title;0 |title=E3 06: ''BioShock'' Gameplay Demo Impressions |publisher=Gamespot |date=10.5.2006 |accessdate=4.11.2007 |last1=Shoemaker |first1=Brad |last2=Park |first2=Andrew}}</ref> Skupni elementi so tudi modificiranje orožij, analiziranje nasprotnikov za učinkovitejše bojevanje, usmerjanje igralca prek radijske povezave, več načinov za premagovanje preprek in drugi. Delno je podoben tudi način razvijanja zgodbe, saj je Atlasovo razkritje svoje prave identitete kot Fontaine analogno razkritju Janice Polito, ki je v resnici SHODAN, zlonamerna umetna inteligenca, kar pomembno vpliva na potek zgodbe.<ref name=birnbaum>{{navedi splet |url=http://www.gamebanshee.com/interviews/bioshock1.php |title=''BioShock'' Interview |publisher=Gamebanshee |date=13.6.2007 |accessdate=4.11.2007 |first=Jon |last=Birnbaum |archive-date=2007-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011195300/http://gamebanshee.com/interviews/bioshock1.php |url-status=dead }}</ref> === Igralni pogon === ''BioShock'' poganja izdatno prilagojen [[pogon igre|igralni pogon]] [[Unreal Engine|Unreal Engine 2.5]],<ref name=engine /> ki ga uporabljajo tudi nekatere druge igre podjetja Irrational Games. Posebno pozornost so posvetili izgledu in dinamiki vode v igri, ki uporablja nekatere elemente pogona Unreal Engine 3.0 in za kar so najeli posebnega programerja ter oblikovalca.<ref>{{navedi splet |url=http://360.advancedmn.com/article.php?artid=7461&pg=3 |title=E3 06: ''BioShock'' Interview Transcript |date=18.5.2006 |accessdate=18.5.2007 |publisher=Advanced Media Network |first=Eric |last=Topf |archive-date=2009-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090602130229/http://360.advancedmn.com/article.php?artid=7461&pg=3 |url-status=dead }}</ref> Če sistem izpolnjuje zahteve, lahko različica za Windows uporablja prednosti programskega vmesnika [[DirectX 10|Direct3D 10]], vendar je razlika v praksi komaj opazna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.extremetech.com/article2/0,1558,2174758,00.asp |title=''BioShock Image Quality: DX9 Vs. DX10'' |date=23.8.2007 |accessdate=2.8.2010 |publisher=ExtremeTech |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607191644/http://www.extremetech.com/article2/0,1558,2174758,00.asp |url-status=dead }}</ref> Za simuliranje fizike uporablja igra pogon [[Havok Physics]], ki poskrbi za realistično gibanje predmetov.<ref name="BioFAQs 2">{{navedi splet |url=http://www.bioshock-online.com/faq/#engine|title=''BioShock'' FAQs&nbsp;– What engine is ''BioShock'' using? |accessdate=7.10.2007 |date=30.12.2006 |publisher =Through the Looking Glass}}</ref> === Izid === Demonstracijska različica igre (demo), ki prikazuje uvodne animacije in prvih nekaj minut igranja, je izšla 12. avgusta 2007 za Xbox 360 in teden kasneje za Windows. Demo za Xbox 360 je v devetih dneh preneslo milijon uporabnikov, kar je bil hitrostni rekord za servis [[Xbox Live]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.xboxworld.com.au/news/bioshock-sets-new-xbox-live-marketplace-record.htm |title=''Bioshock'' sets new Xbox live marketplace record |publisher=Xbox World Australia |accessdate=4.11.2007 |date=9.7.2007}}</ref> Na servisu Steam je bil demo na voljo dan pred končnim izidom 21. avgusta. Razvijalci so sprva zanikali ugibanja o različici za PlayStation 3,<ref>{{navedi splet |url=http://www.joystiq.com/2007/08/24/levine-confirms-no-ps3-bioshock-and-does-mea-culpa-on-pc-issues/ |title=Levine confirms no PS3 ''BioShock'' and does mea culpa on PC issues -- success hurts |publisher=Joystiq |date=24.8.2007 |accessdate=24.8.2007 |first=Alexander |last=Sliwinski}}</ref> vendar so 28. maja 2008 predstavniki [[2K Games]] oznanili, da razvijalci [[2K Marin]] delajo na različici tudi za to konzolo, ki je izšla pol leta kasneje, 17. oktobra.<ref name="ps3pressrls"/> V primerjavi z izdajo za osebni računalnik in Xbox 360 vsebuje video posnetke mnogo višje ločljivosti, ki izkoriščajo dodaten prostor na ploščku Blu-Ray, grafične popravke ter nov igralni način - »survivor mode«, pri katerem so nasprotniki močnejši in »vita-komore« manj učinkovite.<ref>{{navedi posnetek |people=Melissa Miller (Senior Producer, 2K Games) and Jake Ikten (Senior Programmer, 2K Games) |title=IGN Podcast Beyond, Episode 63 |url=http://ps3.ign.com/articles/918/918295p1.html?RSSwhen2008-10-09_133400&RSSid=918295 |format=MP3 |medium= |publisher=IGN |location=San Francisco, CA |accessdate=10.10.2008 |time=26:50 |archive-date=2011-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110921010337/http://ps3.ign.com/articles/918/918295p1.html?RSSwhen2008-10-09_133400&RSSid=918295 |url-status=dead }}</ref> Prvi popravek za Xbox 360 je izšel 6. septembra 2007 in servis Xbox Live je zahteval od uporabnikov njegovo namestitev. Popravek je povzročil nekaj težav s stabilnostjo igre, kar pa je lahko zaobšel uporabnik sam z držanjem gumbov na ploščku med nalaganjem igre.<ref name="updateprobs">{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/onearticle.x/48832 |title=BioShock X360 Update Solves, Introduces Issues (Updated) |publisher=Shacknews |first=Chris |last=Faylor |date=7.9.2007 |accessdate=3.8.2010}}</ref> Druga posodobitev je izšla 4. decembra; vsebovala je popravke [[Hrošč (računalništvo)|hroščev]] v različici za osebne računalnike in nekaj dodatnih funkcij za oba sistema, med njimi možnost deaktivacije »vita-komor« in nov način izrisovanja, ki poveča vidno polje na širokih zaslonih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.2kgames.com/cultofrapture/article/patchavailtonight |title=BioShock PC Patch, Xbox 360 Title update and Downloadable Content |date=3.12.2007 |accessdate=3.12.2007 |publisher=Cult of Rapture |first=Elizabeth |last=Tobey |archive-date=2012-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120228210855/http://www.2kgames.com/cultofrapture/article/patchavailtonight |url-status=dead }}</ref> Popravek za PlayStation 3 je izšel 13. novembra 2008, odpravil je nekatere težave s stabilnostjo in grafiko.<ref>{{navedi splet |url=http://www.psxextreme.com/ps3-news/4112.html |title=Bioshock PS3 Patch Releases Early? |date=13.11.2008 |accessdate=3.8.2010 |last=Dutka |first=Ben |publisher=PSX Extreme}}</ref> == Odziv == Odziv kritikov je bil izjemno pozitiven;<ref name="Metacritic score (PC)"/><ref name="Metacritic score (Xbox 360)">{{navedi splet | url = http://www.metacritic.com/games/platforms/xbox360/bioshock?q=bioshock | title = ''BioShock'' (Xbox 360: 2007) Reviews | publisher = [[Metacritic]] | accessdate = 30.8.2007 | archive-date = 2007-09-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070914231437/http://www.metacritic.com/games/platforms/xbox360/bioshock?q=bioshock | url-status = dead }}</ref> tudi v nespecializiranih medijih so izpostavili prepričljivo vzdušje in inteligentno, provokativno zgodbo, ki se opira na filozofijo morale [[Ayn Rand]] in spodbuja igralca k razmišljanju.<ref name="bostonglobereview"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.game.co.uk/News/?lid=8845&ad=12_03_2008|title=Los Angeles Times review|accessdate=10.6.2008|publisher=Game.co.uk}}</ref><ref name="nytimesreport">{{navedi novice | url = http://www.nytimes.com/2007/09/08/arts/television/08shoc.html?ex=1346904000&en=f4891059b252959b&ei=5124&partner=permalink&exprod=permalink | title = Genetics gone haywire and predatory children in an undersea metropolis | first = Seth | last = Schiesel | publisher = [[The New York Times|New York Times]] | date = 8.9.2007 | accessdate = 27.9.2007}}</ref> Poleg osnovne teme so v igri opazili več neposrednih aluzij na Ayn Rand in njena dela. Za primer, vzdevek glavnega antagonista, ''Atlasa'', namiguje na naslov njenega najobsežnejšega dela ''[[Atlas Shrugged]]'', ime Andrew Ryan pa je delni [[anagram]] imena avtorice. Pohval je bila deležna tudi [[računalniška grafika|grafična]] podoba igre, predvsem izgled vode.<ref>{{navedi splet| url=http://www.gamespot.com/ps3/action/bioshock/review.html |title=Bioshock review for PlayStation 3 |work=GameSpot |publisher=CNET Networks |last=Mc Shea |first=Tom |date=28.10.2008 |accessdate=2.8.2010}}</ref> Še tri leta po izidu je bil ''BioShock'' pri vrhu lestvic več [[spletna stran|spletnih strani]], ki računajo povprečja ocen kritikov; stran ''[[GameRankings]]'' ga je tako uvrščala na četrto mesto med vsemi igrami za Xbox 360 s povprečno oceno 94,95{{nbsp}}%,<ref>{{navedi splet | url = http://www.gamerankings.com/htmlpages2/931329.asp | title = ''BioShock'' at GameRankings | publisher = [[GameRankings]] | accessdate = 31.7.2010 | archive-date = 2008-07-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080704122449/http://gamerankings.com/htmlpages2/931329.asp | url-status = dead }}</ref> različico za osebni računalnik pa s povprečno oceno 94,44{{nbsp}}% prav tako na četrto mesto med igrami za to platformo.<ref>{{navedi splet | url = http://www.gamerankings.com/htmlpages2/924919.asp | title = GameRankings ''BioShock'' page | publisher = [[GameRankings]] | accessdate = 31.7.2010 | archive-date = 2009-01-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090119041741/http://www.gamerankings.com/htmlpages2/924919.asp | url-status = dead }}</ref> Podobno je na spletni strani ''[[Metacritic]]'', kjer je različica za Xbox 360 najbolje ocenjena igra leta 2007 za to platformo, različica za osebni računalnik pa tretja najboljša.<ref>{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/games/bests/2007.shtml |title=The Best Videogames of 2007 |publisher=[[Metacritic]] |accessdate=31.7.2010 |archive-date=2010-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210230213/http://www.metacritic.com/games/bests/2007.shtml |url-status=dead }}</ref> Od negativnih plati so kritiki omenili »vita-komore«, ki pretirano olajšajo prebijanje skozi težavne dele igre,<ref>{{navedi splet |url=http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=170293 |title=''BioShock'' Review |work=Computer And Video Games | publisher=Xbox World 360 Magazine |accessdate=24.7.2007 |date=16.8.2007 |first=Alex |last=Dale}}</ref> težavnejšo kontrolo in slabšo grafično podobo različice za Xbox 360 napram tisti za osebni računalnik<ref name="IGN review">{{navedi splet |url=http://xbox360.ign.com/articles/813/813214p1.html |title=''BioShock'' Review |publisher=IGN |last=Onyett |first=Charles |date=16.8.2007 |accessdate=16.8.2007}}</ref> in na trenutke neposrečeno mešanico strelske igre ter igranja vlog, ki ne izkorišča priložnosti obeh žanrov.<ref name="YaleReview">{{navedi splet |url=http://www.yaledailynews.com/articles/view/21212 |title=''Bioshock'' review |publisher=Yale Daily News |accessdate=31.7.2010 |date=7.9.2007 |author=S.T. Hedgehog |archive-date=2007-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071211035626/http://www.yaledailynews.com/articles/view/21212 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.escapistmagazine.com/articles/view/editorials/zeropunctuation/1394-Zero-Punctuation-BioShock |title=''BioShock'' review |publisher=The Escapist |first=Ben |last=Croshaw |date=5.9.2007 |accessdate=4.11.2007 |archive-date=2007-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071102132608/http://www.escapistmagazine.com/articles/view/editorials/zeropunctuation/1394-Zero-Punctuation-BioShock |url-status=dead }}</ref> Predvsem nasprotniki so po mnenju kritikov preveč enolični, njihova [[umetna inteligenca]] pa pomanjkljiva.<ref name="YaleReview"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.mygamer.com/index.php?page=gameportal&mode=reviews&id=552512|title= BioShock |publisher=mygamer.com |date=21.8.2007 |quote=Žal je tako, da ko »splicerji« enkrat zaznajo igralca, skoraj vedno zdrvijo naravnost naprej pred igralčeve plazmide in orožje, ne ozirajoč se na lastno ranljivost.|accessdate=6.12.2008}}</ref> Sodelavec spletne strani gamecritics.com je mnenja, da je »moralna izbira« igralca pretirano črno-bela in ne vpliva zares na igranje ter odvijanje zgodbe, zaradi česar je nezanimiva.<ref>{{navedi splet |author=Moke Dootitle|url=http://www.gamecritics.com/bioshock-review|title=BioShock&nbsp;– Review|publisher=gamecritics.com |date=12.7.2007 |accessdate=6.12.2008 |quote=Igra postavi igralca tudi pred »moralno« izbiro, kar v začetku igranja zveni obetajoče, nazadnje pa pade v past klišejskih črno-belih skrajnosti}}</ref> Največ nezadovoljstva kupcev je povzročila uporaba sistema [[SecuROM]] za [[zaščita pred kopiranjem|zaščito pred kopiranjem]], ki je zahteval [[internet]]no aktivacijo po vsaki namestitvi igre. Sprva je bilo število aktivacij na uporabnika omejeno na dva, nakar je moral uporabnik osebno klicati na SecuROM-ov klicni center v ZDA. To je predstavljalo razmeroma velik strošek za uporabnike iz drugih delov sveta, poleg tega pa je bila telefonska številka, natisnjena v priročniku, napačna. V odziv na pritožbe so 2K Games v popravku povečali število samodejnih aktivacij na pet. Kljub povečanemu številu aktivacij in popravku, ki ni upošteval večkratnih namestitev na istem računalniku v kvoto aktivacij,<ref name="revoketool">{{navedi splet |url=http://www.2kgames.com/cultofrapture/revoketool.html |title=2K Revocation tool download page |date=3.11.2007 |accessdate=3.11.2007 |publisher=Cult of Rapture |first=Elizabeth |last=Tobey |archive-date=2012-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112121237/http://www.2kgames.com/cultofrapture/revoketool.html |url-status=dead }}</ref> je nezadovoljstvo ostalo, med drugim zaradi zahteve po ločeni aktivaciji za vsakega uporabnika na istem računalniku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gamegrep.com/news/5066-2k_games_tell_your_brother_to_get_his_own_bioshock/ |title=2K Games: Tell Your Brother To Get His Own BioShock |date=5.9.2007 |accessdate=3.8.2010 |publisher=gamegrep |archive-date=2012-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120208023623/http://www.gamegrep.com/news/5066-2k_games_tell_your_brother_to_get_his_own_bioshock/ |url-status=dead }}</ref> Poleti 2009 so omejitev namestitev odstranili, še vedno pa igra zahteva aktivacijo po prvi namestitvi,<ref>{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/onearticle.x/53236 |title=2K Games Lifts BioShock PC Install Limit, DRM |publisher=Shacknews |first=Aaron |last=Linde |date=9.6.2008 |accessdate=19.6.2008}}</ref> ki naj bi jo ukinili po koncu prodaje različice za osebni računalnik.<ref>{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/onearticle.x/48641 |title=BioScandal Dwindles: Levine Promises Eventual Removal of DRM, Ends Betrayaltongate 07 |publisher=Shacknews |first=Chris |last=Faylor |date=4.8.2007 |accessdate=19.6.2008}}</ref> === Prodaja === Dobre zgodnje ocene kritikov so pripomogle k velikemu prodajnemu uspehu igre. Različica za Xbox 360 je bila tretja najbolje prodajana igra avgusta 2007;<ref>{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/news/6178770.html |last=Thorsen |first=Tor |title=US August game-industry haul nearly $1B |publisher=[[GameSpot]] |date=14.9.2007 |accessdate=27.1.2008}}</ref> po podatkih založnika so do junija 2009 prodali okrog 3 milijone izvodov,<ref>{{navedi splet |last=Ivan |first=Tom |url=http://www.edge-online.com/news/take-two-targets-five-million-bioshock-2-sales |title=Take-Two Targets Five Million BioShock 2 Sales |publisher=[[Edge (revija)|Edge Online]] |date=18.6.2009 |accessdate=20.12.2009}}</ref> do marca 2010 pa še milijon več.<ref>{{navedi splet |url=http://www.el33tonline.com/past/2010/3/4/original_bioshock_sells_4_million/ |title=Original Bioshock sells 4 million units, GTA IV tops 15 million |publisher=El33tonline |date=4.3.2010 |accessdate=31.7.2010 |archive-date=2011-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001054906/http://www.el33tonline.com/past/2010/3/4/original_bioshock_sells_4_million/ |url-status=dead }}</ref> ''[[The Wall Street Journal]]'' je poročal, da so [[delnica|delnice]] podjetja [[Take-Two Interactive|Take-Two]], ki ima v lasti [[2K Games]], po objavi prvih ocen igre poskočile za skoraj 20{{nbsp}}%.<ref name="wsjpricehike">{{navedi splet |url=http://online.wsj.com/public/article/SB119024844874433247-EnpxM1F6fI9YZDofC7VnyPzVrGQ_20070920.html?mod=todays_free_feature |title=High Scores Matter To Game Makers, Too |first=Nick |last=Wingfield |publisher=Wall Street Journal |date=20.9.2007 |accessdate=29.9.2007 |archive-date=2008-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080513133333/http://online.wsj.com/public/article/SB119024844874433247-EnpxM1F6fI9YZDofC7VnyPzVrGQ_20070920.html?mod=todays_free_feature |url-status=dead }}</ref> === Nagrade === ''BioShocku'' je po prvi predstavitvi na sejmu [[Electronic Entertainment Expo]] (E3) leta 2006 podelilo naslov »igra sejma« več igričarskih spletnih strani, med njimi [[GameSpot]]<ref>{{navedi splet | url=http://www.gamespot.com/features/6151435/p-28.html |title=E3 2006 Editors' Choice Awards |accessdate=4.11.2007 |date=20.5.2006 |publisher=Gamespot}}</ref> [[IGN]]<ref>{{navedi splet |url=http://games.ign.com/articles/709/709355p7.html |title=IGN's Overall Best of E3 2006 Awards |date=19.5.2006 |accessdate=4.11.2007 |publisher=IGN |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118201018/http://games.ign.com/articles/709/709355p7.html |url-status=dead }}</ref> in [[GameSpy]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.gamespy.com/articles/709/709100p16.html |title=E3 2006 Best of Show |accessdate=4.11.2007 |date=18.5.2006 |publisher=GameSpy}}</ref> Spletna stran IGN je kasneje ''BioShock'' nominirala za igro leta 2007<ref>{{navedi splet |url=http://bestof.ign.com/2007/overall/25.html |title=IGN Best of 2007: Overall Game of the Year |publisher=IGN |date=11.1.2008 |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2008-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080113203707/http://bestof.ign.com/2007/overall/25.html |url-status=dead }}</ref> in mu podelila nagrade za najboljšo računalniško igro leta<ref>{{navedi splet |url=http://bestof.ign.com/2007/pc/22.html |title=IGN Best of 2007: PC Game of the Year |publisher=IGN |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2008-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080129133905/http://bestof.ign.com/2007/pc/22.html |url-status=dead }}</ref> najboljšo umetniško podobo<ref>{{navedi splet |url=http://bestof.ign.com/2007/overall/13.html |title=IGN Best of 2007: Best Artistic Design |publisher=IGN |date=11.1.2008 |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2008-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080405014111/http://bestof.ign.com/2007/overall/13.html |url-status=dead }}</ref> in najboljšo uporabo zvoka.<ref>{{navedi splet |url=http://bestof.ign.com/2007/overall/16.html |title=IGN Best of 2007: Best Use of Sound |publisher=IGN |date=11.1.2008 |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2008-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080405151930/http://bestof.ign.com/2007/overall/16.html |url-status=dead }}</ref> Na izboru za igro leta spletne strani GameSpy se je ''BioShock'' uvrstil na tretje mesto,<ref>{{navedi splet |url=http://goty.gamespy.com/2007/overall/11.html |title=GameSpy's Overall Top Ten of 2007: #3 BioShock |publisher=GameSpy |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2008-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080124152845/http://goty.gamespy.com/2007/overall/11.html |url-status=dead }}</ref> prejel pa je nagrade za najboljši zvok, zgodbo in umetniško vodstvo.<ref>{{navedi splet |url=http://goty.gamespy.com/2007/special/29.html |title=GameSpy's Game of the Year 2007: Special Awards |publisher=GameSpy |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2013-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131029200206/http://goty.gamespy.com/2007/special/29.html |url-status=dead }}</ref> Nagrado za najboljšo zgodbo je dobil tudi na izboru spletne strani GameSpot.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/best-of/specialachievement/index.html?page=5 |title=GameSpot's Best and Worst of 2007–Special Achievements: Best Story |publisher=GameSpot |accessdate=27.1.2008 |archive-date=2008-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081206094000/http://www.gamespot.com/best-of/specialachievement/index.html?page=5 |url-status=dead }}</ref> Na izboru videoiger televizijske postaje [[Spike (televizijska postaja)|Spike TV]] za leto 2007 je prejel ''Bioshock'' nazive »igra leta«, »najboljša igra za Xbox 360« in »najboljša izvirna glasba«,<ref>{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/news/6182621.html?sid=6182621&part=rss&subj=6182621 |title=Halo 3, BioShock top Spike TV noms |last=Magrino |first=Tom |date=11.11.2007 |accessdate=11.11.2007 |work=GameSpot |publisher=CNET Networks}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.joystiq.com/2007/12/08/bioshock-drowns-competition-at-2007-vgas/ |title=BioShock drowns competition at 2007 VGAs |publisher=Joystiq |date=8.12.2007 |accessdate=8.12.2007 |first=James |last=Dobson}}</ref> Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost ([[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]]) pa mu je podelila nagrado za najboljšo igro leta 2007.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bafta.org/awards/video-games/nominations/?year=2007 |title=Games Nominations 2007 |accessdate=2.8.2010 |publisher =BAFTA}}</ref> == Sorodne izdaje == Na podlagi ocen in dobre prodaje prvenca so se odgovorni pri založbi [[Take-Two]] odločili financirati izdelavo nadaljevanj ''BioShocka''. ''[[BioShock 2]]'' je izšel 9. februarja 2010 za sisteme Windows, Xbox 360 in PlayStation 3.<ref>{{navedi splet |url=http://xbox360.ign.com/articles/106/1066915p1.html |title=''BioShock 2'' Review |date=5.2.2010 |accessdate=3.8.2010 |publisher=IGN |last=Onyett |first=Charles}}</ref> Po besedah predsednika podjetja Take-Two je v načrtu celotna [[BioShock (serija)|serija nadaljevanj]], ki bodo izhajala v razmaku dveh do treh let.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bit-tech.net/news/2007/09/11/bioshock_sequel_coming_1_5m_copies_shipped/1 |title=''BioShock'' sequel coming, 1.5&nbsp;m copies shipped |accessdate=3.8.2010 |first=Tim |last=Smalley |date=11.9.2007 |publisher=Bit-Tech}}</ref> Pred izdajo ''BioShocka'' se je na spletu pojavila peticija za izdajo zbirateljske različice. Predstavniki založnika so sporočili, da bodo pripravili izdajo z omejeno naklado za zbiratelje, če zbere peticija 5000 podpisov, kar se je zgodilo v zgolj petih urah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.2kgames.com/cultofrapture/article/bioshockleannounce |title=There Will Be A Limited Collector's Edition! |first=Elizabeth |last=Tobey |date=28.3.2007 |accessdate=4.11.2007 |publisher=Cult of Rapture |archive-date=2012-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120310055716/http://www.2kgames.com/cultofrapture/article/bioshockleannounce |url-status=dead }}</ref> Hkrati z osnovno izdajo je tako izšla še zbirateljska (''BioShock'' Limited Edition), ki vsebuje plošček z igro, DVD s posnetki razvoja igre, [[filmska glasba|soundtrack]] in figurico »velikega očka« v škatli, ki jo je oblikoval zmagovalec grafičnega natečaja na spletni strani ''Cult of Rapture''.<ref>{{navedi splet |url=http://news.teamxbox.com/xbox/13321/BioShock-Limited-Edition-Revealed/ |title=BioShock Limited Edition Revealed |date=23.4.2007 |accessdate=3.8.2010 |work=TeamXbox |publisher=IGN |last=Berardini |first=César A.}}</ref> Vzporedno z izdajo igre sta ločeno, v digitalni obliki izšla še grafična knjiga ''BioShock: Breaking the Mold'' (13. avgusta) s skicami in posnetki grafičnih elementov<ref>{{navedi splet |url=http://arstechnica.com/journals/thumbs.ars/2007/08/14/bioshock-art-book-available-for-free-download |title=High-resolution ''Bioshock'' art book available for free download |publisher=Ars Technica |date=14.7.2007 |accessdate=3.8.2010 |first=Ben |last=Kuchera}}</ref> in soundtrack igre (24. avgusta), ki vsebuje glasbeno podlago skladatelja [[Garry Schyman|Garryja Schymana]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.2kgames.com/cultofrapture/article/orchestralscore |work=Cult of Rapture |title=Introducing the BioShock Orchestral Score |publisher=2K Games |accessdate=4.11.2007 |date=24.8.2007 |first=Elizabeth |last=Tobey |archive-date=2011-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110928132152/http://www.2kgames.com/cultofrapture/article/orchestralscore |url-status=dead }}</ref> === Film === 9. maja 2008 so predstavniki podjetja Take Two sporočili, da so podpisali pogodbo z [[Universal Studios]] za snemanje [[film]]ske priredbe ''BioShocka''; scenarij zanj naj bi napisal [[John Logan (pisatelj)|John Logan]], režiral pa naj bi ga [[Gore Verbinski]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.variety.com/article/VR1117985365.html?categoryId=13&cs=1 |title=Gore Verbinski to direct 'Bioshock' |date=9.5.2008 |accessdate=9.5.2008 |publisher=[[Variety (revija)|Variety]] |last1=Flemming |first1=Michael |last2=Fritz |first2=Ben}}</ref> Izšel naj bi leta 2010, vendar je bilo ustvarjanje prekinjeno zaradi težav s financiranjem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.variety.com/article/VR1118002851.html?categoryid=13&cs=1&nid=2854 |title=Universal halts Verbinski's 'Bioshock' |date=24.4.2009 |accessdate=29.4.2009 |publisher=Variety |first=Michael |last=Fleming}}</ref> Režisersko vlogo je nato prevzel [[Juan Carlos Fresnadillo]], Gore Verbinski je sodeloval le še kot [[Filmski producent|producent]],<ref>{{navedi splet |url=http://movies.ign.com/articles/110/1102680p1.html |title=Gore: Persia Won't Stop BioShock |date=29.6.2010 |accessdate=3.8.2010 |publisher=IGN |last=Vejvoda |first=Jim}}</ref> kar pa ni bilo pogodu umetniškemu direktorju Kenu Levineu, zato je izkoristil pravico odločanja in ukinil projekt.<ref>{{navedi novice| url=http://www.eurogamer.net/articles/2013-03-12-ken-levine-personally-killed-off-the-bioshock-film-heres-why |title=Ken Levine personally killed off the BioShock film - here's why |author=Robinson, Marin |date=12.3.2013 |work=EuroGamer |accessdate=15.4.2013}}</ref> == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://bioshockgame.com}} {{ikona en}} * [http://bioshock.wikia.com/wiki/BioShock_Wiki BioShock Wiki] {{ikona en}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Videoigre leta 2007]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Prvoosebne strelske igre]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Mac OS]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 3]] [[Kategorija:Igre za Xbox 360]] [[Kategorija:Znanstvenofantastične videoigre]] p16vzd421b5q3kd50uz2vdy93s21pb8 Pier Gonella 0 257938 6665512 6500070 2026-04-25T19:48:33Z Demetrio99 67483 6665512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Pier Gonella | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = Pierangelo Gonella | instrument = [[kitara]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1998-danes | notable_instruments = }} '''Pier Gonella''', [[Italijani|italijanski]] [[glasbenik]], * [[26. marec]] [[1977]]. Svojo glasbeno pot je začel pri [[power metal]] [[glasbena skupina|skupini]] ''Labyrinth'', ki pa jo je leta 2007 zapustil in se pridružil skupini ''Necrodeath''. Pier Gonella je [[kitarist]] in [[tekstopisec]] [[Italijani|italijanske]] [[heavy metal]] skupine [[Mastercastle]], ki jo je leta 2008 ustanovil skupaj s pevko [[Giorgia Gueglio]]. Novembra 2019 ustanovi instrumentalni trio ''Pier Gonella''. Debitantski album je bil izdan 7. januarja 2020 pri založbi MusicArt/DiamondsProd z naslovom ''Strategy'', iz katerega sta bila izdana dva singla z videospoti, naslovna skladba ''Strategy'' in ''Liberland''. Leta 2023 izda drugi album 667, ki so mu predhodili singla ''Margarita''<ref name="singla Margarita">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=9deJ31qaYIM |title=singla Margarita|website=youtube.com|access-date=avgusta 26, 2025}}</ref> in ''667''<ref name="singla 667">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=EdPFHSWlS-s |title=singla 667|website=youtube.com|access-date=avgusta 26, 2025}}</ref>. == Diskografija == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 90%;" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;" | Studijski albumi |-bgcolor="#CCCCCC" align="center" | width="120"|glasbena skupina | width="80"|leto | width="200"|naslov | width="120"|založba |- | Athlantis | align="center" | 2001 | ''Athlantis'' | Underground Symphony |- | Wild Steel | align="center" | 2003 | ''Wild Steel'' | Underground Symphony |- | Odyssea | align="center" | 2005 | ''Tears in floods'' | Scarlet Records - King Records |- | Labyrinth | align="center" | 2006 | ''Freeman'' | Arise Records - King Records - V2 |- | Labyrinth | align="center" | 2006 | ''6 days to nowhere'' | Scarlet Records - King Records - V2 |- | Labyrinth | align="center" | 2010 | ''As time goes by'' | Scarlet Records - King Records - V2 |- | Necrodeath | align="center" | 2007 | ''Draculea'' | Scarlet Records |- | Necrodeath | align="center" | 2009 | ''Phylogenesis'' | Scarlet Records |- | [[Mastercastle]] | align="center" | 2009 | ''[[The Phoenix]]'' | [[Lion Music]] - Spiritual Beast |- | Necrodeath | align="center" | 2010 | ''Old Skull'' | Scarlet Records |- | Necrodeath | align="center" | 2009 | ''The Age of fear'' | Scarlet Records |- | [[Mastercastle]] | align="center" | 2010 | ''[[Last Desire]]'' | [[Lion Music]] |- | [[Mastercastle]] | align="center" | 2011 | ''[[Dangerous Diamonds]]'' | [[Lion Music]] |- | Pier Gonella | align="center" | 2020 | ''Strategy'' |Diamonds Prod |- | Necrodeath | align="center" | 2023 | ''Singin' In The Pain'' | Tike To Kill Rec |- | [[Mastercastle]] | align="center" | 2023 | ''Lighthouse Pathetic'' |Diamonds Prod |- | Pier Gonella | align="center" | 2023 | ''667'' |Diamonds Prod |- | [[Mastercastle]] | align="center" | 2023 | ''Still in The Flesh'' |Diamonds Prod |} == Zunanje povezave == * [http://www.piergonella.com/ Uradna spletna stran] * [https://www.youtube.com/channel/UCzl4VbgEFFfeIzpbdXYuEDQ Pier Gonella na Youtube] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gonella, Pier}} [[Kategorija:Mastercastle]] [[Kategorija:Italijanski kitaristi]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji v 21. stoletju]] 7fevq0kisteugw2xwlwy067va7l5bhh Bavčer 0 274708 6665456 5750256 2026-04-25T17:49:01Z ~2026-25420-85 258847 Dodal sem še eno osebo z priimkom Bavčer, grafičnega oblikovalca z imenom Egon 6665456 wikitext text/x-wiki '''Bavčer''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 28 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 10.804. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905—1944), planinec, član organizacije [[TIGR]] * [[Jani Bavčer]] (*1948), grafični oblikovalec (oblikovalec vizualnih komunikacij) * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] (1595—1668), pisatelj, humanist in zgodovinar *[[Nina Carnelutti Bavčer]] (1956—2021), grafična oblikovalka *Egon Bavčer (1956), grafični oblikovalec == Glej tudi == * priimek [[Bavčar]] * [[Bautzer]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bavčer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] js87ywcst766pk3i0mx15yd60lwyprk Donald Clewer 0 278883 6665399 5927514 2026-04-25T13:42:40Z Engelbert 76895 pp, zp 6665399 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Donald Clewer |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1942]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Donald Clewer''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. oktober]] [[1892]], † [[11. december]] [[1945]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clewer/Donald/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clewer, Donald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] r7jpfaenopnfob0l2ywrxsf2ptd415p Geoffrey Benedict Clifton-Brown 0 278884 6665401 5928721 2026-04-25T13:48:27Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6665401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Geoffrey Benedict Clifton-Brown |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Geoffrey Benedict Clifton-Brown''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1899]], † [[17. november]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clifton-Brown/Geoffrey_Benedict/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clifton-Brown, Geoffrey Benedict}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 8b3nexz39p41040o703qpq20cvaxm3w 6665402 6665401 2026-04-25T13:49:08Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665402 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Geoffrey Benedict Clifton-Brown |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Geoffrey Benedict Clifton-Brown''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. julij]] [[1899]], † [[17. november]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clifton-Brown/Geoffrey_Benedict/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clifton-Brown, Geoffrey Benedict}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] o5smnd0q3qks21m5u4fr6x6piw0lv0d Frederick Sherwood Clover 0 278885 6665710 5928496 2026-04-26T06:56:44Z Engelbert 76895 pp, zp 6665710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Sherwood Clover |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frederick Sherwood Clover''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. april]] [[1894]], † [[13. januar]] [[1962]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clover/Frederick_Sherwood/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clover, Frederick Sherwood}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qcobqryk8i3p1c42p0pfgugdt2wk799 Norman Clowes 0 278886 6665712 5933971 2026-04-26T07:06:57Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6665712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Norman Clowes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Norman Clowes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1893]], † [[2. marec]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clowes/Norman/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clowes, Norman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1980]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] i2rtlonswx6c5hkv7dgdfcyejaid8vn 6665713 6665712 2026-04-26T07:08:07Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Norman Clowes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Norman Clowes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1893]], † [[2. marec]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clowes/Norman/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clowes, Norman}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] cqyyi88e5rd16ymzvkfyjxee5eqwoix Walter Edmond Clutterbuck 0 278887 6665746 5939478 2026-04-26T08:47:04Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6665746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Edmond Clutterbuck |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Walter Edmond Clutterbuck''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. november]] [[1894]], † [[2. februar]] [[1987]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clutterbuck/Walter_Edmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clutterbuck, Walter Edmond}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ltwdi9ei8dpc4v2cts538pcjyhr4kul 6665747 6665746 2026-04-26T08:49:35Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Edmond Clutterbuck |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Walter Edmond Clutterbuck''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. november]] [[1894]], † [[2. februar]] [[1987]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Clutterbuck/Walter_Edmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Clutterbuck, Walter Edmond}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Cheltenham]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] f6ujhv8054l5sh1kdsueb0igym0undi Basil Aubrey Coad 0 280824 6665754 5926550 2026-04-26T09:00:15Z Engelbert 76895 pp 6665754 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Basil Aubrey Coad |image= |caption=Basil Aubrey Coad (levo) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1926]]–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[130. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|130. pehotna brigada]] (<small>''1944–1946''</small>)<br>[[30. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|30. pehotna brigada]] (<small>''1946–1947''</small>)<br>[[27. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|27. pehotna brigada]] (<small>''1948–1951''</small>)<br>[[2. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|2. pehotna divizija]] (<small>''1951–1954''</small>) |battles=[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]]<br>[[Korejska vojna]] |awards=[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] (<small>''s ploščico''</small>)<br>[[Legija za zasluge]] |relations= |laterwork= }} '''Basil Aubrey Coad''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. september]] [[1906]], [[Portsmouth]], [[Anglija]], † [[26. marec]] [[1980]], [[Wiltshire (grofija)|Wiltshire]], Anglija. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Coad/Basil_Aubrey/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coad, Basil Aubrey}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani korejske vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] mu3m91czd6r62xprk8pq2hll4rcvn5g 6665755 6665754 2026-04-26T09:00:43Z Engelbert 76895 odstranil [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]; dodal [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Basil Aubrey Coad |image= |caption=Basil Aubrey Coad (levo) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1926]]–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[130. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|130. pehotna brigada]] (<small>''1944–1946''</small>)<br>[[30. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|30. pehotna brigada]] (<small>''1946–1947''</small>)<br>[[27. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|27. pehotna brigada]] (<small>''1948–1951''</small>)<br>[[2. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|2. pehotna divizija]] (<small>''1951–1954''</small>) |battles=[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]]<br>[[Korejska vojna]] |awards=[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] (<small>''s ploščico''</small>)<br>[[Legija za zasluge]] |relations= |laterwork= }} '''Basil Aubrey Coad''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. september]] [[1906]], [[Portsmouth]], [[Anglija]], † [[26. marec]] [[1980]], [[Wiltshire (grofija)|Wiltshire]], Anglija. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Coad/Basil_Aubrey/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coad, Basil Aubrey}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani korejske vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] hkxmjiezzo1xrra8np2dr0tlt948vl5 Edwyn Harland Wolstenholme Cobb 0 280825 6665758 5927788 2026-04-26T09:08:48Z Engelbert 76895 pp, zp 6665758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edwyn Harland Wolstenholme Cobb |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edwyn Harland Wolstenholme Cobb''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. avgust]] [[1902]], † [[26. marec]] [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Cobb/Edwyn_Harland_Wolstenholme/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cobb, Edwyn Harland Wolstenholme}} [[Kategorija:Rojeni leta 1902]] [[Kategorija:Umrli leta 1955]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] o8jvxo3ob1i5d1rwhqdl6v569k477sm 6665759 6665758 2026-04-26T09:09:36Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1902]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1955]]; +[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edwyn Harland Wolstenholme Cobb |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edwyn Harland Wolstenholme Cobb''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. avgust]] [[1902]], † [[26. marec]] [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Cobb/Edwyn_Harland_Wolstenholme/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cobb, Edwyn Harland Wolstenholme}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] pcrpkvikcj6zhv83nj2iptik7jhae4l James Rupert Cochrane 0 280826 6665768 5930726 2026-04-26T09:24:18Z Engelbert 76895 pp 6665768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Rupert Cochrane |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1959 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Rupert Cochrane''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. november]] [[1904]], † [[13. junij]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cochrane/James_Rupert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cochrane, James Rupert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1978]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] jgpv7l87i0g0nk56i4rz7nlyv09sht2 6665770 6665768 2026-04-26T09:25:50Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1904]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1978]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Rupert Cochrane |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1959 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Rupert Cochrane''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. november]] [[1904]], † [[13. junij]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cochrane/James_Rupert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cochrane, James Rupert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 1fu35b0upx94ixl6p1m681txr8y5o74 Cyril Frederick Charles Coleman 0 280860 6665776 5927336 2026-04-26T09:36:30Z Engelbert 76895 pp, zp 6665776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyril Frederick Charles Coleman |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1923–1959 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Cyril Frederick Charles Coleman''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. april]] [[1903]], † [[17. junij]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Coleman/Cyril_Frederick_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coleman, Cyril Frederick Charles}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1974]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] mxql3p8xajkmjjr64zbclev2xzntdog 6665777 6665776 2026-04-26T09:39:01Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyril Frederick Charles Coleman |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1923–1959 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Cyril Frederick Charles Coleman''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. april]] [[1903]], † [[17. junij]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Coleman/Cyril_Frederick_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coleman, Cyril Frederick Charles}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] 7dbvuk62ty9f8bskgvg2ks8lfb7ow88 John Francis Stanhope Coleridge 0 280861 6665785 5931121 2026-04-26T09:48:41Z Engelbert 76895 pp, zp 6665785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Francis Stanhope Coleridge |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1898–1940 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''John Francis Stanhope Coleridge''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. april]] [[1878]], † [[3. november]] [[1951]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Coleridge/John_Francis_Stanhope_Duke/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coleridge, John Francis Stanhope}} [[Kategorija:Rojeni leta 1878]] [[Kategorija:Umrli leta 1951]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6pb9f6fvud5mflqtb8cof8eiifdrley 6665786 6665785 2026-04-26T09:51:06Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Francis Stanhope Coleridge |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1898–1940 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''John Francis Stanhope Coleridge''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. april]] [[1878]], † [[3. november]] [[1951]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Coleridge/John_Francis_Stanhope_Duke/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Coleridge, John Francis Stanhope}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] nkrbzc1bqp2n5jjfbs5v80rhaeydcba Angus Lyell Collier 0 280862 6665790 5926202 2026-04-26T10:42:34Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6665790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Angus Lyell Collier |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Angus Lyell Collier''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. november]] [[1893]], † [[7. september]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Collier/Angus_Lyell/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Collier, Angus Lyell}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] qddj8116nwwxoewedy2dli5ayjv24tj Wilfred d'Auvergne Collings 0 280863 6665793 5939559 2026-04-26T10:47:48Z Engelbert 76895 pp, zp 6665793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Wilfred d&#39;Auvergne Collings |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Wilfred d'Auvergne Collings''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. avgust]] [[1893]], † [[13. april]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Collings/Wilfred_d%27Auvergne/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Collings, Wilfred d'Auvergne}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5x4sww2rku8u9fcx2n099vrdjn1iocu Edward Charles Colville 0 280869 6665796 5927735 2026-04-26T11:01:30Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6665796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Charles Colville |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1959 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Charles Colville''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. september]] [[1905]], † [[10. januar]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Colville/Edward_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Colville, Edward Charles}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7h5pmqi4bqyfd0srcp7bke4fhm0gif3 6665797 6665796 2026-04-26T11:03:24Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Charles Colville |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1959 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Charles Colville''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. september]] [[1905]], † [[10. januar]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Colville/Edward_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Colville, Edward Charles}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] fajzmjhw7dehyhlx5w5nycj1nu1bubh Jesenko 0 291764 6665368 6636755 2026-04-25T12:19:11Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6665368 wikitext text/x-wiki '''Jesenko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 426 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Bernarda Jesenko Filipič]], poznavalka skrilarstva na Škofjeloškem * [[Dragotin Jesenko]] (1864—1902), pesnik in pisatelj * [[Fran Jesenko]] (1875—1932), botanik, genetik, univ. profesor *[[Franc Jesenko]] (*1937), agronom, strokovnjak za perutninarstvo *[[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940 in ml.), zdravnika kirurga (Ce) * [[Janez Jesenko]] (1838—1903), šolnik, zgodovinar, geograf, prevajalec * [[Jerica Jesenko]] (*2005), smučarska skakalka *[[Jože Jesenko]] (*1943), matematik, informatik, organizatorik *[[Primož Jesenko]] (*1975), dramaturg, teatrolog, gledališki kritik, kustos *[[Simon Jesenko]], fizik *[[Rok Jesenko]] (1880—1966), pravnik, prosvetni delavec *[[Tončka Gaber]], r. Jesenko (1881—), žena Anteja Gabra, sestra Frana Jesenka ==Glej tudi== * priimke [[Jesenek]], [[Jesenovec]], [[Jesenšek]], [[Jeseničnik]], [[Jesenik]] * [[Jesenkova nagrada]] ([[Jesenkovo priznanje]]) * [[Jesenkovo]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jesenko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t040cbs17yxmxpmlxh9bpzbkgkt6juk Andrijevica 0 317492 6665466 6654329 2026-04-25T18:15:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Andrijevica |izvorno_ime=Андријевица |slika=Andrijevica central square, morning after the city fest.jpg |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] |nadmorska=829 |prebivalstvo=960 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |postna=84320 |posta= |registrska=AN }} '''Andrijevica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], [[Upravna delitev Črne gore|upravni]] sedež občine Andrijevica. == Zgodovina == {{prazen razdelek}} == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 894 || 899 || 1007 || 994 || 941 || 933 || 1073 || 1048 || 960 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] rvnxr7lnz0ljbqukqbo29mes27a49gv Andželati 0 317497 6665469 6654331 2026-04-25T18:25:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Andželati |izvorno_ime=Анџелати |slika= |prebivalstvo=126 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=964 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Andželati''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 117 || 139 || 119 || 144 || 95 || 164 || 134 || 185 || 126 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] h16adnk9mdz027q5q0llbaslx6hm22m Božići, Črna gora 0 317498 6665670 6654901 2026-04-26T05:59:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665670 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Božići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Božići |izvorno_ime=Божићи |slika= |prebivalstvo=154 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=946 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Božići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 374 || 368 || 375 || 316 || 342 || 223 || 250 || 186 || 154 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 7wiasemmbqlbfevbyii07d0vngckjex Bojovići 0 317499 6665651 6654709 2026-04-26T04:46:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bojovići |izvorno_ime=Бојовићи |slika= |prebivalstvo=31 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=876 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Bojovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 192 || 195 || 144 || 157 || 155 || 131 || 128 || 33 || 31 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 39gxzfirw8sr6vccedkxvoifo6rjb5d Cecuni 0 317518 6665735 6654963 2026-04-26T08:26:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cecuni |izvorno_ime=Цецуни |slika= |prebivalstvo=76 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=960 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Cecuni''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 375 || 400 || 346 || 282 || 189 || 120 || 77 || 55 || 76 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 8b8599njtkgkorpnjhifzevlxd35oq2 Arbnež 0 317519 6665540 6654591 2026-04-25T20:14:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Arbnež |izvorno_ime=Арбнеж |slika= |prebivalstvo=192 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Arbnež''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 535 || 556 || 603 || 606 || 650 || 725 || 399 || 327 || 192 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] gwpdhdcydoe9o06d7n46g6kr7e5l9yn Bar, Črna gora 0 317520 6665587 6654609 2026-04-25T23:56:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665587 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Bar}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = Bar |izvorno_ime = Бар |slika = Bar Montenegro aerial view.jpg |napis = Pogled iz zraka |občina = [[Občina Bar|Bar]] |površina = |nadmorska = |prebivalstvo = 14823 |prebivalstvo_od = 2023 |prebivalstvo_ref = <ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |poštna = 85000 |pošta = |telefon = |registrska = BR }} '''Bar''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki je [[Upravna delitev Črne gore|upravni]] sedež [[občina Bar|občine Bar]], kakor tudi rimskokatoliške nadškofije (od 1034; škofija pa je bila ustanovljena že v 9.stoletju), ki je neposredno podrejena Svetemu sedežu. Škofje so v zadnjem obdobju albanskega rodu, kar ustreza nacionalni sestavi večine vernikov. Mesto je tudi turistični center ter glavno črnogorsko pristanišče, ki ga z zaledjem povezuje [[železniška proga Beograd–Bar]]. == Zgodovina == {{prazen razdelek}} == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-25}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 897 || 1113 || 2184 || 3612 || 6742 || 10971 || 13719 || 13503 || 14823 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] [[Kategorija:Bar, Črna gora| ]] oadrrgvrw8yugksuwe9dagtl84c3anu Bartula 0 317521 6665594 6654613 2026-04-26T00:19:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bartula |izvorno_ime=Бартула |slika= |prebivalstvo=442 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Bartula''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 226 || 280 || 298 || 294 || 301 || 400 || 355 || 342 || 442 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] k9cwwwlajcj8ww668ghxab6dp3yp7rk Besa 0 317522 6665610 6654637 2026-04-26T02:16:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Besa |izvorno_ime=Беса |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Besa''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 152 || 167 || 179 || 235 || 246 || 272 || 67 || 41 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] rt2am12ym63gf9mngpf9kdlkolkfxyr Bjeliši 0 317523 6665634 6654684 2026-04-26T04:16:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bjeliši |izvorno_ime=Бјелиши |slika= |prebivalstvo=2186 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Bjeliši''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 441 || 639 || 529 || 983 || 671 || 790 || 1042 || 1712 || 2186 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] rclwsnmaq24e125m54r6kiyrrod9419 Braćeni 0 317524 6665687 6654916 2026-04-26T06:18:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Braćeni |izvorno_ime=Браћени |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Braćeni''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 38 || 36 || 66 || 55 || 31 || 22 || 19 || 15 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 3ptdedy4px6bfxqsgic6hg9016ydgsl Brijege 0 317525 6665696 6445207 2026-04-26T06:34:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brijege |izvorno_ime=Бријеге |slika= |prebivalstvo=2 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska=209 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Brijege''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 89 || 84 || 71 || 53 || 20 || 12 || 6 || 2 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] nu6c9grth40r8m2o6k95bkyjt0o9tra Brca, Bar 0 317526 6665688 6654917 2026-04-26T06:19:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665688 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brca |izvorno_ime=Брца |slika= |prebivalstvo=268 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Brca''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 116 || 112 || 128 || 157 || 205 || 141 || 214 || 263 || 268 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 8lpqb3jbf21b8jkcp994k341e2fwlcc Bukovik, Črna gora 0 317527 6665709 6654939 2026-04-26T06:56:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665709 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bukovik}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bukovik |izvorno_ime=Буковик |slika=Montenegro Bukovik 1.jpg |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=297 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Bukovik''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 175 || 201 || 240 || 141 || 121 || 95 || 90 || 67 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] bmzdlr68qg7nsdugb9tjlus38vm13e7 Burtaiši 0 317528 6665715 6654948 2026-04-26T07:13:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Burtaiši |izvorno_ime=Буртаиши |slika= |prebivalstvo=4477 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=94 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Burtaiši''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 500 || 581 || 757 || 1241 || 2660 || 2835 || 3013 || 3800 || 4477 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] fphpwv1aoteb9veabznf18enzmbbkmx Dabezići 0 317542 6665821 6655059 2026-04-26T11:46:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dabezići |izvorno_ime=Дабезићи |slika= |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Dabezići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 300 || 312 || 319 || 322 || 307 || 299 || 146 || 160 || 130 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] s6j03rqbox0y1rcewvj9fx5el0ofijn Bobovište, Črna gora 0 317595 6665642 6654699 2026-04-26T04:31:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665642 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bobovište}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bobovište |izvorno_ime=Бобовиште |slika= |prebivalstvo=115 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=56 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Bobovište''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 318 || 354 || 412 || 470 || 490 || 553 || 230 || 180 || 115 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] bgebey8dmy1gia6xalxksblccu5d5n5 Ckla 0 317598 6665792 6655031 2026-04-26T10:44:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ckla |izvorno_ime=Цкла |slika= |prebivalstvo=42 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Ckla''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 179 || 193 || 243 || 285 || 291 || 301 || 104 || 83 || 42 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] t1wl97rb2v21tnva0oral09ctkuikkr Azane 0 317601 6665572 6654599 2026-04-25T22:55:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Azane |izvorno_ime=Азане |slika= |prebivalstvo=71 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Azane''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 236 || 244 || 259 || 232 || 202 || 197 || 136 || 99 || 71 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] 09docamldthg4wm3qytmg7jq9gnrtr4 Babino, Črna gora 0 317602 6665575 6654602 2026-04-25T23:10:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Babino |izvorno_ime=Бабино |slika= |prebivalstvo=320 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Babino''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 594 || 480 || 465 || 504 || 441 || 391 || 436 || 413 || 320 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] 58junccotpkjppbvm9uho6oek13v6ev Bastahe 0 317603 6665595 6654614 2026-04-26T00:23:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bastahe |izvorno_ime=Бастахе |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1173 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Bastahe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 158 || 167 || 149 || 200 || 119 || 77 || 70 || 40 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] 9okoee6d716e84a82wyk7u0bdjnq0ok Beran Selo 0 317604 6665606 6654627 2026-04-26T01:57:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Beran Selo |izvorno_ime=Беран Село |slika= |prebivalstvo=1514 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=693 |postna=87000 |posta=Berane |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Beran Selo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 362 || 223 || 487 || 962 || 1322 || 1286 || 1483 || 1832 || 1514 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Beran Selo}} {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] e0i5snpc2aqawpaj9grreskjbf2nczc Berane 0 317605 6665607 6654628 2026-04-26T01:57:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = Berane |izvorno_ime = Беране |slika = Berane 2.jpg |napis = |občina = [[Občina Berane|Berane]] |površina = |nadmorska = 663 |prebivalstvo = 9532 |prebivalstvo_od = 2023 |prebivalstvo_ref = <ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |poštna = 84300 |pošta = |telefon = |registrska = BA }} '''Berane''' so mesto v severovzhodnem kotu [[Črna gora|Črne gore]] z okrog 10.000 prebivalci, ki je [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] središče [[občina Berane|občine Berane]], pa tudi sedež istoimenske eparhije Srbske pravoslavne cerkve, ki obsega jugovzhodni del [[Sandžak|Sandžaka]]. == Zgodovina == Mesto se je med letoma 1949 in 1992 imenovalo '''Ivangrad''' v čast malo pred koncem vojne ponesrečenemu narodnemu heroju in članu Vrhovnega štaba NOV in POJ ter politbiroja CK KPJ [[Ivan Milutinović|Ivanu Milutinoviću]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-25}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 3701 || 4513 || 6969 || 11164 || 12720 || 12267 || 11776 || 11073 || 9532 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] e2q7fkcqjzfjr8h14sbi7yjo18acak1 Boljevići, Črna gora 0 317606 6665656 6654851 2026-04-26T04:55:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boljevići |izvorno_ime=Бољевићи |slika=2023 Boljeviči (Montenegro).jpg |prebivalstvo=155 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=191 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Boljevići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 365 || 375 || 359 || 339 || 215 || 194 || 204 || 181 || 155 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] ido4lv4lh71okcpd8ql7bbtwdm8v8tc Bor, Črna gora 0 317607 6665658 6654858 2026-04-26T05:11:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665658 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Bor}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bor |izvorno_ime=Бор |slika= |prebivalstvo=222 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1206 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Bor''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 248 || 308 || 367 || 357 || 397 || 323 || 243 || 222 || 222 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] fhrpwtof7978ao51ib8ks60e59oqsls Bubanje 0 317608 6665702 6654932 2026-04-26T06:49:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bubanje |izvorno_ime=Бубање |slika= |prebivalstvo=129 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=630 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Bubanje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 379 || 443 || 470 || 433 || 336 || 290 || 213 || 180 || 129 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] {{normativna kontrola}} 48gxakl345v26s0zgap32487vy38dmh Budimlja 0 317609 6665704 6654935 2026-04-26T06:50:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665704 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Budimlja |izvorno_ime=Будимља |slika= |prebivalstvo=2079 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=720 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Budimlja''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 895 || 875 || 1210 || 1450 || 1465 || 1464 || 1694 || 1994 || 2079 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] {{normativna kontrola}} b7fhor2cbvbm5iooedg9o4emedcrr1i Buče, Črna gora 0 317610 6665716 6654951 2026-04-26T07:16:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665716 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Buče |izvorno_ime=Буче |slika= |prebivalstvo=781 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=682 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Buče''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 792 || 807 || 894 || 956 || 989 || 954 || 1000 || 932 || 781 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] {{normativna kontrola}} 8m7cghupho62mpvd0j572q425fhd0k9 Crvljevine 0 317663 6665817 6655054 2026-04-26T11:30:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = Crvljevine |izvorno_ime = Црвљевине |slika = |prebivalstvo=84 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska = 668 |postna = |posta = |obcina = [[Občina Berane|Berane]] }} '''Crvljevine''' ([[črnogorščina|črnogorsko]] in {{lang-sr|Црвљевине}}) je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 117 || 137 || 121 || 141 || 158 || 69 || 116 || 60 || 84 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] ny2wfg9oob1npf33g7yfckwvyrt8o7q Crni Vrh, Berane 0 317664 6665812 6655050 2026-04-26T11:30:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crni Vrh |izvorno_ime=Црни Врх |slika= |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Crni Vrh''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 337 || 366 || 319 || 287 || 217 || 155 || 144 || 74 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] n39wey1dmruex51rb6zp5t0sh0pxz5g Borje, Črna gora 0 317876 6665661 6654862 2026-04-26T05:29:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borje |izvorno_ime=Борје |slika= |prebivalstvo=44 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1.308 m |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Borje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 189 || 209 || 200 || 164 || 128 || 94 || 71 || 50 || 44 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] dwzpujzcrgghwi0vgedjl0mo2c79lva Brajkovača 0 317877 6665674 6654906 2026-04-26T06:04:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brajkovača |izvorno_ime=Брајковача |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1043 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Brajkovača''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 164 || 220 || 236 || 158 || 160 || 73 || 35 || 16 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] has84mxvntxsd0jcxvdsqlhp210o01v Babljak 0 317904 6665577 6654603 2026-04-25T23:11:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Babljak |izvorno_ime=Бабљак |slika= |prebivalstvo=170 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Babljak''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod občino [[Kolašin]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 100 || 94 || 137 || 137 || 169 || 196 || 200 || 194 || 170 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] a8ph2z070khoqruvlmn0u2ue1bclakr Bakovići, Črna gora 0 317905 6665581 6654606 2026-04-25T23:36:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bakovići |izvorno_ime=Баковићи |slika= |prebivalstvo=122 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Bakovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 90 || 109 || 101 || 78 || 101 || 111 || 118 || 130 || 122 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 9ggqyd0wotssvfqwxcrvg8nrza34jpx Bare, Kolašin 0 317906 6665588 6654610 2026-04-26T00:04:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bare |izvorno_ime=Баре |slika= |prebivalstvo=70 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Bare''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 126 || 124 || 116 || 108 || 91 || 70 || 63 || 78 || 70 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] b16bc5ztgw0iu60o6bpxtlz1f9avohf Bare Kraljske 0 317907 6665590 6654612 2026-04-26T00:04:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bare Kraljske |izvorno_ime=Баре Краљске |slika= |prebivalstvo=69 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Bare Kraljske''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 714 || 640 || 605 || 523 || 463 || 260 || 246 || 175 || 69 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] r1l5ue24lx3m7wwojh4wz3uduil8etk Blatina 0 317908 6665638 6654692 2026-04-26T04:23:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665638 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Blatina (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Blatina |izvorno_ime=Блатина |slika= |prebivalstvo=91 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Blatina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 134 || 150 || 150 || 101 || 151 || 123 || 126 || 110 || 91 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] r49p6nooyago5608fqzc39ziltzlwzb Bojići 0 317909 6665648 6654703 2026-04-26T04:45:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bojići |izvorno_ime=Бојићи |slika= |prebivalstvo=80 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=900 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Bojići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 206 || 207 || 200 || 210 || 206 || 190 || 156 || 98 || 80 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] gurh48cqe03bmy96pb1euj8vgohmbdq Breza, Kolašin 0 317910 6665690 6654920 2026-04-26T06:28:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Breza |izvorno_ime=Бреза |slika= |prebivalstvo=330 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Breza''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 78 || 104 || 170 || 152 || 222 || 300 || 339 || 401 || 330 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] bclmuz1ow7trqbrzqufp76ufi4mshiz Cerovice 0 317971 6665767 6654996 2026-04-26T09:22:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cerovice |izvorno_ime=Церовице |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Cerovice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 317 || 331 || 357 || 348 || 228 || 142 || 87 || 58 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] ns8tc74wny43yhz3mw2scyjf6ocoh3c Crkvine, Črna gora 0 317972 6665808 6655046 2026-04-26T11:30:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crkvine |izvorno_ime=Црквине |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Crkvine''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 64 || 60 || 52 || 44 || 40 || 33 || 24 || 21 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 2ffkasyctqxlfcc20ez6b2bjf8bg21f Bigova 0 317973 6665616 6654653 2026-04-26T02:36:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Бигова |slika=Bigova.jpg |prebivalstvo=134 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Bigova, popis 2003; skupaj: 114 | label1 = [[Srbi]] 97 | value1 = 85,08 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 8 | value2 = 7,01 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 2 | value3 = 1,75 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 3 | value4 = 2,63 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 4 | value5 = 3,50 | color5 = #A2A2D0 }} '''Bigova''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 245 || 214 || 194 || 192 || 132 || 55 || 114 || 101 || 134 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] e1pd755astpngcznm452cbepf902271 Bratešići 0 317974 6665678 6654912 2026-04-26T06:10:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Братешићи |slika= |prebivalstvo=45 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Bratešići, popis 2003; skupaj: 52 | label1 = [[Srbi]] 30 | value1 = 57,69 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 11 | value2 = 21,15 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 1 | value3 = 1,92 | color3 = #4169E1 | label4 = drugi in neznano 10 | value4 = 19,23 | color4 = #A2A2D0 }} ''Bratešići'' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 83 || 82 || 79 || 79 || 71 || 57 || 52 || 46 || 45 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] hdk3z8gh88592acm7lirmi053h9bmtb Bunovići 0 317975 6665711 6476366 2026-04-26T06:59:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665711 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Буновићи |slika= |prebivalstvo=2 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Bunovići, popis 2003; skupaj: 1 | label1 = [[Srbi]] 1 | value1 = 100 | color1 = #FF0000 }} '''Bunovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 10 || 11 || 9 || 6 || 4 || 3 || 1 || 2 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] kbt0mfd8li8c1ndbi5pim96vrbwxugw Bistrica, Mojkovac 0 318027 6665624 6654663 2026-04-26T03:11:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665624 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bistrica |izvorno_ime=Бистрица |slika= |prebivalstvo=77 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Bistrica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 287 || 331 || 338 || 284 || 179 || 172 || 152 || 102 || 77 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] bblmyiqgun3im7muuzij566vrl7eosg Bjelojevići 0 318028 6665635 6654685 2026-04-26T04:16:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bjelojevići |izvorno_ime=Бјелојевићи |slika= |prebivalstvo=62 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Bjelojevići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 25 || 63 || 108 || 150 || 219 || 249 || 232 || 202 || 62 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] ijoo0bi8j61fmzurmxtoqfhx4sfwkj5 Bojna Njiva 0 318029 6665650 6654705 2026-04-26T04:45:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bojna Njiva |izvorno_ime=Бојна Њива |slika= |prebivalstvo=278 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Bojna Njiva''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 40 || 98 || 169 || 235 || 342 || 389 || 362 || 300 || 278 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] hhwdtpyorfssjz6s3bdctl52a2prg2q Brskovo 0 318030 6665700 6654930 2026-04-26T06:45:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665700 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brskovo |izvorno_ime=Брсково |slika= |prebivalstvo=333 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Brskovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 30 || 74 || 129 || 179 || 261 || 297 || 276 || 222 || 333 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] 0rzz5650goq07r3qzvgs6k30vm6b994 Babići, Črna gora 0 318174 6665576 6475377 2026-04-25T23:10:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Babići |izvorno_ime=Бабићи |slika= |prebivalstvo=3 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Babići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 71 || 72 || 66 || 51 || 36 || 19 || 8 || 3 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 7wcax24s87kcv8p5a64s7q29b0gyhh9 Bajovo Polje 0 318175 6665579 6654605 2026-04-25T23:26:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665579 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bajovo Polje |izvorno_ime=Бајово Поље |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Bajovo Polje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 148 || 155 || 148 || 147 || 144 || 77 || 84 || 46 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] fu9otshctln2ead9vh4i59vlev3ct87 Barni Do 0 318176 6665593 6475379 2026-04-26T00:12:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Barni Do |izvorno_ime=Барни До |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska=1522 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Barni Do''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 157 || 175 || 185 || 175 || 136 || 68 || 40 || 16 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] lswkxaau4fd9q6n121hui52pmt3pl2s Bezuje 0 318177 6665614 6654642 2026-04-26T02:30:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bezuje |izvorno_ime=Безује |slika= |prebivalstvo=40 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Bezuje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 210 || 228 || 240 || 229 || 188 || 125 || 85 || 63 || 40 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] q5drk16hpdbbvaggicfsxdcaopemkog Bojati 0 318178 6665647 6475742 2026-04-26T04:45:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bojati |izvorno_ime=Бојати |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska=1311 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Bojati''' so [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 86 || 87 || 82 || 116 || 89 || 30 || 30 || 12 || z |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] ja00587hhrspfimvi4atbcmijnq9xfu Boričje 0 318179 6665659 6654860 2026-04-26T05:29:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boričje |izvorno_ime=Боричје |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1541 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Boričje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 198 || 243 || 248 || 217 || 134 || 97 || 71 || 32 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] kzm23f93kb4s5hhy8kfb9iwqqg8dp65 Borkovići, Črna gora 0 318180 6665662 6654863 2026-04-26T05:29:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borkovići |izvorno_ime=Борковићи |slika= |prebivalstvo=46 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Borkovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 311 || 316 || 298 || 310 || 275 || 174 || 131 || 82 || 46 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] mjximdo495acohugukgbmdazw97rvt3 Brijeg 0 318181 6665695 6654925 2026-04-26T06:34:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brijeg |izvorno_ime=Бријег |slika= |prebivalstvo=24 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1027 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Brijeg''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 287 || 274 || 282 || 227 || 161 || 123 || 91 || 52 || 24 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] toiw2n4z2gi272nzpdobiw1rvf8ikja Brljevo, Črna gora 0 318182 6665699 6475385 2026-04-26T06:42:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brljevo |izvorno_ime=Брљево |slika= |prebivalstvo=1 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Brljevo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 118 || 122 || 125 || 115 || 54 || 30 || 10 || 1 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] hh18kzbkvbgwtlmdba0ijz5b2s9a475 Bukovac, Črna gora 0 318183 6665708 6654938 2026-04-26T06:56:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bukovac |izvorno_ime=Буковац |slika= |prebivalstvo=33 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Bukovac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 148 || 193 || 222 || 210 || 85 || 102 || 53 || 62 || 33 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 5vly83zur6tdpe28qbfbkhhdvmpcmfw Crkvičko Polje 0 318216 6665809 6655047 2026-04-26T11:30:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crkvičko Polje |izvorno_ime=Црквичко Поље |slika= |prebivalstvo=46 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Crkvičko Polje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 378 || 446 || 447 || 357 || 246 || 134 || 97 || 70 || 46 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] m8iygjn6r49vtr7h98qwwsh9hym5bt0 Alići, Pljevlja 0 318218 6665429 6654250 2026-04-25T16:23:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665429 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Alići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Alići |izvorno_ime=Алићи |slika= |prebivalstvo=78 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Alići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 127 || 140 || 153 || 138 || 132 || 125 || 112 || 107 || 78 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] qzwfcfib09tu0phdo5089rk22otvefb Beljkovići 0 318219 6665602 6475632 2026-04-26T01:31:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Beljkovići |izvorno_ime=Бељковићи |slika= |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Beljkovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 52 || 70 || 72 || 57 || 37 || 22 || 28 || 10 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] apj5xf05zdusx1zv5coua2qhwwrpkq5 Bjeloševina, Pljevlja 0 318220 6665636 6475635 2026-04-26T04:16:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bjeloševina |izvorno_ime=Бјелошевина |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Bjeloševina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 60 || 63 || 59 || 51 || 31 || 24 || 15 || 14 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] j5nb9gg5tz9rpwwpo6i1l5htckqnkns Bobovo, Črna gora 0 318221 6665643 6654700 2026-04-26T04:31:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |slika=Zaseok Jovići i Božovići u Bobovu.jpg|thumb|220px|]] |prebivalstvo=60 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Bobovo''' (izvirno {{lang-sr|Бобово}}) je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 387 || 424 || 430 || 368 || 292 || 207 || 101 || 103 || 60 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] obty4vb8xao5n531wdg28cnofxxac4o Boljanići 0 318222 6665655 6654850 2026-04-26T04:55:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boljanići |izvorno_ime=Бољанићи |slika= |prebivalstvo=38 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Boljanići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 188 || 183 || 177 || 145 || 110 || 79 || 60 || 62 || 38 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 6uyfizwer4gj9xq4se1mv6tlhb0jbg9 Borišići 0 318223 6665660 6654861 2026-04-26T05:29:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borišići |izvorno_ime=Боришићи |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Borišići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 70 || 104 || 101 || 80 || 59 || 49 || 37 || 34 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] sitmqs57jjdle0nezammclaytzk46d3 Borova, Črna gora 0 318224 6665663 6654866 2026-04-26T05:33:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borova |izvorno_ime=Борова |slika= |prebivalstvo=25 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Borova''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 109 || 196 || 229 || 222 || 192 || 128 || 79 || 69 || 25 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] r9v9afh4oj58vv4u90k5c5bv7yak4vq Borovica 0 318225 6665664 6654868 2026-04-26T05:35:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borovica |izvorno_ime=Боровица |slika= |prebivalstvo=62 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Borovica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 190 || 216 || 234 || 236 || 206 || 172 || 187 || 204 || 62 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] a2paq3mxc4fypexwmghzt2u6ztspn3a Boščinovići 0 318226 6665667 6654898 2026-04-26T05:53:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boščinovići |izvorno_ime=Бошчиновићи |slika= |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Boščinovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 160 || 152 || 153 || 127 || 122 || 112 || 74 || 105 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] birvcudngmcfj08pcnp4q9kvyena647 Brda, Pljevlja 0 318227 6665689 6654918 2026-04-26T06:19:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brda |izvorno_ime=Брда |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Brda''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 219 || 229 || 200 || 156 || 114 || 71 || 64 || 27 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 54s5fi8x75mja9kk5wh8eifqcp81knb Bujaci 0 318228 6665707 6475636 2026-04-26T06:54:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bujaci |izvorno_ime=Бујаци |slika= |prebivalstvo=44 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Bujaci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 204 || 260 || 244 || 233 || 166 || 99 || 30 || 44 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] tlgy7p1maa4xiitb22bgvgcipdfp8ph Bušnje 0 318229 6665717 6654952 2026-04-26T07:16:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bušnje |izvorno_ime=Бушње |slika= |prebivalstvo=104 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Bušnje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 156 || 312 || 319 || 261 || 218 || 185 || 162 || 148 || 104 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 3tylh3xs7blbt99e6duamf4ddcgho8h Cerovci 0 318364 6665766 6654995 2026-04-26T09:22:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cerovci |izvorno_ime=Церовци |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Cerovci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 103 || 143 || 161 || 135 || 129 || 83 || 71 || 26 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 8tuwd9u9cazv29ssch7tf5mf54akbd1 Crljenice 0 318365 6665810 6655048 2026-04-26T11:30:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crljenice |izvorno_ime=Црљенице |slika= |prebivalstvo=216 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crljenice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 763 || 785 || 844 || 751 || 657 || 475 || 363 || 310 || 216 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] r12odfgybk055uwx4vt573yvlyqywqx Crni Vrh, Pljevlja 0 318366 6665813 6655051 2026-04-26T11:30:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crni Vrh |izvorno_ime=Црни Врх |slika= |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crni Vrh''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 269 || 300 || 289 || 214 || 167 || 103 || 86 || 72 || 36 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] q8wm6wynrl5xjqk10jq0vezf9uzlhxq Crno Brdo 0 318367 6665814 6655052 2026-04-26T11:30:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crno Brdo |izvorno_ime=Црно Брдо |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crno Brdo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 90 || 97 || 100 || 50 || 45 || 30 || 41 || 18 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 5bjizotoiv5h64i60aflr10nyp9brnk Crnobori 0 318368 6665815 6475637 2026-04-26T11:30:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crnobori |izvorno_ime=Црнобори |slika= |prebivalstvo=33 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crnobori''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 148 || 151 || 163 || 141 || 126 || 91 || 87 || 33 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 3tr2rhyo7ifvq620nu92ewxk6rjftoz Balabani 0 318378 6665582 6654607 2026-04-25T23:38:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Balabani |izvorno_ime=Балабани |slika= |prebivalstvo=993 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Balabani''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 659 || 743 || 793 || 932 || 605 || 564 || 938 || 1014 || 993 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] qwueejd631tbaborfbcnt73r07xkm0b Baloči 0 318379 6665585 6654608 2026-04-25T23:44:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Baloči |izvorno_ime=Балочи |slika= |prebivalstvo=51 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Baloči''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 243 || 242 || 192 || 122 || 111 || 64 || 42 || 40 || 51 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 0ghk2n29uqi86p67aa4cwj18odx8xiz Begova Glavica 0 318381 6665599 6654617 2026-04-26T01:11:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Begova Glavica |izvorno_ime=Бегова Главица |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Begova Glavica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 72 || 87 || 83 || 78 || 73 || 32 || 53 || 24 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] khkz2op4qth1t9qk2o8vgg5p2ub1gdb Bezjovo 0 318382 6665613 6654641 2026-04-26T02:30:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bezjovo |izvorno_ime=Безјово |slika= |prebivalstvo=47 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Bezjovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 278 || 258 || 264 || 240 || 205 || 128 || 118 || 65 || 47 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] arse9jd22uyznvdkexj5an2d9y7e0w0 Beri, Podgorica 0 318384 6665608 6654630 2026-04-26T02:02:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665608 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Beri |izvorno_ime=Бери |slika= |prebivalstvo=609 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Beri''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 296 || 287 || 320 || 374 || 400 || 419 || 485 || 556 || 609 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 6tbky6msub9l1w8lp6z2llizq85k5a5 Berislavci 0 318385 6665609 6654631 2026-04-26T02:02:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Berislavci |izvorno_ime=Бериславци |slika= |prebivalstvo=469 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Berislavci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 334 || 394 || 381 || 381 || 400 || 448 || 489 || 496 || 469 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] cz8udkm1riqry8vcpi1cchmk9zlgdc1 Bigor 0 318386 6665615 6654652 2026-04-26T02:36:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bigor |izvorno_ime=Бигор |slika= |prebivalstvo=70 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Bigor''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 120 || 134 || 135 || 129 || 108 || 99 || 85 || 74 || 70 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] h62ghpq4h8hib8qjj49oxmio2c8jtyc Bijelo Polje, Zeta 0 318387 6665619 6654659 2026-04-26T02:37:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665619 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|Bijelo Polje}}{{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bijelo Polje |izvorno_ime=Бијело Поље |slika= |prebivalstvo=762 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Bijelo Polje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 607 || 617 || 638 || 715 || 765 || 770 || 826 || 823 || 762 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] 15h79ag9jdf7rrg7ndzyjxpy4n72r9m Bioče 0 318388 6665623 6654662 2026-04-26T03:10:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bioče |izvorno_ime=Биоче |slika= |prebivalstvo=161 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Bioče''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == Leta 2006 se je v bližini kraja zgodila huda [[Železniški prevoz|železniška]] nesreča v kateri je umrlo najmanj 43 ljudi<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/162496 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-16 |archive-date=2016-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307134105/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/162496 |url-status=dead }}</ref>. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 217 || 213 || 204 || 245 || 255 || 162 || 179 || 177 || 161 |- |} == Sklici == {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] c7wdslablog8wvjmuftcni3dchvp1vh Blizna 0 318389 6665639 6475099 2026-04-26T04:28:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Blizna |izvorno_ime=Близна |slika= |prebivalstvo=7 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Blizna''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 100 || 104 || 136 || 57 || 72 || 16 || 16 || 7 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] rx6jlfe8hw41t5e9tsio5s49t3k3uli Bolesestra 0 318390 6665654 6654710 2026-04-26T04:49:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bolesestra |izvorno_ime=Болесестра |slika= |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Bolesestra''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 162 || 225 || 216 || 167 || 124 || 50 || 58 || 26 || 10 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] lskymtdsbprtumjbab5ceitj9z9g12n Botun 0 318391 6665665 6654890 2026-04-26T05:45:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Botun |izvorno_ime=Ботун |slika= |prebivalstvo=706 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Botun''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 369 || 423 || 501 || 546 || 559 || 527 || 717 || 697 || 706 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] oj47z0rz3q0i26fm2hxwnp80o82dnt6 Brežine, Podgorica 0 318392 6665693 6654922 2026-04-26T06:31:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brežine |izvorno_ime=Брежине |slika= |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Brežine''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 279 || 277 || 264 || 246 || 211 || 143 || 121 || 100 || 64 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 83s5kaw09djhrh1j398r9i02v4d7s2t Briđe 0 318393 6665698 6654929 2026-04-26T06:41:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665698 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Briđe |izvorno_ime=Бриђе |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Briđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 127 || 135 || 117 || 81 || 72 || 34 || 30 || 29 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] qwe1yxbt6nh1jo041ax7pvmdfuijl8o Brskut 0 318394 6665701 6654931 2026-04-26T06:45:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brskut |izvorno_ime=Брскут |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Brskut''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 339 || 298 || 232 || 134 || 104 || 35 || 19 || 3 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 8h4qs1ey9o58zzp7glkumm8qqblsop9 Buronji 0 318396 6665714 6654945 2026-04-26T07:12:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Buronji |izvorno_ime=Буроњи |slika= |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Buronji''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 340 || 328 || 316 || 228 || 182 || 118 || 76 || 58 || 26 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] hzscbxs1w0wpam98ghqhusqfbrz7lcl Bistrice 0 318431 6665625 6654664 2026-04-26T03:13:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bistrice |izvorno_ime=Бистрице |slika= |prebivalstvo=284 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Bistrice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 304 || 344 || 347 || 370 || 372 || 374 || 345 || 316 || 284 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] 06mcxv05owlqmmc9z9m7banmke8sq0b Cvilin 0 318514 6665819 6475108 2026-04-26T11:39:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cvilin |izvorno_ime=Цвилин |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Cvilin''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 80 || 64 || 46 || 36 || 9 || 9 || 7 || 0 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] bp1pvs9uu4pxd2gkfbbd0k3zdajy6ag Crvena Paprat 0 318516 6665816 6655053 2026-04-26T11:30:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crvena Paprat |izvorno_ime=Црвена Папрат |slika= |prebivalstvo=54 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Crvena Paprat''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 218 || 226 || 203 || 146 || 119 || 101 || 95 || 68 || 54 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] 6dvzp1jidgb3te3fed18tcv26zwllnd Crnci 0 318517 6665811 6655049 2026-04-26T11:30:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crnci |izvorno_ime=Црнци |slika= |prebivalstvo=173 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Crnci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 287 || 278 || 283 || 309 || 204 || 205 || 220 || 182 || 173 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] r6ouwddrnvlgq81rwsz0e1qkfyulpms Bogdašići 0 318546 6665644 6475460 2026-04-26T04:40:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Богдашићи |slika= |prebivalstvo=57 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Tivat|Tivat]] }} {{Tortni diagram | caption=Bogdašići, popis [[2003]].; skupaj: 48 | label1 = [[Hrvati]] 28 | value1 = 58,33 | color1 = #4169E1 | label2 = [[Črnogorci]] 10 | value2 = 20,83 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Srbi]] 6 | value3 = 12,50 | color3 = #FF0000 | label4 = neopredeljeni 3 | value4 = 6,25 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 1 | value5 = 2,08 | color5 = #A2A2D0 }} '''Bogdašići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Tivat|občino Tivat]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 327 || 344 || 227 || 205 || 140 || 89 || 48 || 57 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Tivat}} [[Kategorija:Naselja Občine Tivat]] 4yohvro1muehggsrakedvvxm1lw7s27 Bogišići 0 318547 6665645 6654701 2026-04-26T04:40:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Богишићи |slika=SvJovanKrstitelj1.jpg |prebivalstvo=198 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Tivat|Tivat]] }} {{Tortni diagram | caption=Bogišići, popis [[2003]].; skupaj: 184 | label1 = [[Srbi]] 63 | value1 = 34,23 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 43 | value2 = 23,36 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 37 | value3 = 20,10 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 18 | value4 = 9,78 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 23 | value5 = 12,50 | color5 = #A2A2D0 }} '''Bogišići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Tivat|občino Tivat]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 211 || 208 || 228 || 207 || 218 || 169 || 184 || 184 || 198 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Tivat}} [[Kategorija:Naselja Občine Tivat]] pkrsdsyo678sdkvft9h0es6c7lcuywt Ambula, Ulcinj 0 318558 6665437 6475951 2026-04-25T17:00:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ambula |izvorno_ime=Амбула |slika= |prebivalstvo=34 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Ambula''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 108 || 135 || 172 || 196 || 168 || 56 || 31 || 34 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] mvrx83snbxz1a4jxb6b0o0zeusgngy1 Bijela Gora, Ulcinj 0 318559 6665617 6654654 2026-04-26T02:36:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bijela Gora |izvorno_ime=Бијела Гора |slika= |prebivalstvo=63 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Bijela Gora''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 101 || 144 || 224 || 214 || 0 || 20 || 23 || 53 || 63 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] db8ovox3psyrkdhhuq6eum85pn3ntto Bojke 0 318560 6665649 6654704 2026-04-26T04:45:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bojke |izvorno_ime=Бојке |slika= |prebivalstvo=146 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Bojke''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 135 || 143 || 229 || 234 || 205 || 248 || 199 || 161 || 146 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 50gutkc6epgrxdeyydo67z0bb8lgn8a Brajše 0 318561 6665675 6654907 2026-04-26T06:04:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brajše |izvorno_ime=Брајше |slika= |prebivalstvo=565 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Brajše''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 550 || 577 || 679 || 696 || 799 || 859 || 767 || 682 || 565 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] iyz442jqu7aqzh6yh4vl23gs69igkdj Bratica 0 318562 6665679 6654913 2026-04-26T06:10:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665679 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bratica |izvorno_ime=Братица |slika= |prebivalstvo=200 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Bratica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 352 || 372 || 383 || 397 || 346 || 429 || 232 || 233 || 200 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] iqfu0g9jhydbpef35dvl6juknkjgo40 Briska Gora 0 318563 6665697 6654926 2026-04-26T06:36:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665697 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |slika= |prebivalstvo=54 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] |ime=Briska Gora|izvorno_ime=Бриска Гора}} '''Briska Gora''' (''Бриска Гора'') je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 134 || 141 || 165 || 121 || 83 || 67 || 58 || 50 || 54 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] qzsyqvqygemankp1ebv7eje2i2gw1xs Bajice 0 318622 6665578 6654604 2026-04-25T23:24:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bajice |izvorno_ime=Бајице |slika= |prebivalstvo=776 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Bajice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 519 || 518 || 587 || 551 || 626 || 805 || 857 || 781 || 776 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] f55i4vzb4bsxwujohhympdsetbdsh04 Barjamovica 0 318624 6665591 6475798 2026-04-26T00:05:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Barjamovica |izvorno_ime=Барјамовица |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Barjamovica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 171 || 144 || 95 || 32 || 2 || 1 || 3 || 0 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] pdtj14ky28xniuu8c8lz83zoc2dwq9m Bijele Poljane 0 318625 6665618 6475799 2026-04-26T02:37:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bijele Poljane |izvorno_ime=Бијеле Пољане |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Bijele Poljane''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 140 || 213 || 260 || 173 || 73 || 40 || 16 || 16 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 2a7qq0mnsgg8sse7x8hqavxfkopz54r Bjeloši 0 318626 6665637 6654686 2026-04-26T04:16:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665637 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bjeloši |izvorno_ime=Бјелоши |slika= |prebivalstvo=49 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Bjeloši''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 225 || 258 || 230 || 208 || 151 || 104 || 86 || 64 || 49 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 2ur4uxk4cmqowb9ogz8bw0kbwp3l0ho Bobija 0 318627 6665641 6654698 2026-04-26T04:31:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bobija |izvorno_ime=Бобија |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Bobija''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 287 || 317 || 298 || 191 || 115 || 65 || 39 || 43 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] [[sh:Bobija]] ikx967q8ztxka71p30he15xn1wfs25o Boguti, Črna gora 0 318628 6665646 6654702 2026-04-26T04:41:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665646 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Boguti}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boguti |izvorno_ime=Богути |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=422 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Boguti''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 164 || 112 || 82 || 66 || 36 || 14 || 4 || 3 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] bvunty53h4ewu7755wg5lgwr5qi66lv Bokovo 0 318629 6665652 6475801 2026-04-26T04:47:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bokovo |izvorno_ime=Боково |slika= |prebivalstvo=38 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi"/> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Bokovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref name="popisi">{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 221 || 214 || 154 || 104 || 34 || 28 || 20 || 38 || z |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] csf66vfn3amipzrvmgsv6o7ycvlaxq1 Bare, Šavnik 0 318717 6665589 6654611 2026-04-26T00:04:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bare |izvorno_ime=Баре |slika= |prebivalstvo=174 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Bare''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 583 || 609 || 574 || 534 || 420 || 317 || 301 || 250 || 174 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] f4rdchcugzu49p82yxy5qlmvsbupyfj Boan 0 318718 6665640 6654696 2026-04-26T04:29:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boan |izvorno_ime=Боан |slika= |prebivalstvo=40 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Boan''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet|title=Montenegro Census 2023|url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 146 || 147 || 90 || 99 || 141 || 118 || 80 || 45 || 40 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] prbow0w5g8tq4bluzcj96s2qkd2lx4w Uporabniški pogovor:Ljuba24b 3 331067 6665457 6620510 2026-04-25T17:50:06Z Pinky sl 2932 /* Hall of fame za CEE spring 2026 */ nov razdelek 6665457 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje| *[[/Arhiv 1]] }} == Thank you for article [[Chalermchai Kositpipat]] == Thank you for that article. but, can you create article about two singers from Thailand? * [[Sornphet Sornsuphan]] ([[:en:Sornphet Sornsuphan|en]]) * [[Surush Tubwang]] ([[:en:Surush Tubwang|en]]) Please create those. Thank you --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 05:59, 18. september 2025 (CEST) Just two more articles, please. * [[Pongsri Woranuch]] ([[:en:Pongsri Woranuch|en]]), Thai women singer and first "Queen of Luk Thung" * [[Vajiravudh]] ([[:en:Vajiravudh|en]]), former King of Thailand. That’s all I need your help with, thank you very much for the articles about Thailand and southeast asia.--[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 10:50, 19. september 2025 (CEST) Just four more article, please. * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]), Thai boxer and WBA Champ in 1980s * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]), Thai singer * [[Sirikit Kitidžakara]] ([[:en:Sirikit|en]]), Thai queen mother * [[Vasžiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]), Thai current king That’s all I need your help with, thank you. --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 03:01, 10. november 2025 (CET) == UNESCO Memory of the World == (en) Hello. Thank you for creating [[Napis kralja Ram Khamhaenga]]. That article earns points for the [[:meta:Memory of the World challenge 2025]]. There are prizes available for this challenge which continues to the end of September. You can earn points by adding links, translating labels, or creating articles. To claim your points, just add yourself to [[:meta:Memory of the World challenge 2025/Participants]] . Best wishes, [[Uporabnik:MartinPoulter|MartinPoulter]] ([[Uporabniški pogovor:MartinPoulter|pogovor]]) 16:14, 19. september 2025 (CEST) == 风景区 / fēngjǐngqū == Cenim tvoj trud pri prevajanju člankov o naravnih in drugih turističnih znamenitostih Kitajske, vendar pa bi si pri prevodih iz angleške Wikipedije želel nekaj več prilagoditev. Dober prevod imen mora upoštevati zakonitosti kitajščine kot izvornega jezika, ne pa angleščine kot posrednega jezika. Zlasti pa mora biti končno besedilo tekoče za bralca. Kot primer bi izpostavil naslednji odsek, ki deluje nekam okorno: ''Narodno slikovito območje Šilin (昆明市石林风景区) pokriva površino 400 km2 in je razdeljeno na sedem slikovitih območij, kot sledi ...'' Izraz "slikovito območje" sem zasledil tudi v nekaterih drugih prevodih, prikradel pa se je prek angleškega "scenic area". Menim, da "slikovito območje" ni univerzalen prevod in da je glede na kontekst v nekaterih primerih boljša ustreznica "pokrajinski/narodni park", drugod "turistično območje" ali pa "območje naravnih lepot". Beseda ''fēngjǐng'' namreč pomeni pokrajina, okolica, ''qū'' pa predel, kraj, ozemlje, območje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:22, 8. oktober 2025 (CEST) :Jaz nimam težav s slikovitostjo. Je pa res, da so zavarovana območja na Kitajskem precej podrobno razdeljena [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_protected_areas_of_China]. Med njimi so tudi slikovita območja, ki jih ne enačijo z narodnim parkom. Kaj predlagaš?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 8. oktober 2025 (CEST) ::Tudi jaz nimam nič proti besedi ''slikovito'' kot taki. Mestoma je povsem ustrezen prevod, sploh če gre za opise. Res je, 风景区 v splošnem ni ekvivalent nacionalnega parka, temveč gre lahko npr. za pokrajinskega ali pa zgolj za turistično območje. Ponekod je isto območje tudi naravni rezervat, drugje pa se istoimenska turistična območja in zaščitena območja ne prekrivajo. Zadevo deloma razjasnita članka [[:de:Liste_der_Nationalparks_in_der_Volksrepublik_China|nemški]] in [[:ru:Список национальных парков Китайской Народной Республики|ruski Wikipediji]]: Guójiājí Fēngjǐng Míngshèngqū (国家级'''风景'''名胜'''区''') je glede na raven zaščite ekvivalenten narodnim parkom oz. Guójiā gōngyuán (国家公园), ki jih imajo sicer samo pet. Primeri iz [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?go=Перейти&search=风景区 ruske] in [https://de.wikipedia.org/w/index.php?search=风景区 nemške] Wikipedije ponovno kažejo, da se termin prevaja različno glede na kontekst. Moja izkušnja je, da gre pri *** 风景区 za turistična območja znotraj narodnih/pokrajinskih parkov. Na območju Šilina imamo tako narodni park, Unescov geopark, naravni rezervat, in več turističnih/slikovitih območij (Veliki in mali kamniti gozd, Črni kamniti gozd). Glej tudi: http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-33033.html in http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-32990.html, zlasti navedba: ''In 1982, Stone Forest National Park (key national scenic area) established with approval of the State Council''. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:59, 9. oktober 2025 (CEST) == Ležeča pisava v naslovih == Zdravo! Kako lahko bi bila ležeča pisava v naslovu tudi v [[Ixuxú (časopis)|tem prispevku]]? V prispevku o tedniku [[La Nuesa Tierra]] je namreč ležeča, tudi [[Diccionariu de la Llingua Asturiana|tukaj]]. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 15:29, 12. oktober 2025 (CEST) : Zdravo, skrivnost je v predlogi {{tl|ležeč naslov}}, ki jo je treba dodati nekam v članek, najraje na dno pred kategorije. Predloga je že vkomponirana v nekatera infopolja, na primer infopolje Knjiga. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:03, 12. oktober 2025 (CEST) ::{{Ping|Upwinxp}} Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 16:05, 12. oktober 2025 (CEST) :::Predloga {{tl|ležeč naslov}} spada na vrh strani in ne na dno (glej dokumentacijo). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:55, 12. oktober 2025 (CEST) == Veliki egipčanski muzej == Hojla, pred sedmimi leti si napisala članek [[Veliki egipčanski muzej]], ki se je danes končno odprl. Zasilno sem ga posodobil, da ima omembo odprtja. Bi ga morda še kaj razširila? Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:29, 1. november 2025 (CET) :jutri se potrudim. [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-30644-46|&#126;2025-30644-46]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-30644-46|pogovor]]) 21:33, 1. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:36, 1. november 2025 (CET) == Kastilja, kastiljski vs Kastilija, kastilijski == Zdravo! Pred nekaj meseci je rekel {{ping|TadejM}}, da je pravilna oblika Kastilija, kastilijski. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Asturleon%C5%A1%C4%8Dina&diff=prev&oldid=6490066 Poglej spremembo]. Tadej je spremenil poimenovanje v veliko drugih člankih.<br /> Čeprav tudi jaz sem tako vedel, da se uporabi oblika Kastilja, kastiljski v knjižni slovenšči. [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kastilja Fran/iskanje/kastilja Poglej SSKJ]. Tadejev vir je bil Slovar slovenskih eksonimov.<br /> Ne vem kateri možnosti sledi slovenska wikipedija. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 22:10, 3. november 2025 (CET) : Če sem kaj narobe popravila, popravi. Gotovo je Tadej bolj kompetenten.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 08:54, 4. november 2025 (CET) Potem nazaj postavim obliko ''Kastilija, kastilijski''. Lp [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 09:36, 4. november 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Ljuba, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljena k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:21, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko turističnih destinacij in zanimivih muzejev! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 24. december 2025 (CET) |} : Tudi tebi želim vesel Božič in SREČNO v novem letu 2026.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 10:24, 25. december 2025 (CET) == Mejni prehodi za obmejni promet == Lepo pozdravljeni. Pri [[Mejni prehod za obmejni promet Plešivo|mejnem prehodu za obmejni promet Plešivo]] in drugih sem opazil naziv prehoda za obmejni promet. Zanima me, če je to res potrebno, saj se ta naziv ne uporablja več. Naziv se je uporabljal, ko je za prehod bilo potrebno dovoljenje, katerega so imeli le prebivalci obmejnih območij. -- [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] ([[Uporabniški pogovor:Kartofelj|pogovor]]) 21:53, 9. januar 2026 (CET) :to je uradni naziv glede na funkcijo prehajanja meje. Enako bi lahko vpšala zakaj splo mejni prehod. Trenutno je pa ukinjen, kot tudi piše, se ga po potrebi lahko vzpostavi nazaj.@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-18449-0|&#126;2026-18449-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-18449-0|pogovor]]) 22:10, 9. januar 2026 (CET) == Članki v delu == Zdravo, izogibaj se urejanju strani, ki so označene s predlogo {{tl|v delu}} (npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Republika_Kitajska_(Tajvan)&action=history][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Shabicht/peskovnik&diff=prev&oldid=6615050][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Minca_Krkovi%C4%8D&diff=prev&oldid=6615707]). S spremembo članka, medtem ko ga že ureja nekdo drug, povzročiš navzkrižje urejanj, zaradi tega pa lahko prvotni urejevalec tudi nepovratno izgubi svoje urejanje, ko ga poskuša shraniti. V tako označenih člankih raje počakaj s popravki, da mine vsaj en dan od zadnjega urejanja, ali pa opozori na napake na pogovorni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:13, 16. januar 2026 (CET) == Reference pri prevajanju == Slučajno sem opazil pri članku [[Izbruh Krakatava (1883)]], ki sem se ga lotil urediti do konca... ko prevajaš, prosim kopiraj zraven tudi tisto čudno kodo, ki zgleda tako: <code><nowiki><ref name=auto/></nowiki></code> (ali karkoli drugega namesto "auto"). Koda ustvari povezavo do vira s tem imenom, ki je definiran nekje drugje, in s tem zagotovi preverljivost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:12, 22. januar 2026 (CET) :Pojma nimam o čem govoriš a bom pozorna.--[[Posebno:Prispevki/&#126;2026-48360-5|&#126;2026-48360-5]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-48360-5|pogovor]]) 20:17, 22. januar 2026 (CET) ::Mogoče bo bolj jasno iz [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izbruh_Krakatava_%281883%29&diff=6619070&oldid=6618573 tega mojega urejanja]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:19, 22. januar 2026 (CET) :Problem je v tem, da če jaz to skopiram, se mi največkrat na koncu med sklici napiše v bold rdečem, da je reverenca brez podatka. zato to praviloma izpustim. kaj počnem narobe, nimam pojma.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:25, 22. januar 2026 (CET) ::Kar vključi, je lažje na ta način popravljati. Če se to zgodi, je krivo, da manjka osnovna referenca (torej <code><nowiki><ref name=auto>{{cite web ... }}</ref></nowiki></code>). Včasih so zbrane na koncu članka, ali pa si jo slučajno pozabila skopirati iz nekega odstavka nekje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 22. januar 2026 (CET) == Hall of fame za CEE spring 2026 == Če želiš priti v "Hall of fame" moraš napisati tudi en članek iz naše države. Glej [[m:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics/Authors Hall of Fame/countries]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 25. april 2026 (CEST) 7ddw2j23ycnt3y9ylw6osnc7q18smkb 6665462 6665457 2026-04-25T18:10:09Z Ljuba24b 92351 /* Hall of fame za CEE spring 2026 */ 6665462 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje| *[[/Arhiv 1]] }} == Thank you for article [[Chalermchai Kositpipat]] == Thank you for that article. but, can you create article about two singers from Thailand? * [[Sornphet Sornsuphan]] ([[:en:Sornphet Sornsuphan|en]]) * [[Surush Tubwang]] ([[:en:Surush Tubwang|en]]) Please create those. Thank you --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 05:59, 18. september 2025 (CEST) Just two more articles, please. * [[Pongsri Woranuch]] ([[:en:Pongsri Woranuch|en]]), Thai women singer and first "Queen of Luk Thung" * [[Vajiravudh]] ([[:en:Vajiravudh|en]]), former King of Thailand. That’s all I need your help with, thank you very much for the articles about Thailand and southeast asia.--[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 10:50, 19. september 2025 (CEST) Just four more article, please. * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]), Thai boxer and WBA Champ in 1980s * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]), Thai singer * [[Sirikit Kitidžakara]] ([[:en:Sirikit|en]]), Thai queen mother * [[Vasžiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]), Thai current king That’s all I need your help with, thank you. --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 03:01, 10. november 2025 (CET) == UNESCO Memory of the World == (en) Hello. Thank you for creating [[Napis kralja Ram Khamhaenga]]. That article earns points for the [[:meta:Memory of the World challenge 2025]]. There are prizes available for this challenge which continues to the end of September. You can earn points by adding links, translating labels, or creating articles. To claim your points, just add yourself to [[:meta:Memory of the World challenge 2025/Participants]] . Best wishes, [[Uporabnik:MartinPoulter|MartinPoulter]] ([[Uporabniški pogovor:MartinPoulter|pogovor]]) 16:14, 19. september 2025 (CEST) == 风景区 / fēngjǐngqū == Cenim tvoj trud pri prevajanju člankov o naravnih in drugih turističnih znamenitostih Kitajske, vendar pa bi si pri prevodih iz angleške Wikipedije želel nekaj več prilagoditev. Dober prevod imen mora upoštevati zakonitosti kitajščine kot izvornega jezika, ne pa angleščine kot posrednega jezika. Zlasti pa mora biti končno besedilo tekoče za bralca. Kot primer bi izpostavil naslednji odsek, ki deluje nekam okorno: ''Narodno slikovito območje Šilin (昆明市石林风景区) pokriva površino 400 km2 in je razdeljeno na sedem slikovitih območij, kot sledi ...'' Izraz "slikovito območje" sem zasledil tudi v nekaterih drugih prevodih, prikradel pa se je prek angleškega "scenic area". Menim, da "slikovito območje" ni univerzalen prevod in da je glede na kontekst v nekaterih primerih boljša ustreznica "pokrajinski/narodni park", drugod "turistično območje" ali pa "območje naravnih lepot". Beseda ''fēngjǐng'' namreč pomeni pokrajina, okolica, ''qū'' pa predel, kraj, ozemlje, območje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:22, 8. oktober 2025 (CEST) :Jaz nimam težav s slikovitostjo. Je pa res, da so zavarovana območja na Kitajskem precej podrobno razdeljena [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_protected_areas_of_China]. Med njimi so tudi slikovita območja, ki jih ne enačijo z narodnim parkom. Kaj predlagaš?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 8. oktober 2025 (CEST) ::Tudi jaz nimam nič proti besedi ''slikovito'' kot taki. Mestoma je povsem ustrezen prevod, sploh če gre za opise. Res je, 风景区 v splošnem ni ekvivalent nacionalnega parka, temveč gre lahko npr. za pokrajinskega ali pa zgolj za turistično območje. Ponekod je isto območje tudi naravni rezervat, drugje pa se istoimenska turistična območja in zaščitena območja ne prekrivajo. Zadevo deloma razjasnita članka [[:de:Liste_der_Nationalparks_in_der_Volksrepublik_China|nemški]] in [[:ru:Список национальных парков Китайской Народной Республики|ruski Wikipediji]]: Guójiājí Fēngjǐng Míngshèngqū (国家级'''风景'''名胜'''区''') je glede na raven zaščite ekvivalenten narodnim parkom oz. Guójiā gōngyuán (国家公园), ki jih imajo sicer samo pet. Primeri iz [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?go=Перейти&search=风景区 ruske] in [https://de.wikipedia.org/w/index.php?search=风景区 nemške] Wikipedije ponovno kažejo, da se termin prevaja različno glede na kontekst. Moja izkušnja je, da gre pri *** 风景区 za turistična območja znotraj narodnih/pokrajinskih parkov. Na območju Šilina imamo tako narodni park, Unescov geopark, naravni rezervat, in več turističnih/slikovitih območij (Veliki in mali kamniti gozd, Črni kamniti gozd). Glej tudi: http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-33033.html in http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-32990.html, zlasti navedba: ''In 1982, Stone Forest National Park (key national scenic area) established with approval of the State Council''. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:59, 9. oktober 2025 (CEST) == Ležeča pisava v naslovih == Zdravo! Kako lahko bi bila ležeča pisava v naslovu tudi v [[Ixuxú (časopis)|tem prispevku]]? V prispevku o tedniku [[La Nuesa Tierra]] je namreč ležeča, tudi [[Diccionariu de la Llingua Asturiana|tukaj]]. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 15:29, 12. oktober 2025 (CEST) : Zdravo, skrivnost je v predlogi {{tl|ležeč naslov}}, ki jo je treba dodati nekam v članek, najraje na dno pred kategorije. Predloga je že vkomponirana v nekatera infopolja, na primer infopolje Knjiga. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:03, 12. oktober 2025 (CEST) ::{{Ping|Upwinxp}} Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 16:05, 12. oktober 2025 (CEST) :::Predloga {{tl|ležeč naslov}} spada na vrh strani in ne na dno (glej dokumentacijo). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:55, 12. oktober 2025 (CEST) == Veliki egipčanski muzej == Hojla, pred sedmimi leti si napisala članek [[Veliki egipčanski muzej]], ki se je danes končno odprl. Zasilno sem ga posodobil, da ima omembo odprtja. Bi ga morda še kaj razširila? Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:29, 1. november 2025 (CET) :jutri se potrudim. [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-30644-46|&#126;2025-30644-46]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-30644-46|pogovor]]) 21:33, 1. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:36, 1. november 2025 (CET) == Kastilja, kastiljski vs Kastilija, kastilijski == Zdravo! Pred nekaj meseci je rekel {{ping|TadejM}}, da je pravilna oblika Kastilija, kastilijski. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Asturleon%C5%A1%C4%8Dina&diff=prev&oldid=6490066 Poglej spremembo]. Tadej je spremenil poimenovanje v veliko drugih člankih.<br /> Čeprav tudi jaz sem tako vedel, da se uporabi oblika Kastilja, kastiljski v knjižni slovenšči. [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kastilja Fran/iskanje/kastilja Poglej SSKJ]. Tadejev vir je bil Slovar slovenskih eksonimov.<br /> Ne vem kateri možnosti sledi slovenska wikipedija. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 22:10, 3. november 2025 (CET) : Če sem kaj narobe popravila, popravi. Gotovo je Tadej bolj kompetenten.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 08:54, 4. november 2025 (CET) Potem nazaj postavim obliko ''Kastilija, kastilijski''. Lp [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 09:36, 4. november 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Ljuba, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljena k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:21, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko turističnih destinacij in zanimivih muzejev! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 24. december 2025 (CET) |} : Tudi tebi želim vesel Božič in SREČNO v novem letu 2026.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 10:24, 25. december 2025 (CET) == Mejni prehodi za obmejni promet == Lepo pozdravljeni. Pri [[Mejni prehod za obmejni promet Plešivo|mejnem prehodu za obmejni promet Plešivo]] in drugih sem opazil naziv prehoda za obmejni promet. Zanima me, če je to res potrebno, saj se ta naziv ne uporablja več. Naziv se je uporabljal, ko je za prehod bilo potrebno dovoljenje, katerega so imeli le prebivalci obmejnih območij. -- [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] ([[Uporabniški pogovor:Kartofelj|pogovor]]) 21:53, 9. januar 2026 (CET) :to je uradni naziv glede na funkcijo prehajanja meje. Enako bi lahko vpšala zakaj splo mejni prehod. Trenutno je pa ukinjen, kot tudi piše, se ga po potrebi lahko vzpostavi nazaj.@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-18449-0|&#126;2026-18449-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-18449-0|pogovor]]) 22:10, 9. januar 2026 (CET) == Članki v delu == Zdravo, izogibaj se urejanju strani, ki so označene s predlogo {{tl|v delu}} (npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Republika_Kitajska_(Tajvan)&action=history][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Shabicht/peskovnik&diff=prev&oldid=6615050][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Minca_Krkovi%C4%8D&diff=prev&oldid=6615707]). S spremembo članka, medtem ko ga že ureja nekdo drug, povzročiš navzkrižje urejanj, zaradi tega pa lahko prvotni urejevalec tudi nepovratno izgubi svoje urejanje, ko ga poskuša shraniti. V tako označenih člankih raje počakaj s popravki, da mine vsaj en dan od zadnjega urejanja, ali pa opozori na napake na pogovorni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:13, 16. januar 2026 (CET) == Reference pri prevajanju == Slučajno sem opazil pri članku [[Izbruh Krakatava (1883)]], ki sem se ga lotil urediti do konca... ko prevajaš, prosim kopiraj zraven tudi tisto čudno kodo, ki zgleda tako: <code><nowiki><ref name=auto/></nowiki></code> (ali karkoli drugega namesto "auto"). Koda ustvari povezavo do vira s tem imenom, ki je definiran nekje drugje, in s tem zagotovi preverljivost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:12, 22. januar 2026 (CET) :Pojma nimam o čem govoriš a bom pozorna.--[[Posebno:Prispevki/&#126;2026-48360-5|&#126;2026-48360-5]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-48360-5|pogovor]]) 20:17, 22. januar 2026 (CET) ::Mogoče bo bolj jasno iz [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izbruh_Krakatava_%281883%29&diff=6619070&oldid=6618573 tega mojega urejanja]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:19, 22. januar 2026 (CET) :Problem je v tem, da če jaz to skopiram, se mi največkrat na koncu med sklici napiše v bold rdečem, da je reverenca brez podatka. zato to praviloma izpustim. kaj počnem narobe, nimam pojma.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:25, 22. januar 2026 (CET) ::Kar vključi, je lažje na ta način popravljati. Če se to zgodi, je krivo, da manjka osnovna referenca (torej <code><nowiki><ref name=auto>{{cite web ... }}</ref></nowiki></code>). Včasih so zbrane na koncu članka, ali pa si jo slučajno pozabila skopirati iz nekega odstavka nekje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 22. januar 2026 (CET) == Hall of fame za CEE spring 2026 == Če želiš priti v "Hall of fame" moraš napisati tudi en članek iz naše države. Glej [[m:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics/Authors Hall of Fame/countries]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 25. april 2026 (CEST) : Oprosti, a o Sloveniji? Jaz tega nisem tako razumela. A je vseeno kaj ali je kje kakšen seznam želja?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:10, 25. april 2026 (CEST) ozuz65s4wl5c64z9bo6cy27qh2owrpv 6665486 6665462 2026-04-25T19:15:54Z Pinky sl 2932 /* Hall of fame za CEE spring 2026 */ 6665486 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje| *[[/Arhiv 1]] }} == Thank you for article [[Chalermchai Kositpipat]] == Thank you for that article. but, can you create article about two singers from Thailand? * [[Sornphet Sornsuphan]] ([[:en:Sornphet Sornsuphan|en]]) * [[Surush Tubwang]] ([[:en:Surush Tubwang|en]]) Please create those. Thank you --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 05:59, 18. september 2025 (CEST) Just two more articles, please. * [[Pongsri Woranuch]] ([[:en:Pongsri Woranuch|en]]), Thai women singer and first "Queen of Luk Thung" * [[Vajiravudh]] ([[:en:Vajiravudh|en]]), former King of Thailand. That’s all I need your help with, thank you very much for the articles about Thailand and southeast asia.--[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 10:50, 19. september 2025 (CEST) Just four more article, please. * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]), Thai boxer and WBA Champ in 1980s * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]), Thai singer * [[Sirikit Kitidžakara]] ([[:en:Sirikit|en]]), Thai queen mother * [[Vasžiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]), Thai current king That’s all I need your help with, thank you. --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 03:01, 10. november 2025 (CET) == UNESCO Memory of the World == (en) Hello. Thank you for creating [[Napis kralja Ram Khamhaenga]]. That article earns points for the [[:meta:Memory of the World challenge 2025]]. There are prizes available for this challenge which continues to the end of September. You can earn points by adding links, translating labels, or creating articles. To claim your points, just add yourself to [[:meta:Memory of the World challenge 2025/Participants]] . Best wishes, [[Uporabnik:MartinPoulter|MartinPoulter]] ([[Uporabniški pogovor:MartinPoulter|pogovor]]) 16:14, 19. september 2025 (CEST) == 风景区 / fēngjǐngqū == Cenim tvoj trud pri prevajanju člankov o naravnih in drugih turističnih znamenitostih Kitajske, vendar pa bi si pri prevodih iz angleške Wikipedije želel nekaj več prilagoditev. Dober prevod imen mora upoštevati zakonitosti kitajščine kot izvornega jezika, ne pa angleščine kot posrednega jezika. Zlasti pa mora biti končno besedilo tekoče za bralca. Kot primer bi izpostavil naslednji odsek, ki deluje nekam okorno: ''Narodno slikovito območje Šilin (昆明市石林风景区) pokriva površino 400 km2 in je razdeljeno na sedem slikovitih območij, kot sledi ...'' Izraz "slikovito območje" sem zasledil tudi v nekaterih drugih prevodih, prikradel pa se je prek angleškega "scenic area". Menim, da "slikovito območje" ni univerzalen prevod in da je glede na kontekst v nekaterih primerih boljša ustreznica "pokrajinski/narodni park", drugod "turistično območje" ali pa "območje naravnih lepot". Beseda ''fēngjǐng'' namreč pomeni pokrajina, okolica, ''qū'' pa predel, kraj, ozemlje, območje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:22, 8. oktober 2025 (CEST) :Jaz nimam težav s slikovitostjo. Je pa res, da so zavarovana območja na Kitajskem precej podrobno razdeljena [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_protected_areas_of_China]. Med njimi so tudi slikovita območja, ki jih ne enačijo z narodnim parkom. Kaj predlagaš?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 8. oktober 2025 (CEST) ::Tudi jaz nimam nič proti besedi ''slikovito'' kot taki. Mestoma je povsem ustrezen prevod, sploh če gre za opise. Res je, 风景区 v splošnem ni ekvivalent nacionalnega parka, temveč gre lahko npr. za pokrajinskega ali pa zgolj za turistično območje. Ponekod je isto območje tudi naravni rezervat, drugje pa se istoimenska turistična območja in zaščitena območja ne prekrivajo. Zadevo deloma razjasnita članka [[:de:Liste_der_Nationalparks_in_der_Volksrepublik_China|nemški]] in [[:ru:Список национальных парков Китайской Народной Республики|ruski Wikipediji]]: Guójiājí Fēngjǐng Míngshèngqū (国家级'''风景'''名胜'''区''') je glede na raven zaščite ekvivalenten narodnim parkom oz. Guójiā gōngyuán (国家公园), ki jih imajo sicer samo pet. Primeri iz [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?go=Перейти&search=风景区 ruske] in [https://de.wikipedia.org/w/index.php?search=风景区 nemške] Wikipedije ponovno kažejo, da se termin prevaja različno glede na kontekst. Moja izkušnja je, da gre pri *** 风景区 za turistična območja znotraj narodnih/pokrajinskih parkov. Na območju Šilina imamo tako narodni park, Unescov geopark, naravni rezervat, in več turističnih/slikovitih območij (Veliki in mali kamniti gozd, Črni kamniti gozd). Glej tudi: http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-33033.html in http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-32990.html, zlasti navedba: ''In 1982, Stone Forest National Park (key national scenic area) established with approval of the State Council''. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:59, 9. oktober 2025 (CEST) == Ležeča pisava v naslovih == Zdravo! Kako lahko bi bila ležeča pisava v naslovu tudi v [[Ixuxú (časopis)|tem prispevku]]? V prispevku o tedniku [[La Nuesa Tierra]] je namreč ležeča, tudi [[Diccionariu de la Llingua Asturiana|tukaj]]. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 15:29, 12. oktober 2025 (CEST) : Zdravo, skrivnost je v predlogi {{tl|ležeč naslov}}, ki jo je treba dodati nekam v članek, najraje na dno pred kategorije. Predloga je že vkomponirana v nekatera infopolja, na primer infopolje Knjiga. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:03, 12. oktober 2025 (CEST) ::{{Ping|Upwinxp}} Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 16:05, 12. oktober 2025 (CEST) :::Predloga {{tl|ležeč naslov}} spada na vrh strani in ne na dno (glej dokumentacijo). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:55, 12. oktober 2025 (CEST) == Veliki egipčanski muzej == Hojla, pred sedmimi leti si napisala članek [[Veliki egipčanski muzej]], ki se je danes končno odprl. Zasilno sem ga posodobil, da ima omembo odprtja. Bi ga morda še kaj razširila? Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:29, 1. november 2025 (CET) :jutri se potrudim. [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-30644-46|&#126;2025-30644-46]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-30644-46|pogovor]]) 21:33, 1. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:36, 1. november 2025 (CET) == Kastilja, kastiljski vs Kastilija, kastilijski == Zdravo! Pred nekaj meseci je rekel {{ping|TadejM}}, da je pravilna oblika Kastilija, kastilijski. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Asturleon%C5%A1%C4%8Dina&diff=prev&oldid=6490066 Poglej spremembo]. Tadej je spremenil poimenovanje v veliko drugih člankih.<br /> Čeprav tudi jaz sem tako vedel, da se uporabi oblika Kastilja, kastiljski v knjižni slovenšči. [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kastilja Fran/iskanje/kastilja Poglej SSKJ]. Tadejev vir je bil Slovar slovenskih eksonimov.<br /> Ne vem kateri možnosti sledi slovenska wikipedija. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 22:10, 3. november 2025 (CET) : Če sem kaj narobe popravila, popravi. Gotovo je Tadej bolj kompetenten.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 08:54, 4. november 2025 (CET) Potem nazaj postavim obliko ''Kastilija, kastilijski''. Lp [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 09:36, 4. november 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Ljuba, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljena k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:21, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko turističnih destinacij in zanimivih muzejev! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 24. december 2025 (CET) |} : Tudi tebi želim vesel Božič in SREČNO v novem letu 2026.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 10:24, 25. december 2025 (CET) == Mejni prehodi za obmejni promet == Lepo pozdravljeni. Pri [[Mejni prehod za obmejni promet Plešivo|mejnem prehodu za obmejni promet Plešivo]] in drugih sem opazil naziv prehoda za obmejni promet. Zanima me, če je to res potrebno, saj se ta naziv ne uporablja več. Naziv se je uporabljal, ko je za prehod bilo potrebno dovoljenje, katerega so imeli le prebivalci obmejnih območij. -- [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] ([[Uporabniški pogovor:Kartofelj|pogovor]]) 21:53, 9. januar 2026 (CET) :to je uradni naziv glede na funkcijo prehajanja meje. Enako bi lahko vpšala zakaj splo mejni prehod. Trenutno je pa ukinjen, kot tudi piše, se ga po potrebi lahko vzpostavi nazaj.@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-18449-0|&#126;2026-18449-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-18449-0|pogovor]]) 22:10, 9. januar 2026 (CET) == Članki v delu == Zdravo, izogibaj se urejanju strani, ki so označene s predlogo {{tl|v delu}} (npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Republika_Kitajska_(Tajvan)&action=history][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Shabicht/peskovnik&diff=prev&oldid=6615050][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Minca_Krkovi%C4%8D&diff=prev&oldid=6615707]). S spremembo članka, medtem ko ga že ureja nekdo drug, povzročiš navzkrižje urejanj, zaradi tega pa lahko prvotni urejevalec tudi nepovratno izgubi svoje urejanje, ko ga poskuša shraniti. V tako označenih člankih raje počakaj s popravki, da mine vsaj en dan od zadnjega urejanja, ali pa opozori na napake na pogovorni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:13, 16. januar 2026 (CET) == Reference pri prevajanju == Slučajno sem opazil pri članku [[Izbruh Krakatava (1883)]], ki sem se ga lotil urediti do konca... ko prevajaš, prosim kopiraj zraven tudi tisto čudno kodo, ki zgleda tako: <code><nowiki><ref name=auto/></nowiki></code> (ali karkoli drugega namesto "auto"). Koda ustvari povezavo do vira s tem imenom, ki je definiran nekje drugje, in s tem zagotovi preverljivost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:12, 22. januar 2026 (CET) :Pojma nimam o čem govoriš a bom pozorna.--[[Posebno:Prispevki/&#126;2026-48360-5|&#126;2026-48360-5]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-48360-5|pogovor]]) 20:17, 22. januar 2026 (CET) ::Mogoče bo bolj jasno iz [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izbruh_Krakatava_%281883%29&diff=6619070&oldid=6618573 tega mojega urejanja]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:19, 22. januar 2026 (CET) :Problem je v tem, da če jaz to skopiram, se mi največkrat na koncu med sklici napiše v bold rdečem, da je reverenca brez podatka. zato to praviloma izpustim. kaj počnem narobe, nimam pojma.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:25, 22. januar 2026 (CET) ::Kar vključi, je lažje na ta način popravljati. Če se to zgodi, je krivo, da manjka osnovna referenca (torej <code><nowiki><ref name=auto>{{cite web ... }}</ref></nowiki></code>). Včasih so zbrane na koncu članka, ali pa si jo slučajno pozabila skopirati iz nekega odstavka nekje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 22. januar 2026 (CET) == Hall of fame za CEE spring 2026 == Če želiš priti v "Hall of fame" moraš napisati tudi en članek iz naše države. Glej [[m:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics/Authors Hall of Fame/countries]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 25. april 2026 (CEST) : Oprosti, a o Sloveniji? Jaz tega nisem tako razumela. A je vseeno kaj ali je kje kakšen seznam želja?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:10, 25. april 2026 (CEST) :: To velja le za Hall of fame. Napišeš lahko karkoli o Sloveniji. Ni se treba omejevati na seznam želja. Jaz sem naredila enega, ki sem ga lahko uporabila tudi za drugi urejaton z Italijo, ki poteka istočasno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:15, 25. april 2026 (CEST) aqxvhdof8wctcq0rq2ebdsllx42ye8i 6665501 6665486 2026-04-25T19:33:47Z Yerpo 8417 /* Hall of fame za CEE spring 2026 */ + 6665501 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje| *[[/Arhiv 1]] }} == Thank you for article [[Chalermchai Kositpipat]] == Thank you for that article. but, can you create article about two singers from Thailand? * [[Sornphet Sornsuphan]] ([[:en:Sornphet Sornsuphan|en]]) * [[Surush Tubwang]] ([[:en:Surush Tubwang|en]]) Please create those. Thank you --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 05:59, 18. september 2025 (CEST) Just two more articles, please. * [[Pongsri Woranuch]] ([[:en:Pongsri Woranuch|en]]), Thai women singer and first "Queen of Luk Thung" * [[Vajiravudh]] ([[:en:Vajiravudh|en]]), former King of Thailand. That’s all I need your help with, thank you very much for the articles about Thailand and southeast asia.--[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 10:50, 19. september 2025 (CEST) Just four more article, please. * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]), Thai boxer and WBA Champ in 1980s * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]), Thai singer * [[Sirikit Kitidžakara]] ([[:en:Sirikit|en]]), Thai queen mother * [[Vasžiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]), Thai current king That’s all I need your help with, thank you. --[[Uporabnik:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|Sasiwimol Borbon Inthavongsa]] ([[Uporabniški pogovor:Sasiwimol Borbon Inthavongsa|pogovor]]) 03:01, 10. november 2025 (CET) == UNESCO Memory of the World == (en) Hello. Thank you for creating [[Napis kralja Ram Khamhaenga]]. That article earns points for the [[:meta:Memory of the World challenge 2025]]. There are prizes available for this challenge which continues to the end of September. You can earn points by adding links, translating labels, or creating articles. To claim your points, just add yourself to [[:meta:Memory of the World challenge 2025/Participants]] . Best wishes, [[Uporabnik:MartinPoulter|MartinPoulter]] ([[Uporabniški pogovor:MartinPoulter|pogovor]]) 16:14, 19. september 2025 (CEST) == 风景区 / fēngjǐngqū == Cenim tvoj trud pri prevajanju člankov o naravnih in drugih turističnih znamenitostih Kitajske, vendar pa bi si pri prevodih iz angleške Wikipedije želel nekaj več prilagoditev. Dober prevod imen mora upoštevati zakonitosti kitajščine kot izvornega jezika, ne pa angleščine kot posrednega jezika. Zlasti pa mora biti končno besedilo tekoče za bralca. Kot primer bi izpostavil naslednji odsek, ki deluje nekam okorno: ''Narodno slikovito območje Šilin (昆明市石林风景区) pokriva površino 400 km2 in je razdeljeno na sedem slikovitih območij, kot sledi ...'' Izraz "slikovito območje" sem zasledil tudi v nekaterih drugih prevodih, prikradel pa se je prek angleškega "scenic area". Menim, da "slikovito območje" ni univerzalen prevod in da je glede na kontekst v nekaterih primerih boljša ustreznica "pokrajinski/narodni park", drugod "turistično območje" ali pa "območje naravnih lepot". Beseda ''fēngjǐng'' namreč pomeni pokrajina, okolica, ''qū'' pa predel, kraj, ozemlje, območje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:22, 8. oktober 2025 (CEST) :Jaz nimam težav s slikovitostjo. Je pa res, da so zavarovana območja na Kitajskem precej podrobno razdeljena [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_protected_areas_of_China]. Med njimi so tudi slikovita območja, ki jih ne enačijo z narodnim parkom. Kaj predlagaš?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:53, 8. oktober 2025 (CEST) ::Tudi jaz nimam nič proti besedi ''slikovito'' kot taki. Mestoma je povsem ustrezen prevod, sploh če gre za opise. Res je, 风景区 v splošnem ni ekvivalent nacionalnega parka, temveč gre lahko npr. za pokrajinskega ali pa zgolj za turistično območje. Ponekod je isto območje tudi naravni rezervat, drugje pa se istoimenska turistična območja in zaščitena območja ne prekrivajo. Zadevo deloma razjasnita članka [[:de:Liste_der_Nationalparks_in_der_Volksrepublik_China|nemški]] in [[:ru:Список национальных парков Китайской Народной Республики|ruski Wikipediji]]: Guójiājí Fēngjǐng Míngshèngqū (国家级'''风景'''名胜'''区''') je glede na raven zaščite ekvivalenten narodnim parkom oz. Guójiā gōngyuán (国家公园), ki jih imajo sicer samo pet. Primeri iz [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?go=Перейти&search=风景区 ruske] in [https://de.wikipedia.org/w/index.php?search=风景区 nemške] Wikipedije ponovno kažejo, da se termin prevaja različno glede na kontekst. Moja izkušnja je, da gre pri *** 风景区 za turistična območja znotraj narodnih/pokrajinskih parkov. Na območju Šilina imamo tako narodni park, Unescov geopark, naravni rezervat, in več turističnih/slikovitih območij (Veliki in mali kamniti gozd, Črni kamniti gozd). Glej tudi: http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-33033.html in http://shilingeopark.com/public/park/en-US/detail-437-32990.html, zlasti navedba: ''In 1982, Stone Forest National Park (key national scenic area) established with approval of the State Council''. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:59, 9. oktober 2025 (CEST) == Ležeča pisava v naslovih == Zdravo! Kako lahko bi bila ležeča pisava v naslovu tudi v [[Ixuxú (časopis)|tem prispevku]]? V prispevku o tedniku [[La Nuesa Tierra]] je namreč ležeča, tudi [[Diccionariu de la Llingua Asturiana|tukaj]]. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 15:29, 12. oktober 2025 (CEST) : Zdravo, skrivnost je v predlogi {{tl|ležeč naslov}}, ki jo je treba dodati nekam v članek, najraje na dno pred kategorije. Predloga je že vkomponirana v nekatera infopolja, na primer infopolje Knjiga. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:03, 12. oktober 2025 (CEST) ::{{Ping|Upwinxp}} Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 16:05, 12. oktober 2025 (CEST) :::Predloga {{tl|ležeč naslov}} spada na vrh strani in ne na dno (glej dokumentacijo). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:55, 12. oktober 2025 (CEST) == Veliki egipčanski muzej == Hojla, pred sedmimi leti si napisala članek [[Veliki egipčanski muzej]], ki se je danes končno odprl. Zasilno sem ga posodobil, da ima omembo odprtja. Bi ga morda še kaj razširila? Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:29, 1. november 2025 (CET) :jutri se potrudim. [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-30644-46|&#126;2025-30644-46]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-30644-46|pogovor]]) 21:33, 1. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:36, 1. november 2025 (CET) == Kastilja, kastiljski vs Kastilija, kastilijski == Zdravo! Pred nekaj meseci je rekel {{ping|TadejM}}, da je pravilna oblika Kastilija, kastilijski. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Asturleon%C5%A1%C4%8Dina&diff=prev&oldid=6490066 Poglej spremembo]. Tadej je spremenil poimenovanje v veliko drugih člankih.<br /> Čeprav tudi jaz sem tako vedel, da se uporabi oblika Kastilja, kastiljski v knjižni slovenšči. [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kastilja Fran/iskanje/kastilja Poglej SSKJ]. Tadejev vir je bil Slovar slovenskih eksonimov.<br /> Ne vem kateri možnosti sledi slovenska wikipedija. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 22:10, 3. november 2025 (CET) : Če sem kaj narobe popravila, popravi. Gotovo je Tadej bolj kompetenten.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 08:54, 4. november 2025 (CET) Potem nazaj postavim obliko ''Kastilija, kastilijski''. Lp [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 09:36, 4. november 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Ljuba, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljena k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:21, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko turističnih destinacij in zanimivih muzejev! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:21, 24. december 2025 (CET) |} : Tudi tebi želim vesel Božič in SREČNO v novem letu 2026.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 10:24, 25. december 2025 (CET) == Mejni prehodi za obmejni promet == Lepo pozdravljeni. Pri [[Mejni prehod za obmejni promet Plešivo|mejnem prehodu za obmejni promet Plešivo]] in drugih sem opazil naziv prehoda za obmejni promet. Zanima me, če je to res potrebno, saj se ta naziv ne uporablja več. Naziv se je uporabljal, ko je za prehod bilo potrebno dovoljenje, katerega so imeli le prebivalci obmejnih območij. -- [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] ([[Uporabniški pogovor:Kartofelj|pogovor]]) 21:53, 9. januar 2026 (CET) :to je uradni naziv glede na funkcijo prehajanja meje. Enako bi lahko vpšala zakaj splo mejni prehod. Trenutno je pa ukinjen, kot tudi piše, se ga po potrebi lahko vzpostavi nazaj.@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-18449-0|&#126;2026-18449-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-18449-0|pogovor]]) 22:10, 9. januar 2026 (CET) == Članki v delu == Zdravo, izogibaj se urejanju strani, ki so označene s predlogo {{tl|v delu}} (npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Republika_Kitajska_(Tajvan)&action=history][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Shabicht/peskovnik&diff=prev&oldid=6615050][https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Minca_Krkovi%C4%8D&diff=prev&oldid=6615707]). S spremembo članka, medtem ko ga že ureja nekdo drug, povzročiš navzkrižje urejanj, zaradi tega pa lahko prvotni urejevalec tudi nepovratno izgubi svoje urejanje, ko ga poskuša shraniti. V tako označenih člankih raje počakaj s popravki, da mine vsaj en dan od zadnjega urejanja, ali pa opozori na napake na pogovorni strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:13, 16. januar 2026 (CET) == Reference pri prevajanju == Slučajno sem opazil pri članku [[Izbruh Krakatava (1883)]], ki sem se ga lotil urediti do konca... ko prevajaš, prosim kopiraj zraven tudi tisto čudno kodo, ki zgleda tako: <code><nowiki><ref name=auto/></nowiki></code> (ali karkoli drugega namesto "auto"). Koda ustvari povezavo do vira s tem imenom, ki je definiran nekje drugje, in s tem zagotovi preverljivost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:12, 22. januar 2026 (CET) :Pojma nimam o čem govoriš a bom pozorna.--[[Posebno:Prispevki/&#126;2026-48360-5|&#126;2026-48360-5]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-48360-5|pogovor]]) 20:17, 22. januar 2026 (CET) ::Mogoče bo bolj jasno iz [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izbruh_Krakatava_%281883%29&diff=6619070&oldid=6618573 tega mojega urejanja]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:19, 22. januar 2026 (CET) :Problem je v tem, da če jaz to skopiram, se mi največkrat na koncu med sklici napiše v bold rdečem, da je reverenca brez podatka. zato to praviloma izpustim. kaj počnem narobe, nimam pojma.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:25, 22. januar 2026 (CET) ::Kar vključi, je lažje na ta način popravljati. Če se to zgodi, je krivo, da manjka osnovna referenca (torej <code><nowiki><ref name=auto>{{cite web ... }}</ref></nowiki></code>). Včasih so zbrane na koncu članka, ali pa si jo slučajno pozabila skopirati iz nekega odstavka nekje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 22. januar 2026 (CET) == Hall of fame za CEE spring 2026 == Če želiš priti v "Hall of fame" moraš napisati tudi en članek iz naše države. Glej [[m:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics/Authors Hall of Fame/countries]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 25. april 2026 (CEST) : Oprosti, a o Sloveniji? Jaz tega nisem tako razumela. A je vseeno kaj ali je kje kakšen seznam želja?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:10, 25. april 2026 (CEST) :: To velja le za Hall of fame. Napišeš lahko karkoli o Sloveniji. Ni se treba omejevati na seznam želja. Jaz sem naredila enega, ki sem ga lahko uporabila tudi za drugi urejaton z Italijo, ki poteka istočasno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:15, 25. april 2026 (CEST) :::Mednarodni Hall of Fame, če smem dopolniti Pinky. Za tisto bo posebna nagrada, ki jo bo poslal krovni organizator. Predlagam čezmejno temo (SLO-Avstrija, SLO-Madžarska ali SLO-Hrvaška), da bo prispevek štel tudi za točke tukaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 25. april 2026 (CEST) a3yziksic1xxytkyeluhkugkiwtc8a9 Budimpeški vodni jamski sistem 0 333576 6665705 6045785 2026-04-26T06:50:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665705 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pál-völgyi-barlang13.jpg|thumb|250px|Del jamskega sistema jame Pál-völgy]] '''Budimpeški vodni jamski sistem''' je v svetovnem merilu največji znani [[jama|jamski]] sistem,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.global-adventures.us/2010/03/15/budapest-cave-diving/ |title=Potapljanje v jamah pod Budimpešto - Global Adventures, LLC |accessdate=2012-04-25 |archive-date=2012-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120426094105/http://www.global-adventures.us/2010/03/15/budapest-cave-diving/ |url-status=dead }}</ref> ki ga polni [[termalna voda]]. Razprostira se pod [[Madžarska|madžarskim]] glavnim mestom [[Budimpešta|Budimpešto]], točneje pod zahodnim delom mesta, Budimom. Budimpeški sistem [[kras|kraških]] jam s termalno vodo je že od leta 1993 kandidat za vpis<ref>[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/282/ Unesco - Caves of the Buda Thermal Karst System]</ref> na [[UNESCO]]v [[Unescova svetovna dediščina|seznam naravne svetovne dediščine]].<ref>[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=hu Unesco - poskusni seznam za Madžarsko]</ref> Voda je v [[apnenec|apnenčastih]] in [[dolomit]]nih kamninah pod Budimom ustvarila na desetine kilometrov rovov in preko 170 jam, izmed katerih so najbolj znane Pálvölgyi, Szemlőhegyi, Ferenc-hegy, Matyas-hegy, Molnár János in druge. V Budimpešti je sicer okrog 130 termalnih vrelcev<ref>[http://termalfurdok.com/en/budapest-baths/ Budapest travel's quick Budapest bath and spa guide]</ref> (ene najbolj znanih toplic so v hotelu ''Gellért''), obširnejše potapljaške raziskave pod mestom pa potekajo šele v zadnjih desetletjih. Tako je bilo leta 2008 v jamskem sistemu Molnár János odkrito termalno [[jezero]], ki naj bi sodilo med največja podzemna termalna jezera na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://tvnz.co.nz/view/page/425822/2319289 |title=Big underground thermal lake found |accessdate=2012-04-25 |archive-date=2009-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091127073936/http://tvnz.co.nz/view/page/425822/2319289 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.budapestagent.com/worlds-largest-subterranean-thermal-lake-budapest.html |title=Budapestagent.com |accessdate=2012-04-25 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305142929/http://www.budapestagent.com/worlds-largest-subterranean-thermal-lake-budapest.html |url-status=dead }}</ref> Temperatura vode v njem je med 20 in 27 [[°C]]. ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== *[http://vimeo.com/7755321 Jamsko potapljanje v sistemu Molnár János - portal Vimeo] *[http://vimeo.com/9620029 Potapljanje pod Budimpešto - portal Vimeo] *[http://www.youtube.com/watch?v=jUqf6kZEuto Molnár János - Budapest 2010 - YouTube] [[Kategorija:Budimpešta]] [[Kategorija:Jame na Madžarskem]] pdfeedyy0p8eqzlpiteg5yhc5ieqtl5 Bošnjaki 0 334532 6665666 6502210 2026-04-26T05:49:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665666 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Bošnjaki | native_name = Bošnjaci | flag = Flag of Bosnia and Herzegovina (1992–1998).svg | population = {{circa}} '''2,5 milijona'''<ref group="note">Foreign censuses or governmental estimates frequently categorize the Bosnian diaspora based on national/citizenship origin rather than sub-national ethnicities meaning that Bosniaks are categorized together with other ethnic groups from Bosnia-Herzegovina thus obscuring the exact number of Bosniaks in these countries.The global Bosnian diaspora is however estimated at around two millon of whom a majority are considered to be Bosniak. {{citation |date= 2018|url= https://www.undp.org/sites/g/files/zskgke326/files/migration/ba/4cfb53e535e6ab3cad66a3150ca29986e9ab2ac5cdd2e91a7edd2dfa9ff577db.pdf |title= Halilovich, Hariz & Hasic, Jasmin & Karabegovic, Dzeneta & Karamehic-Muratovic, Ajlina & Oruc, Nermin. (2018). Mapping the Bosnian-Herzegovinian Diaspora: Utilizing the Socio-Economic Potential of the Diaspora for Development of BiH. |publisher=[[International Organization for Migration]], Ministry of Human Rights and Refugees B&H}}</ref> | popplace = [[Bosna in Hercegovina]] 1.769.592<ref>{{cite web |url=http://www.popis2013.ba/popis2013/doc/Popis2013prvoIzdanje.pdf |title=Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013. Rezultati popisa |trans-title=Cenzus of population, households and dwellings in Bosnia and Herzegovina, 2013. Final results |access-date=2017-05-13 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160630143615/http://www.popis2013.ba/popis2013/doc/Popis2013prvoIzdanje.pdf |archive-date=2016-06-30 }}</ref> | tablehdr = ''Številčna [[Bošnjaška diaspora|bošnjaška diaspora]]'': | region1 = {{flag|Turčija}} | pop1 = {{circa}} 115.000, po poreklu {{circa}} 2.000.000 | ref1 = <ref name="Türkiye'deki Kürtlerin sayısı!">{{cite web|url=https://www.milliyet.com.tr/cadde/turkiyedeki-kurtlerin-sayisi-873452|access-date=2006-06-09|title=Türkiye'deki Kürtlerin sayısı! - Magazin Haberleri - Milliyet|archive-date=2021-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211226173959/https://www.milliyet.com.tr/cadde/turkiyedeki-kurtlerin-sayisi-873452|url-status=live}}</ref> | region2 = {{flag|ZDA}} | pop2 = {{circa}} 100.000 | ref2 = <ref name="The 2000 USA census">{{cite web|url=https://www.census.gov/|title=U.S. Census website|access-date=2008-06-06|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709054630/https://www.census.gov/|url-status=live|publisher= U.S. Census Bureau}}</ref> | region3 = {{flag|Srbija}} | pop3 = 153.801 | ref3 = <ref>{{cite web|url=https://www.stat.gov.rs/vesti/20230428-konacnirezpopisa/|title=Коначни резултати Пописа становништва, домаћинстава и станова 2022.|website=stat.gov.rs|access-date=2023-10-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608013816/https://www.stat.gov.rs/vesti/20230428-konacnirezpopisa/|url-status=live}}</ref> | region4 = {{flag|Črna gora}} | pop4 = 58.956 | ref4 = {{lower|<ref name="t819">{{cite web | title=Popis stanovništva, domaćinstava i stanova, 2023. godine | url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/saopstenja/SAOPSTENJE_Popis%20stanovnistva%202023%20II_cg.pdf | access-date=2024-10-15 | archive-date=2025-04-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250404194901/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/saopstenja/SAOPSTENJE_Popis%20stanovnistva%202023%20II_cg.pdf | url-status=dead }}</ref>}} | region5 = {{flag|Kanada}} | pop5 = {{circa}} 50.000 | ref5 = {{lower|<ref>{{cite web|url=https://bosniak.org/about-bosniaks/|title=About Bosniaks|date=December 2020 |access-date=1 January 2023|archive-date=4 December 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221204052510/https://bosniak.org/about-bosniaks/|url-status=live}}</ref>}} | region6 = {{flag|Kosovo}} | pop6 = 27.533 | ref6 = {{lower|<ref>{{citation|title=Kosovo Census 2011 |publisher=ask.rks-gov.net}}</ref>}} | region7 = {{flag|Hrvaška}} | pop7 = 24.131 | ref7 = {{lower|<ref>{{navedi splet |url=https://podaci.dzs.hr/media/3hue4q5v/popis_2021-stanovnistvo_rh.xlsx |title=Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2021. – Stanovništvo Republike Hrvatske |year=2022 |publisher=Državni zavod za statistiku}}</ref>}} | region8 = {{flag|Slovenija}} | pop8 = 21.542 | ref8 = {{lower|<ref>{{cite web|url=http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|title=Statistični urad RS - Popis 2002|access-date=1 May 2016|archive-date=30 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530131402/http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|url-status=live}}</ref>}} | region9 = {{flag|Danska}} | pop9 = 21.000 | ref9 = {{lower|<ref>{{cite web |url=http://www.folkedrab.dk/sw52060.asp?usepf=true |title=Kilde: "Ældre bosniske flygtninge søger hjem" |publisher=Folkedrab.dk |access-date=2012-01-05 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325153158/http://www.folkedrab.dk/sw52060.asp?usepf=true |archive-date=2012-03-25 }}</ref>}} | region10 = {{flag|Severna Makedonija}} | pop10 = 17.018 | ref10 = {{lower|<ref>{{cite web |url=http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf |title=Macedonian Census 2002 |access-date=2012-01-05 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070708073549/http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf |archive-date=2007-07-08 }}</ref>}} | region11 = {{flag|Avstralija}} | pop11 = 14.620 | ref11 = <ref>{{cite web|url= https://mojabih.oslobodjenje.ba/mb/kolumne/zasto-je-tesko-procijeniti-broj-bosanaca-i-hercegovaca-u-australiji-1321|title= Zašto je teško procijeniti broj Bosanaca i Hercegovaca u Australiji?|date= 17 September 2019|access-date= 17 September 2019|archive-date= 6 November 2023|archive-url= https://web.archive.org/web/20231106061158/https://mojabih.oslobodjenje.ba/mb/kolumne/zasto-je-tesko-procijeniti-broj-bosanaca-i-hercegovaca-u-australiji-1321|url-status= live}}</ref> | languages = [[bosanščina]] | religions = večinoma [[Sunitizem|sunitski islam]]<ref name="Cambridge University Press">{{cite book|author1=Aziz Al-Azmeh|author2=Effie Fokas|title=Islam in Europe: Diversity, Identity and Influence|url=https://books.google.com/books?id=uoSUovCrjLwC&pg=PA97|date=15 November 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-46782-7|page=97}}</ref> | related = drugi [[Južni Slovani|južni Slovani]],<br /> posebno [[Bosanski Srbi|bosanski Srbi]] in [[Bosanski Hrvati|bosanski Hrvati]] }} '''Bošnjaki''' ([[bosanščina|bosansko]] Bošnjaci, [[angleščina|angleško]] Bosniaks) so [[Južni Slovani|južnoslovanski]] [[narod]], ki živi v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov. Predstavljajo od 43,47 % do 55 % prebivalstva. Bošnjaki živijo tudi v sosednjih državah BiH: v [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. V SFRJ so bili po 1968 uradno priznani kot narod pod imenom [[Muslimani]]. [[File:Bosnia Ethnic Map 2019.jpg|thumb|350px|Naselitveni prostor muslimanskih bošnjakov (2019)]] Bošnjaki govorijo [[bosanski jezik]], ki se ponekod (v Srbiji) imenuje ''bošnjaški jezik''. Po veroizpovedi so večinsko [[Islam|muslimani]], in sicer [[suniti|sunitske ločine]], kar je posledica [[islamizacija|islamizacije]] v času turške okupacije bosanske srednjeveške države, do 10 % je ateistov, ostali pa so ali pravoslavci ali katoličani. Njihova etnogeneza je zelo dolga in se vleče od naselitve [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] na področje okoli reke [[Bosna (reka)|Bosne]] (''Bosnae''), srednjeveške bosanske države, turške in avstro-ogrske okupacije, [[Država SHS|Države SHS]], [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] in [[Jugoslavija|Jugoslavije]] prek priznanja naroda "Muslimani" ([[Ustava SFRJ]], 1974) do priznanja naroda Bošnjaki (Ustava Federacije BIH, 1994). Številni Bošnjaki (ekonomski in politični [[migrant]]i) živijo v drugih [[Evropa|evropskih]] [[država]]h (predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], na [[Švedska|Švedskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]] (tu jih živi okoli 32.500). Izven Evrope pa živijo v [[Turčija|Turčiji]], [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ([[ZDA]] in [[Kanada]]) ter [[Avstralija|Avstraliji]]. Sprva so bile migracije Bošnjakov ekonomske narave, kasneje pa posledica [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojne v BiH]] (1992-1995). == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} {{kategorija v Zbirki|Bosniaks}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Bošnjaki| ]] [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Južni Slovani]] mzwr8rzztw0zhowihadysh0g8pr2zhh Cayetano Germosén 0 338255 6665729 6569463 2026-04-26T08:10:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name =Cayetano Germosén |pushpin_map =Dominikanska republika |mapsize = |latd=19 |latm=19 |lats=48 |latNS=N |longd=70|longm=28|longs=48|longEW=W |coordinates_display =inline,title |coordinates_region =DO |subdivision_type =Država |subdivision_name ={{DOM}} |subdivision_type1 =[[Province Dominikanske republike|Provinca]] |subdivision_name1 =[[Provinca Espaillat|Espaillat]] |established_title = |established_date = |established_title2 =Občina od leta |established_date2 =1987 |area_total_km2 =17,75 |area_footnotes =<ref name="listado">Superficies a nivel de municipios, [http://one.gob.do/index.php?option=com_content&task=view&id=63&Itemid=283 Oficina Nacional de Estadistica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417021712/http://one.gob.do/index.php?option=com_content&task=view&id=63&Itemid=283 |date=2009-04-17 }}</ref> |elevation_m = |elevation_footnotes = |population_total =36930 |population_as_of =2012 |total_type =Total |population_urban =16439 |population_density_km2 =auto |population_footnotes =<ref name="censo">Censo 2012 de Población y Vivienda, [http://one.gob.do/ Oficina Nacional de Estadistica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090401053557/http://www.one.gob.do/ |date=2009-04-01 }}</ref> |population_blank1_title = |population_blank1 = }} '''Cayetano Germosén''' je mesto v [[Province Dominikanske republike|provinci]] [[Provinca Espaillat|Espaillat]] v [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]]. == Viri == {{sklici}} {{Občine Dominikanske republike}} [[Kategorija:Provinca Espaillat]] [[Kategorija:Naselja v Dominikanski republiki]] {{geo-stub}} 37cg06abkbj7vuap12m7vlr4wykiz66 Babilonski viseči vrtovi 0 371222 6665574 6513091 2026-04-25T23:10:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665574 wikitext text/x-wiki [[Slika:Hanging Gardens of Babylon.jpg|thumb|350px|V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika [[Maarten van Heemskerck]]a, z babilonskim stolpom v ozadju]] '''Babilonski viseči vrtovi''' so bili eno od [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes antičnega sveta]] in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana. Navadno pravijo, da so bili zgrajeni v starodavnem mestu [[Babilon]], v bližini današnjega Hillah, provinca Babil v [[Irak]]u. Babilonski duhovnik Berossus je zapisal približno 290 pred našim štetjem in ga je kasneje citiral Josephus, pripisuje vrtove Novobabilonskemu kralju [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarju II.]], ki je vladal med letoma 605 in 562 pred našim štetjem. Ni veljavnega babilonskega besedila, ki bi omenjalo vrtove in nobenih dokončnih arheoloških dokazov, da je bilo to v Babilonu. <ref>Irving Finkel and Michael Seymour, ''Babylon: City of Wonders'', (London: British Museum Press, 2008), p. 52, ISBN 0-7141-1171-6.</ref> Ena legenda pravi, da je viseče vrtove Babilona ustvaril cesar Nebukadnezar II., babilonski kralj, za svojo perzijsko ženo, kraljico Amytis, da bi pozabila na zelene hribe in doline domovine. Nebukadnezar II. je zgradil tudi veličastno palačo, ki je znana tudi kot "Čudo človeštva" (''Al A'akheed vach altira'av chad''). Zaradi pomanjkanja dokazov je bilo predlagano, da so viseči vrtovi zgolj legendarni in jih najdemo v starih grških in rimskih zapisih piscev [[Strabon]]a, [[Diodor Sicilski|Diodor Sicilskega]] in [[Quintus Curtiusov Rufus]]a. Ti opisi predstavljajo romantični ideal Vzhodnega rajskega vrta. Če so zares obstajali, so bili uničeni nekje po prvem stoletju našega štetja. <ref>{{navedi splet|title=The Hanging Gardens of Babylon|url=http://www.seven-wonders-world.com/hanging_gardens_babylon.htm|accessdate=5 February 2014|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513032233/http://www.seven-wonders-world.com/hanging_gardens_babylon.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Hanging Gardens of Babylon|url=http://www.unmuseum.org/hangg.htm|accessdate=5 February 2014|archive-date=2020-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200118052016/http://www.unmuseum.org/hangg.htm|url-status=dead}}</ref> Druga možnost je, da so izvirni vrtovi, ki so bili dobro dokumentirani tisti, ki jih je zgradil asirski kralj Sanherib (704-681 pred našim štetjem) v svoji prestolnici Ninive ob reki Tigris v bližini modernega mesta Mosul. <ref>Dalley, Stephanie, (2013) ''The Mystery of the Hanging Garden of Babylon: an elusive World Wonder traced,'' Oxford University Press. ISBN 978-0-19-966226-5</ref> == Starodavna besedila == [[Slika:Ogrody semiramidy.jpg|thumb|350px|Babilonski viseči vrtovi, interpretacija iz 20. stoletja]] V starih spisih je Babilonske viseče vrtove prvi opisal Berossus, babilonski duhovnik boga Marduka okoli leta 290 pred našim štetjem, čeprav so njegove knjige znane le iz od kasnejših avtorjev (npr. Jožef Flavij). Obstaja pet glavnih piscev (vključno z Berossusom), katerih opisi Babilona so se v neki obliki ohranili do danes. Ti pisci se ukvarjajo z velikostjo Visečih vrtov, zakaj in kako so bili zgrajeni in kako so vrtove namakali. [[Jožef Flavij]] (ca. 37-100 n. št.) je citiral Berossusa, ko je opisal vrtove. [ 7] Berossus je opisal vladavino Nebukadnezarja II. in je edini pisec, ki je nakazal, da je kralj zgradil Viseče vrtove. <blockquote> V tej palači je postavil zelo visoke sprehajalne poti podprte s kamnitimi stebri in zasajene z rastlinjem, kar je imenoval viseči paradiž in jo obnavljal z vsemi vrstami dreves v upanju, da natančno spominjajo na gorske države. To je storil, da bi zadovoljil svojo kraljico, ker je bila ona vzgajana v takih krajih in navdušena nad gorsko pokrajino. <ref>[http://www.sacred-texts.com/cla/af/af05.htm ''Joseph. contr. Appion.''] lib. 1. c. 19.—''Syncel. Chron.'' 220.—''Euseb. Præp. Evan.'' lib. 9.</ref></blockquote> [[Diodor Sicilski]] (aktiven okoli 60-30 pr. n. št.) naj bi se zgledoval pri besedilih iz zgodnjega 4. stoletja pred našim štetjem pisca [[Ktezij]]a in njegovega opisa Visečih vrtov. <blockquote>Slišati je bilo tudi, da so zraven akropole Viseči vrtovi, kot se imenujejo, ki so bili zgrajeni ne od [[Semiramida|Semiramide]], ampak pozneje od sirskega kralja, da bi ustregel eni od njegovih priležnic, ona, pravijo, da je bila perzijskega rodu in naj bi hrepenela po travnikih v njenih gorah in je prosila kralja, naj jih posnema, skozi umetno zasajen vrt, značilno krajino Perzije. Park je razširil za štiri ''plethrone'' (starodavna mera in je enako 100 grških čevljev (pous / ποῦς) - je približno tipična širina atletske tekaške steze) na vsaki strani in izvedel poševni pristop na kot brežino in več delov konstrukcije zgradil eno nad drugo kot terase, kar je dalo videz podoben tistemu iz gledališča. Ko so bile zgrajene nadstropne terase, so bile zgrajene galerije in zasajene kot vrt eno nad drugo do najvišje galerije, ki je bila petdeset komolcev visoko, kar je ustvarilo največjo površino parka, in je bil obdal s krožnim parapetom. Poleg tega so bili zidovi, ki so bili zgrajeni z visokimi stroški, dvaindvajset čevljev debeli, medtem ko je bil prehod poti med zidovoma deset čevljev širok. Streha nad zidovoma je imela prvo plast trstike, zvezane z veliko količino bitumna, čez to dva sloja žgane opeke vezane s cementom in kot tretja plast obloga iz svinca na koncu, da vlaga iz tal morda ne bi prodrla pod. Na vse to je bila spet nakopičena zemlja dovolj na debelo za korenine največjih dreves, tla so bila gosto posajena z drevesi vseh vrst, ki bi lahko po svoji velikosti ali drugih čarih dajala veselje gledalcu. Ker so galerije stale zamaknjeno druga nad drugo, so vse prejemale svetlobo. Vsebovale so številne kraljeve prostore različnih vsebin. Ena galerija je vsebovala odprtine, ki so vodile iz najvišjega nivoja in stroje ter opremo za oskrbo vrtov z vodo, stroje za dvig vode v velikih količinah iz reke, čeprav pa nihče ni mogel od zunaj videti je zadeva delovala. Ta park, kot sem že dejal, je bil kasneje zgrajen. <ref>Diodorus Siculus II.10-1-10</ref></blockquote> [[Kvint Kurcij Ruf]] (''Quintus Curtius Rufus'') (aktiven v 1. st. n. št.) iz pisanja [[Klitarh]]a, ki je bil v 4. stoletju pred našim štetjem [[zgodovinar]] [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ko je pisal svojo lastno zgodovino Aleksandra Velikega: <blockquote>Babilonci so imeli tudi citadelo dvajset nivojev na obodu. Temelji vsakega stolpiča so potonili trideset čevljev v tla in utrdba se je dvigala osemdeset čevljev nad njo na najvišji točki. Na vrhu so viseči vrtovi, znamenito čudo kot so rekli Grki. Bili so tako visoki, kot najvišji zid in dolgujejo svoj čar senci številnih visokih dreves. Stolpi, ki podpirajo celotno zgradbo so zgrajeni iz kamna in na njih je ravna površina iz kvadratnega kamna dovolj močnega, da nosi globoko plast zemlje in vodo, ki se uporablja za namakanje. Kako krepka so drevesa ki so podpirala strukturo, da so njihova debla osem komolcev debela in je njihova višina petdeset čevljev; obrodila so sadove tako obilno, kot če bi rastla v svojem naravnem okolju. In čeprav je čas s svojimi postopnimi propadajočimi procesi uničil del človekove narave, pa je ta stavba preživela nepoškodovana, kljub temu, da je bila izpostavljena pritisku toliko drevesnih korenin in teže tako velikega gozda. Konstrukcija zidov je dvajset čevljev debela z enajstimi intervali, tako da od daleč daje vtis visečega gozda kot na pravi gori. Menijo, da je delo sirskega kralja, ki je vladal iz Babilona. Gradil jih je so iz ljubezni do svoje žene, ki je pogrešala gozdove v tej ravninski državi in je prepričala svojega moža, da posnema lepoto narave s strukturo te vrste.<ref>History of Alexander V.1.35-5</ref></blockquote> [[Strabo]] (okoli 64 pr. n. št. – 21 n. št.) opisuje Viseče vrtove na osnovi izgubljenega zapisa [[Onesikrit]]a iz 4. stoletja pred našim štetjem: <blockquote>Babilon leži v ravnini; njegovo krožno zidovje je 385 stadijev. Debelina sten je dvaintrideset čevljev; višina med stolpi je petdeset komolcev; stolpov je šestdeset komolcev; prehod na vrhu zidu je takšen, da se lahko voza s štirivprego enostavno srečata; na ta račun so ti viseči vrtovi imenovani kot eno izmed sedmih čudes sveta. Vrt je štirikotne oblike, vsaka stran je štiri plethrone dolga. Sestoji iz obokov, ki se nahajajo eden nad drugim na razgibanih, kockastih temeljih. Temelji, ki so votli, so tako globoko v zemlji, kot največja drevesa, ki so bila zgrajena iz žgane opeke in asfalta - temeljeni sami in oboki in loki. Vzpon na najvišjo teraso je izdelan s stopniščem in poleg teh stopnic je vijak, preko katerega je bila speljana voda, ki je bila nenehno dovajana gor v vrt iz Evfrata, ki teče po sredi mesta; in vrt je na bregu reke". <ref>Strabo, ''Geography'' XVI.1.5, translation adapted from HL Jones, Loeb edn(1961)</ref></blockquote> [[Slika:Illustration of the mythical Hanging Gardens of Babylon.jpeg|thumb|350px|Ilustracija mističnih Babilonskih visečih vrtov [[Maerten van Heemskerck]] (1498-1574), objavljeno 1572.]] [[Filon iz Bizanca]], "Paradoxographer" (pisal v 4. - 5. stoletju), katerega seznam sedmih čudes antičnega sveta uporabljamo še danes, <ref>This author is now thought to not be Philo the Engineer of Byzantium, but perhaps Philo the Paradoxographer of Byzantium, Stephanie Dalley, "More about the Hanging Gardens," in ''Of Pots and Pans: Papers on the Archaeology and History of Mesopotamia and Syria as presented to David Oates on his 75th Birthday'', Edited by L. al-Gailani-Werr, J.E. Curtis, H. Martin, A. McMahon, J. Oates and J.E. Reade, (London), pp. 67–73 ISBN 1-897750-62-5.</ref> je bil zaslužen za naslednji opis: <blockquote>Tako imenovani Viseči vrtovi imajo rastline nad zemljo in se gojijo v zraku, s koreninami dreves nad (normalno) obdelano zemljo, ki tvorijo streho. Štirje kamniti stebri so spodaj tako, da je celoten prostor skozi izrezljane stebre na umetnih tleh. Palme so na vrhu stebrov, druga poleg druge kot žarki in je ostalo zelo malo prostora vmes. Ta les ne gnije, za razliko od drugih, ko se namoči in pod pritiskom nabrekne in neguje rast iz korenin, saj vključuje v medprostor, kar je zasajeno z njo od zunaj. Mednje pa so posadili številne sorte dreves in vse vrste cvetočih rastlin, vsega skratka, da je najbolj veselo in prijetno za gledalca. Kraj se goji kot če bi bila (normalno) obdelana zemlja in rast novih poganjkov mora biti obrezana skoraj toliko kot v normalnem zemljišču. Te (umetne) njive so nad glavami tistih, ki se sprehajajo skozi stebre. Ko je zgornja površina pohojena, zemlja na strehi ostane trdna in nemotena tako kot (normalni) kraj z globoko zemljo. Vodovodi vsebujejo vodo, ki teče iz višjih mest; delno tok teče naravnost navzdol, nazaj gor pa so jo potiskali na silo s pomočjo vijaka, s pomočjo mehanskega pritiska so prisilili vrtenje spirale. Odvajali so jo v velike cisterne in jo v celoti rabili za zalivanje celega vrta, in zalivali korenine rastlin so njihovih globin in vzdrževali mokro obdelovalno zemljo, tako da je prav tako kot zimzeleni travnik in listi dreves so bili vedno rosni. <ref>Dalley (2013), p. 40. Dalley bases her translation on Brodersen (1992) who uses an early greek text. A previous translation, based on a latin text, by David Oates is found in Finkel (1988) pp. 45–46.</ref></blockquote> == Študije in polemike == [[Slika:Hanging Gardens of Babylon.gif|thumb|350px|Ta kopija reliefa iz Severne palače Asurbanipala (669–631 pr. n. št.) v Ninevah kaže razkošen vrt zalivan z vodovodom.]] Obstaja nekaj polemik o tem ali so bili Viseči vrtovi dejanska gradnja ali le poetično ustvarjanje, zaradi pomanjkljive dokumentacije v babilonskih virih. Prav tako ne omenja Nebukadnezar žene Amyitis (ali katere koli druge žene), čeprav politična poroka pri Medijcih ali Perzijcih ne bi bile nič nenavadnega. Herodot, ko piše o Babilonu časovno najbližje Nebukadnezarju II., ne omenja Visečih vrtov v svoji zgodovini. Do danes ni bilo arheoloških dokazov najdenih o babilonskih visečih vrtovih. Možno je, da obstajajo dokazi pod [[Evfrat]]om, in ki jih trenutno ni mogoče varno izkopati. Reka je v času Nebukadnezarja II. tekla vzhodno od svojega trenutnega položaja in le malo je znanega o zahodnem delu Babilona. <ref>Joan Oates, ''Babylon'', Revised Edition, Thames and Hudson, London (1986) p. 144 ISBN 0500273847.</ref> Rollinger trdi, da je Berossus pripisal vrtove Nebukadnezarju iz političnih razlogov in da je sprejela legendo od drugod. <ref>Rollinger, Robert "Berossos and the Monuments",ed. J Haubold ''et al'', ''The World of Berossos'', Wiesbaden (2013), p151</ref> Nedavna teorija pravi, da je Viseče vrtove Babilona dejansko zgradil asirski kralj [[Sanherib]] (vladal 704-681 pred našim štetjem) za svojo palačo v [[Ninive|Ninivah]]. [[Stephanie Dalley]] predpostavlja, da so v vmesnih stoletjih dve mesti zamešali in so bili obsežni vrtovi v Senaheribovi palači, pripisani Nebukadnezar II. v Babilon. <ref>{{cite journal|author=Stephanie Dalley|title=Ancient Mesopotamian Gardens and the Identification of the Hanging Gardens of Babylon Resolved|journal=Garden History|volume=21|year=1993|pages=7|jstor=1587050}}</ref> Pred kratkim odkriti dokazi vključujejo izkop širokega sistema vodovodov, pripisanih Sanheribu, katere Dalley ocenjuje, da so del 80 km kanalov, jezov, vodovodi , ki so se uporabljali za prenos vode v Ninive s posebnimi vijaki, ki so se uporabljali za dvig vode na višjo stopnjo na vrtovih. <ref>{{cite journal|last=Alberge|first=Dalya|title=Babylon's hanging garden: ancient scripts give clue to missing wonder|work=The Guardian|date=5 May 2013|url=http://www.guardian.co.uk/science/2013/may/05/babylon-hanging-garden-wonder-nineveh|accessdate=6 May 2013}}</ref> Dalley utemeljuje svoje argumente o nedavnih dogodkih v dešifriranju sodobnih Akadskih napisov. Njene glavne točke so: * Ime "Babilon", kar pomeni "vrata bogov" <ref>AR George, ''Babylonian Topographical Texts'', (1992)</ref> je bilo uporabljeno za več mezopotamskih mest. <ref>see for example ''Cuneiform Texts in the British Museum'', Vol 19, page 25, line 25</ref> Sanherib je preimenoval [[mestna vrata]] v Ninivah po bogovih <ref>Pongratz-Leisten, ''Ina Sulmi Erub'' (1994),</ref>, ki kažejo, da je želel svoje mesto, da ga je treba upoštevati kot "Babilon". * Le Jožef Flavij imenuje Nebukadnezarja kot kralja, ki je gradil vrtove <ref>See Dalley (2013) ch 1 for a summary.</ref>, vendar kljub temu, da je Nebukadnezar zapustil veliko napisov noben ne omenja nobenih vrtov. Diodor Sicilski in Quintus Curtius Rufus ga določita kot "sirski" kralj. * V nasprotju Sanheribom levi pisni opis <ref>Especially: the Iraq Museum prism dated 694&nbsp;BC published by A Heidel, ''The Octagonal Sennacherib Prism in the Iraq Museum'', Sumer 9 (1953); and the British Museum prism BM103000 of the same date</ref> in je arheološki dokaz njegovega vodnega inženirstva. <ref>T Jacobsen and S Lloyd, ''Sennacherib's Aqueduct at Jerwan'' (1935); Reade, ''Studies in Assyrian Geography'', Revue d'Assyriologie 72 (1978); Channel 4 tv programme "Secret History: Finding Babylon's Hanging Garden, 24th November 2013</ref> Njegov vnuk [[Asurbanipal]] je naslikal zrel vrt na dodelani stenski plošči v svoji palači. <ref>AH Layard, ''Discoveries in the Ruins of Nineveh and Babylon'', (1853)</ref> * Sanherib imenuje svojo novo palačo in vrt "čudež za vsa ljudstva". On opisuje izdelavo in delovanje vijaka za dvig vode v svojem vrtu. <ref>Dalley (2013), pp. 62-63</ref> * Opisi klasičnih avtorjev so zelo podobni tem sodobnim zapisom. Pred [[Bitka pri Gaugameli |bitko pri Gaugameli]] v letu 331 pred našim štetjem, [[Aleksander Veliki]] tabori štiri dni v bližini akvadukta pri Jerwanu. <ref>R Lane Fox, ''Alexander the Great'' (1973)</ref> Zgodovinarji, ki so potovali z njim, bi imeli dovolj časa, da raziščejo dela okoli njih, njihovo evidentiranje v grščini. Ti niso preživeli do naših časov, vendar so jih citirali kasnejši grški pisci. ==Viseči vrtovi v Ninivah ("drugi Babilon") == Kralj Sanherib je Viseče vrtove imenoval "čudo sveta", ne samo zaradi svoje lepote - celoletna oaza bujnega zelenja v prašni poletni pokrajini - ampak tudi zaradi čudovitega podviga vodnega inženirstva, ki vzdržuje vrt. <ref>Dalley, Stephanie ''The Mystery of the Hanging Garden of Babylon; an elusive World Wonder traced,'' Oxford University Press' (2013). ISBN 978-0-19-966226-5. The quotations in this section are the translations of the author and are reproduced with the permission of OUP.</ref> Gradnja asirskih kraljevih vrtov je bila tradicija. Kralj Asurnasirpal II. (883-859 pred našim štetjem) je zapisal: <blockquote>"Jaz izkopal kanal od (reke) Zgornji Zab, rezal skozi gore in jo imenoval Kanal obilja. Sem zalival travnike Tigrisa in posadil sadovnjake z vsemi vrstami sadnih dreves v okolici. Sem posadil semena in rastline, ki sem jih našel v državah, skozi katere sem korakal in v višavju, ki sem ga prekrižaril: borovce različnih vrst, ciprese in brinje različnih vrst, mandlje, dateljne, ebenovino, palisander, oljke, hrast, tamarisko, oreh, pistacije in jesen, jelko, granatno jabolko, hruške, kutine, fige, vinsko trto .... Vodni kanal udari od zgoraj na vrt; vonj preveva poti, potoki so tako številni kot zvezde na nebu vrtu v užitek .... Kot veverica vzamem sadje na vrtu dobrot ... "</blockquote> Senaherib je le Mezopotamski kralj, ki je zapustil evidenco o svoji ljubezni do žene - ključni del romantične klasične zgodbe: <blockquote>"In za Tashmetu-sharrat žensko palačo, mojo ljubljeno ženo, ki je dosegla značilnost "ljubice bogov" nad vsemi drugimi ženskami, sem zgradil palačo ljubkosti, veselja in radosti..." </blockquote> Sanheribova palača je po velikosti primerljiva gradu Windsor v Angliji. Posebej omenja ogromne apnenčaste bloke, ki krepijo obrambo pred poplavami. Dele palače so izkopali Austin Henry Layard sredi 19. stoletja. Njegova načrt citadele kaže obrise, ki bi bili skladni s Sanheribovim vrtom, vendar njegov položaj ni bil potrjen. Na žalost je bilo območje uporabljano kot vojaška baza v zadnjem času, tako da jo je težko dodatno raziskati. Dodelan stenski panel Asurbanipala prikazuje vrt v svoji zrelosti. Obstaja še en izvirni panel <ref>BM124939</ref> in risba drugega <ref>Original Drawing IV 77</ref> v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]], čeprav ni javno razgrnjen. Številne lastnosti, ki jih klasični avtorji omenjajo, so opazne na teh sodobnih slikah. Namakanje takega vrta je zahtevalo nadgrajeno oskrbo z vodo v mestu Ninive. Kanali so se raztezali nad 50 km v gore. Sanherib je bil ponosen na tehnologijo in jo opisuje v nekaterih podrobnostih v svojih napisih. Na primer: Ob veliki vodi od Bavian (Khinnis) <ref>Layard (1853)</ref> njegov napis omenja avtomatske zapornice, vendar ne pove, kako so delale: <blockquote>"Zapornico tega kanala odpre brez lopate in vam omogoča vodni tok:. odpiranje zapornice ni delo človeških rok, ampak po volji bogov." </blockquote> Ogromen vodovod, ki prečka dolino pri Jerwanu, je bil zgrajen z več kot 2 milijona obloženih kamnov. Uporabili so kamnite oboke in vodotesen cement. <ref>Jacobsen (1935)</ref> Na nih piše: <blockquote>"Senaherib kralj sveta, kralja Asirije. Čez velike razdalje sem pripeljal vodotok usmerjen v okolico Ninive, in ga spojil z vode .... Nad strme doline, sem napel akvadukt iz belega apnenca, Naredil sem to, da voda teče preko njega." </blockquote> On trdi, da je treba najprej uporabiti novo tehniko preoblikovanja v procesu "izgubljeni vosek" za svoje monumentalne (30 ton) bronaste odlitke in opisuje izdelavo svojih vodnih vijakov: <blockquote>" V nekdanjih časih so kralji, moji predniki, ustvarili bronaste kipe, ki posnemajo realne oblike življenja in jih postaviti na ogled v notranjosti templjev, vendar so pri njihovem načinu dela izčrpali vse obrtnike, zaradi pomanjkanja znanja in nerazumevanje načela, ki je potrebovalo toliko olja, vosek in loj za delo, da je povzročilo primanjkljaj v svojih državah - Jaz Sanherib, vodja vseh knezov, z znanjem za vse vrste dela, daje veliko nasvetov in globoke misli za vse vrste dela ... . Ustvaril sem glinene kalupe, kot za božansko inteligenco za jeklenke in vijake ... Da bi tekla voda ves dan, sem imel vrvi, bronaste žice in bronaste verige. In namesto lopat sem uporabil valje in vijake iz bakra nad cisternami .... Sem dvignil višino okolice palače, da bi ustvaril Čudo za vse narode ...Visok vrt s posnemanjem gore Amanus sem naredil ob njem, z vsemi vrstami aromatičnih rastlin, sadovnjak sadnih dreves, drevesa, ki bogatijo ne le gorsko državo, temveč tudi Kaldejo (Babilonijo), kot tudi drevesa, ki nosijo volno, zasajene v njem "</blockquote> Sanherib bi lahko pripeljal vodo v svoj vrt na višjo raven, ker je izvirala iz gore. Nato je dvignil vodo še višje z razvijanjem svojega novega vijaka. To je pomenilo, da bi lahko zgradil vrt, ki bi rastel kvišku v nebo z velikimi drevesi na vrhu terase - omamni umetniški učinek, ki je presegel tiste od svojih predhodnikov in ki utemeljuje njegovo trditev, da je zgradil "Čudo za vsa ljudstva". == Viri == {{sklici}} *[[Irving Finkel|Finkel, Irving]] (1988) [http://books.google.com/books?id=vGhbJzigPBwC&pg=PA38 “The Hanging Gardens of Babylon,”] In ''The Seven Wonders of the Ancient World'', Edited by Peter Clayton and Martin Price, Routledge, New York, pp.&nbsp;38 ff. ISBN 0-415-05036-7. *Finkel, Irving and Seymour, Michael (2008) ''Babylon'', Oxford University Press, New York, ISBN 0-19-538540-3. *Dalley, Stephanie (2013) ''The Mystery of the Hanging Garden of Babylon: an elusive World Wonder traced'' Oxford University Press ISBN 978-0-966226-5 == Zunanje povezave == {{Commons category|Hanging Gardens of Babylon}} * [http://history.howstuffworks.com/asian-history/seven-wonder-ancient-world2.htm How the Seven Wonders of the Ancient World Work: The Hanging Gardens of Babylon] * [http://jstorplants.org/2011/08/25/identifying-the-hanging-gardens-of-babylon-the-tamarisk-and-date-palm/ Plants in the Hanging Gardens of Babylon] * [http://hanginggardensofbabylon.org/hanginggardens.asp Artistic Renditions of the Hanging Gardens and the city of Babylon] * [http://howbigreally.com/dimension/ancient_worlds/hanging_gardens_of_babylon Google Earth Rendering of the Hanging Gardens of Babylon Dimensions] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130517150630/http://howbigreally.com/dimension/ancient_worlds/hanging_gardens_of_babylon |date=2013-05-17 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=4oksi4p4Jqo Secrets of the Ancients: Hanging Gardens of Babylon - History ] * [http://www.drogbaster.it/giardini_pensili_di_babilonia.htm Animation of 3D virtual Hanging Gardens of Babylon] <!--spacing--> {{coord|32.5355|N|44.4275|E|source:kolossus-frwiki|display=title}} [[Kategorija:Babilon]] [[Kategorija:Mezopotamija]] [[Kategorija:Asirija]] [[Kategorija:Antika]] {{normativna kontrola}} gq79vefs55tl4qxgyqkwmoj8lmpk8ll Belomorsko-baltski prekop 0 375381 6665603 6498899 2026-04-26T01:35:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665603 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal |name = Belomorski-Baltski prekop |image = White Sea–Baltic Canal, lock P7120376 2200.jpg |image_caption = |former_names = |modern_name = |original_owner = |engineer = |other_engineer = |date_act = |date_began = 1931 |date_use = 2 August 1933 |date_completed = 1933 |date_extended = |date_closed = |date_restored = |length_mi= 141<ref name="ReferenceB">Сроки работы шлюзов (Lock operation periods), from the site of the Russian Shipping Companies' Association. (in Russian)</ref> |len_ft = 443<ref name="ReferenceB">Сроки работы шлюзов (Lock operation periods), from the site of the Russian Shipping Companies' Association. (in Russian)</ref> |len_in = 0 |original_boat_length_ft = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_ft = 47 |beam_in = 0 |max_boat_draft = 4 m |original_beam_ft = |original_beam_in = |beam_note = |start_point = [[Oneško jezero]], [[Rusija]] |original_start = |start_note = |end_point = [[Baltsko morje]] v [[Sankt Peterburg]]u, [[Rusija]] |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = 19<ref>https://www.britannica.com/topic/White-Sea-Baltic-Canal</ref> |original_num_locks = |lock_note = |elev_ft = 334 | coordinates = {{coord|62|48|N|34|48|E|display=title|region:RU_type:river_source:GNS-enwiki}} |elev_note = |status = Open |navigation_authority = }} [[Slika:White Sea Canal map.svg|thumb|300px|right|Zemljevid Belomorsko-Baltskega prekopa]] [[Slika:The Stalin White Sea – Baltic Sea Canal (Belomorsk).jpg|thumb|Belomorski-Baltski [[prekop]] v [[Belomorsk]]u]] '''Belomorski-Baltski prekop''' ({{lang-ru|Беломо́рско–Балти́йский кана́л}} tudi Belomorkanal ali samo BBK) je [[prekop]] v [[Rusija|Rusiji]], ki povezuje [[Belo morje]] preko jezer [[Vigozero]], [[Oneško jezero|Oneškega]] in [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] in številnih rek do [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. Odprli so ga 2. avgusta 1993. Do leta 1961 je bil znan kot ''Belomorsko-Baltiyskiy Kanal imeni Stalina''. Prekop so gradili delavci iz [[gulag]]ov. Pri gradnji je sodelovalo 126.000 delavcev, med 12.000 jih je pri tem umrlo(po uradnih podatkih<ref name="ReferenceA">Сталинские стройки ГУЛАГа.1930–53», Москва, 2005,</ref>, medtem ko je ocena Anne Applebaum 25.000 smrti. Skupna dolžina je 227 kilometrov (delno vzdolž več kanaliziranih rek in jezera Vygozero). Od leta 2008 opravlja le majhen promet med desetimi in štiridesetimi ladjami na dan. Njegove gospodarske prednosti so omejene z minimalno globino 3,5 m, ki je neustrezna za večino morskih plovil. Ta globina običajno ustreza rečnemu plovilu s tovorom do 600 ton, medtem ko imajo uporabna morska plovila od 2.000–3.000 dwt običajno ugrez 4,5–6 m. Prvotno je bilo predvideno, da bo prekop globok 5,4 m; vendar so stroški in časovne omejitve Stalinovega prvega petletnega načrta prisilili v veliko plitvejšega.<ref>{{harvnb|Morukov|2004|p=159}}</ref> [[Slika:Canal Mer Blanche.jpg|thumb|Delavci iz gulaga, leta 1932]] == Vodna pot == Skupna dolžina vodne poti je 227 kilometrov (od tega 141 milj), od tega je 48 kilometrov umetnih. Tok teče severno od Oneškega jezera do Belega morja in vse oznake za plovbo so postavljene v skladu z njim. Ko so enkrat na Oneškem jezeru, ladje lahko zapustijo jugozahodno obalo skozi reko Svir (in njeni dve zapornici), da dosežejo Ladoško jezero in nato nadaljujejo po reki [[Neva|Nevi]] do Sankt Peterburga in Baltskega morja. Lahko pa ladje z Oneškega jezera zaplujejo proti vzhodu po [[Vodna pot Volga-Baltik|vodni poti Volga–Baltik]]. === Potek === Prekop se začne v bližini naselja Povenec v zalivu Povenec ob Oneškem jezeru. Po Povenecu je sedem zapornic tesno skupaj, ki tvorijo ''Stopnice Povenec''. Te zapornice so južno pobočje prekopa. Zbiralnik na nadmorski višini 103 metrov in je dolg 22 kilometrov med zapornicama 7 in 8. Na severnem pobočju je dvanajst zapornic s številko 8–19. Severno pobočje poteka skozi pet velikih jezer; jezero Matkozero med zapornicama 8 in 9, jezero Vygozero med zapornicama 9 in 10, jezero Palagorka med zapornicama 10 in 11, jezero Voickoje med zapornicama 11 in 12 in jezero Matkožnja med zapornicama 13 in 14. Prekop se izliva v zaliv Soroka Belega morja pri Belomorsku. Naselja vzdolž prekopa so: Povenec, Segeža, Nadvoici, Sosnovec in Belomorsk. === Pogoji plovbe === Najmanjše mere zapornic so 14,3 metra široke in 135 metrov dolge. Krmilni kanal je širok 36 metrov in globok 3,5 metra, polmer ukrivljenosti 500 metrov. Hitrost je v vseh umetnih delih omejena na 8 kilometrov na uro. V razmerah slabe vidljivosti (manj kot en kilometer) se plovba ustavi. Plovna sezona traja od 20. maja do 15. do 30. oktobra, kar je 148–163 plovnih dni na leto. ===Vzdolžni profil=== Naslednja slika prikazuje vzdolžni profil prekopa Belo morje – Baltik. Vodoravna os je dolžina. Navpična os je nadmorska višina segmentov prekopa. {{Multiple image | align = center | direction = horizontal | width = | image1 = Profile of the White Sea-Baltic Sea Canal.svg | width1 = 288 | alt1 = | caption1 = Profil prekopa prikazuje zapornice in nadmorsko višino }} ==Gradnja == [[Sovjetska zveza]] je prekop predstavila kot primer uspešnosti prvega petletnega načrta. Njegova gradnja je bila končana štiri mesece pred načrtovanjem, čeprav je bila za načrtovano uporabo povsem preplitev. Celoten prekop je bil zgrajen v dvajsetih mesecih, med letoma 1931 in 1933, skoraj v celoti z ročnim delom. To je bil prvi večji projekt, zgrajen v Sovjetski zvezi z uporabo prisilnega dela. Direkcija taborišč gulagov, je upravljala z gradnjo in dobavljala delovno silo v ocenah 100.000 obsojencev na ceno ogromnih žrtev. Čeprav so bila taborišča za delovna mesta običajno ohranjena v tajnosti, je bil Belomorski prekop propagandna predstavitev obsojencev, ki so se ''preusmerili'' v koristno delovno silo (sovjetski koncept ''perekovka'', predelave ali rehabilitacije). Marshall Berman trdi, da »je bil prekop zmaga javnosti, a če bi polovico oskrbe, ki je šla v kampanjo za stike z javnostmi, namenili samemu delu, bi bilo žrtev manj in veliko več razvoja.«<ref name=berman>{{navedi knjigo|last=Berman|first=Marshall|title=All That Is Solid Melts Into Air|year=1983|publisher=Verso|isbn=9780860917854|page=76|url=https://books.google.com/books?id=mox1ywiyhtgC}}</ref> Zlasti poudarja, da sta politika in odnosi z javnostmi uničili uporabnost kanala: {{citatni blok|Zdi se, da je bil Stalin tako namenjen ustvarjanju zelo vidnega simbola razvoja, da je projekt potiskal in stisnil na načine, ki so samo zavirali realnost razvoja. Tako delavci in inženirji niso nikoli imeli časa, denarja ali opreme, potrebne za izgradnjo prekopa, ki bi bil dovolj globok in varen za prevoz tovora dvajsetega stoletja; posledično prekop nikoli ni igral pomembnejše vloge v sovjetski trgovini ali industriji.}} == Prekop in ruski pisci == Pozorno pripravljen obisk prekopa Belo morje in Baltik avgusta 1933 je morda najhujšo brutalnost prikril pred skupino 120 ruskih pisateljev in umetnikov, tako imenovane pisateljske brigade, vključno z [[Maksim Gorki|Maksimom Gorkim]], [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj|Aleksejem Nikolajevičem Tolstojem]], [[Viktor Šklovski|Viktorjem Šklovskim]] in Mihailom Zoščenkom, ki je sestavil delo v pohvalo projektu, 600 strani ''I. V. Stalinov Belomorsko-Baltski prekop'' (rusko Беломорско-Балтийский канал имени Сталина), objavljen konec leta 1934<ref name=gorki>{{navedi knjigo|title=Belomor: An Account of the Construction of the New Canal between the White Sea and the Baltic Sea|year=1977|edition=reprint|publisher=Hyperion Press|isbn=9780883554326|pages=344|url=https://books.google.com/books?id=LlVGAAAAYAAJ|editor=Maxim Gorky}}</ref>. Šklovski je Belomorski prekop obiskal sam, namesto s skupino. Gorki, ki je že leta 1929 obiskal delovno taborišče ''Solovetski delovni tabor'' in o njem pisal v sovjetski reviji ''Naši dosežki''<ref name="ruder">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=j97YAhLHaM0C|title=Making History for Stalin: The Story of the Belomor Canal|last=Ruder|first=Cynthia Ann|publisher=University Press of Florida|year=1998|isbn=9780813015675|pages=248}}</ref>, je organiziral potovanje po Belem morju, vendar se mu sam ni pridružil. Verjetno so se vsaj nekateri od gostujočih pisateljev zavedali brutalnosti taboriščnega življenja. V resnici je bil eden od sodelavcev, Sergej Alimov, ujetnik v taborišču in urednik taboriščnega časopisa ''Perekovka''. Podobno so v poročilu Aleksandra Avdeenka vključeni pogovori med šefom OGPU Semjonom Firinom in princem Mirskim, ki razkrivajo, da se je vsaj nekaj pisateljev zavedalo njegove resnične narave. == Uporaba prekopa == [[File:Сухогруз на Беломорканале.JPG|thumb|Ladja vstopa v zapornico št. 1]] Tonaža tovora je dosegla vrhunec leta 1985, prepeljanih je bilo 7,3 milijona ton. [27] Tonaža je ostala visoka do leta 1990, nato pa je po padcu Sovjetske zveze upadla. Uporaba se je v 21. stoletju postopoma povečevala, vendar je ostala precej pod vrhom sovjetske dobe, saj je bila leta 2002 le 0,3 milijona ton. V sezoni 2007 je prekop prepeljal 0,4 milijona ton tovora skupaj z 2500 potniki. [27] Zdaj ga upravlja Uprava za vodno in ladijsko plovbo in pomorski promet Belo morje in Oneško jezero (Беломорско-Онежское государственное бассейновое управление водных путей и судоходства), ki je odgovorna tudi za ladijski promet po Oneškem jezeru in na območju Belomorskega pristana (vendar ne v odprtih vodah) Belega morja. Prekop je bil na videz majhen del celotnega pomorskega prometa agencije, ki je leta 2007 znašal 4,6 milijona ton in 155.000 potnikov. [27] Po uradnih statistikah je bilo v prvih 75 letih (1933–2008) preko prekopa prepeljanih 193 milijonov ton tovora. [27] Prekop omogoča pošiljanje težkih in glomaznih predmetov iz ruskih industrijskih središč v Belo morje, nato pa z morskimi plovili v severna pristanišča Sibirije. Na primer, poleti 2007 je ''Amur-1516'' iz Dzeržinska na reki Oki dobavil velik kos opreme za naftno polje sibirskega Vankorja iz Rosnefta, preko vodne poti Volga-Baltik in preko Belomorskega prekopa do [[Arhangelsk]]a, od tam pa s prekooceansko arktično tovorno ladjo razreda SA-15 ''Kapitan Danilkin'' do Dudinke na reki [[Jenisej]].<ref>[http://www.b-port.com/info/smi/mv/?issue=2823&article=53696 {{lang|ru|Нефтяники получили свое}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160816145942/http://www.b-port.com/info/smi/mv/?issue=2823&article=53696 |date=2016-08-16 }} (The oilmen got their cargo), {{lang|ru-Latn|Murmansky Vestnik}}, No. 110, 16 June 2007.</ref> Leta 2011 je bila iz Sankt Peterburga preko prekopa, Arktičnega morja in reke Jenisej odpremljena težka oprema za hidroelektrarno Sayano-Shushenskaya.<ref>[http://spb.rbc.ru/freenews/20110825123748.shtml "Силовые машины" отгрузили вторую партию оборудования, предназначенного для восстановления Саяно-Шушенской ГЭС.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120322161558/http://spb.rbc.ru/freenews/20110825123748.shtml |date=2012-03-22 }} (''Silovye Machiny'' has shipped the second batch of equipment for the restoration of the Sayano-Shushenskaya Hydro Power Plant), ''RBK'', 2011-08-25.</ref> == Hidroelektrarne == Sistem prekopa vključuje pet hidroelektrarn s skupno proizvodno zmogljivostjo 240 MW. == Glej tudi == * [[Prekop]] * [[Evrazijski prekop]] == Sklici in Viri == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo | last =Gorki | first =Maksim | authorlink =Maksim Gorki | first2=Leopold |last2=Averbakh |first3=Semen Georgievič |last3=Firin | title =The White sea canal: being an account of the construction of the new canal between the White sea and the Baltic sea | publisher =John Lane | year =1935 | location =London | pages =356 | url =http://books.google.com/books?id=7lcEAAAAMAAJ | doi = | id = }} * Paul R. Gregory, Valery Lazarev and V. V. Lazarev, ''Economics of Forced Labor: The Soviet Gulag'', Hoover Institute Press, October, 2003, trade paperback, 356 pages, ISBN 0-8179-3942-3 * {{navedi knjigo | last = Khlevniuk| first =Oleg V. | title =The History of the Gulag. From Collectivization to the Great Terror | publisher =Yale University Press | year =2004 | location =New Haven | pages =418 | url =http://books.google.com/books?id=8bH4Uw2SRmAC | doi = | isbn =0-300-09284-9 }} * {{navedi knjigo | last = Ruder | first =Cynthia A. | title =Making History for Stalin: The Story of the Belomor Canal | publisher =University Press of Florida | year =1998 | location = | pages =284 | url =http://books.google.com/books?id=j97YAhLHaM0C&dq | doi = | isbn =0-8130-1567-7 }} * Brunswic, Anne (2009) ''Les Eaux glacées du Belomorkanal'', Actes Sud, France, ISBN 978-2-7427-8214-7 * {{citation|first=Mikhail|last=Morukov|contribution=The White Sea–Baltic Canal|title=The Economics of Forced Labor: The Soviet Gulag |isbn=978-0-8179-3942-7|year=2004|url=http://media.hoover.org/documents/0817939423_151.pdf|page=158}} == Zunanje povezave == {{commons category|White Sea-Baltic Canal}} * [http://www.iisg.nl/collections/belomorkanal/ White Sea Canal] * [http://www.osa.ceu.hu/gulag/c.htm Photos and some info from Open Society Archives] * [http://www.annebrunswic.fr Les eaux glacées du Belomorkanal] on Anne Brunswic's website, in French. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prekopi v Rusiji]] [[Kategorija:Megaprojekti]] 44yuoggv923js1fwn0pak38x62pzahm Kategorija:Teološka fakulteta v Gradcu 14 376698 6665682 4236747 2026-04-26T06:12:23Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]]; dodal [[Kategorija:Članice Univerze v Gradcu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665682 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Teološka fakulteta v Gradcu|Teološki fakulteti v Gradcu]]. [[Kategorija:Članice Univerze v Gradcu]] [[Kategorija:Fakultete v Avstriji]] 1qf9g9t7z02a4io62ydku694f085m2c Barjanski okarček 0 382267 6665592 5757532 2026-04-26T00:10:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665592 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Barjanski okarček | image = Coenonympha oedippus - Nature Conservation-001-073-g034.jpg | image_caption = Spodnja stran kril | status = nt | status_system = iucn2.3 | status_ref = <ref name="iucn">{{IUCN |id=5100 |version=2014.3 |year=1996 |assessors=World Conservation Monitoring Centre |taxon=Coenonympha oedippus |accessdate=8.12.2014}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Nymphalidae]] (pisančki) | subfamilia = [[Satyrinae]] (okarji) | genus = ''Ceononympha'' | species = '''''C. oedippus''''' | binomial = ''Coenonympha oedippus'' | binomial_authority = ([[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1787) | synonyms = ''Papilio oedippus'' <small>Fabricius, 1787</small> }} '''Barjanski okarček''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Coenonympha oedippus''''') je [[dnevni metulji|dnevni metulj]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pisančki|pisančkov]], razširjen preko [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] prek [[Srednja Azija|Srednje Azije]] do [[Japonska|Japonske]].<ref name="iucn"/> == Opis == [[slika:Coenonympha oedippus.jpg|thumb|left|Zgornja stran kril]] Zgornja stran [[žuželčje krilo|kril]] je monotone temnorjave barve, s po dvema ali tremi slabo vidnimi črnimi očesci na zadnjem paru. Prepoznavni znak tega metulja je vzorec na spodnji strani kril, z vrsto vpadljivih črnih očesc blizu zadnjega roba, ki imajo rumenkasto obrobo in srebrno jedro. Dodatno očesce je blizu sprednjega roba zadnjega krila. Osnovna barva spodnje strani kril je rumenorjava, vzdolž notranjega roba vrste očesc pa poteka svetla lisa, vendar ta pri samcih običajno manjka. Tudi sicer je vzorec variabilen, med osebki se razlikuje število očesc in njihova velikost.<ref name="Celik2005">{{navedi knjigo |chapter=Coenonympha oedippus (Fabricius, 1787) - barjanski okarček |title=Natura 2000 v Sloveniji: Metulji |editor-last=Čelik |editor-first=Tatjana |year=2005 |publisher=Založba ZRC |pages=78–83 |isbn=9789616500951 |cobiss=220944384}}</ref> == Ekologija == Barjanski okarček je vrsta nižinskih mokrotnih travnikov, [[barje|barij]] in [[stepa|step]]. V majhnem delu [[areal]]a, ki obsega severovzhod [[Italija|Italije]], [[Primorska|slovensko Primorje]] in hrvaški del [[Istra|Istre]], pa se pojavlja drug ekološki »tip«, ki namesto tega uspeva na zaraščajočih se suhih traviščih. Je šibak letalec, zato se večinoma zadržuje v svojem primarnem [[habitat (ekologija)|habitatu]] ali v neposredni bližini.<ref name="Celik2005"/> [[Gosenica|Gosenice]] se prehranjujejo s [[trave|travami]] in [[šaš (rastlina)|šaši]]. Posebnost barjanskega okarčka je, da samice ne iščejo posebej gostiteljskih rastlin za odlaganje jajčec, temveč je pomembno le, da zaznajo dovoljšnje pokritje v bližnji okolici.<ref name="Celik2014">{{navedi revijo | last=Čelik | first=Tatjana | last2=Bräu | first2=Markus | last3=Bonelli | first3=Simona | last4=Cerrato | first4=Cristiana | last5=Vreš | first5=Branko | last6=Balletto | first6=Emilio | last7=Stettmer | first7=Christian | last8=Dolek | first8=Matthias |year=2014 |title=Winter-green host-plants, litter quantity and vegetation structure are key determinants of habitat quality for ''Coenonympha oedippus'' in Europe |journal=Journal of Insect Conservation |doi=10.1007/s10841-014-9736-3}}</ref> Na leto se razvije samo ena generacija (vrsta je ''univoltina''). Ličinke opravijo del razvoja do jeseni in prezimijo v šopih trave, kjer se nato [[buba|zabubijo]], odrasli pa se pojavijo junija ali julija, odvisno od lokalnih razmer.<ref name="vanSwaay2012">{{navedi revijo |last=Wiemers | first=Martin | last2=van Swaay | first2=Chris | last3=Collins | first3=Sue | last4=Dušej | first4=Goran | last5=Maes | first5=Dirk | last6=Munguira | first6=Miguel López | last7=Rakosy | first7=Laszlo | last8=Ryrholm | first8=Nils | last9=Šašić | first9=Martina | last10=Settele | first10=Josef | last11=Thomas | first11=Jeremy | last12=Verovnik | first12=Rudi | last13=Verstrael | first13=Theo | last14=Warren | first14=Martin | last15=Wynhoff | first15=Irma |display-authors=5 |year=2012 |title=Dos and Don'ts for butterflies of the Habitats Directive of the European Union |journal=Nature Conservation |volume=1 |pages=73–153 |doi=10.3897/natureconservation.1.2786}}</ref> == Ogroženost in varstvo == Kljub široki razprostranjenosti je ta metulj v Evropi močno ogrožen zaradi uničevanja primernih [[habitat (ekologija)|habitatov]] na eni in opuščanja ekstenzivnih travnikov na drugi strani, tveganje pa povečujejo tudi [[klimatske spremembe]]. Zdaj je eden najredkejših evropskih metuljev. Površine, kjer živi, predstavljajo manj kot 4 % ozemlja Evrope,<ref name="Celik2014"/> lokalno pa je že izumrl v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]], [[Bolgarija|Bolgariji]] in na [[Slovaška|Slovaškem]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.iucnredlist.org/details/5100/1 |title=Coenonympha oedippus - regional assessment |year=2010 |work=Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN |version=2014.3 |publisher=Svetovna zveza za varstvo narave |accessdate=8.12.2014}}</ref> Zato je uvrščen v prilogi 2 in 4 evropske direktive o habitatih ter v prilogo 2 bernske konvencije o ohranjanju evropskega živalstva in habitatov, ki opredeljujejo strogo varovane živalske vrste, katerih habitate morajo podpisnice posebej varovati.<ref name="vanSwaay2012"/> Vzhodno od [[Uralsko gorovje|Urala]] je razmeroma pogost, tamkajšnje populacije se obravnavajo kot ločena [[podvrsta (biologija)|podvrsta]].<ref name="Celik2014"/> V Sloveniji je vrsta razširjena v [[Goriška brda|Goriških brdih]], [[Trnovski gozd|Trnovskem gozdu]], delu doline [[Soča|Soče]] in na skrajnem jugozahodu države, kjer poseljuje suha, zaraščajoča se travišča, in je zelo redek. Ekološki »tip«, ki poseljuje vlažne habitate, pa je razširjen po delu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]].<ref name="Celik2005"/> Posebej je ogrožena slednja populacija, zaradi neustreznih kmetijskih subvencij, ki pospešujejo intenzivnejše gojenje travnikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.ljubljanskobarje.si/aktualne-novice/barjanski-okarcek-na-ljubljanskem-barju-tik-pred-izumrtjem |title=Barjanski okarček na Ljubljanskem barju tik pred izumrtjem? |date=4.11.2014 |publisher=[[Krajinski park Ljubljansko barje]] |accessdate=10.12.2014 |archive-date=2014-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223002828/http://www.ljubljanskobarje.si/aktualne-novice/barjanski-okarcek-na-ljubljanskem-barju-tik-pred-izumrtjem |url-status=dead }}</ref> Povezava se je posebej očitno pokazala po izrazito deževnem poletju 2014, ko lastniki zemljišč zaradi namočenosti tal niso mogli strojno kositi. Naslednje leto so raziskovalci na osrednjem delu areala te populacije zabeležili trikrat toliko odraslih osebkov kot leto prej.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljuba.si/novice/zaradi-odsotnosti-kosnje-letos-trikrat-vec-osebkov-barjanskega-okarcka-kot-lani/ |title=Zaradi odsotnosti košnje letos v osrednji populaciji barjanskega okarčka oštevilčenih trikrat več osebkov kot lani |date=14.7.2015 |publisher=Projekt LJUBA |accessdate=17.7.2015 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za Slovenijo je barjanski okarček kvalifikacijska vrsta za območja [[Natura 2000]] Lijak, Črna dolina pri Grosuplju, Kras, Ljubljansko barje, Stržene luže, Slovenska Istra, Duplica, Kožbana, Goriška Brda in Vrhoveljska planina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=107&no_cache=1&species_id=148 |title=Barjanski okarček |work=Natura 2000 - biseri slovenske narave |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor RS |accessdate=10.12.2014 |archive-date=2014-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141210215046/http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=107&no_cache=1&species_id=148 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * [http://www.ufz.de/export/data/22/46697_Oedippus_26.pdf ''Oedippus'' 26(2010)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Posebna številka revije, posvečena barjanskemu okarčku == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Coenonympha oedippus}} {{taxonbar|from=Q994469}} [[Kategorija:Pisančki]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1787]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] faqddt4x0exjqe4rh9o56g88uq5svow Bender 0 387093 6665604 6505978 2026-04-26T01:42:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Bender <!-- See [http://www.statistica.md/statistics/dat/1272/en/Geografia_1999_2006_en.pdf ADMINISTRATIVE-TERRITORIAL DIVISION OF THE REPUBLIC OF MOLDOVA, as of January 1, 2007]--> | other_name = Бендеры (Benderi)<br>Tighina<ref name=Kaba>{{navedi knjigo|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|pages=14–15|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/14/}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | image_skyline = {{Photomontage |color=#ffffff | photo1a = Dniester in Bender 04.JPG | photo1b = Bender Fortress. Northern side 02.JPG | photo2a = Bendery.png | photo3a = Горисполком Бендеры.jpg | photo3b = Transfiguration Cathedral in Bender 03.JPG | photo3c = Memorial arch in Bender 01.JPG | photo4a = 19-01-18-Prednistrowien-RalfR-14.jpg | photo4b = Bender Fortress. Church 03.JPG | spacing = 2 | border = 0 | size = 270 }} | image_caption = Pogled na Bender | image_flag = Bendery-Flag.jpg | image_shield = Coat of Arms of Bendery 2.svg | image_map = Bender map 2008.png | map_caption = Občina Bender (rdeče) | pushpin_map = Moldavija | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega Benderja v Pridnestrju in znotraj Moldavije | pushpin_label_position = | coordinates = {{koord novi|46|50|N|29|29|E|region:MD|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{MDA}} <small>(de jure)</small> | subdivision_type1 = Država <!--De facto--> | subdivision_name1 = [[Pridnestrje]] <small>(de facto)</small> | established_title = Ustanovitev | established_date = 1408 | leader_title = Vodja državne uprave Bendery | leader_name = Nikolai Gliga<ref name="gliga">{{navedi splet|url=http://president.gospmr.ru/ru/news/ukaz-prezidenta-pmr-no139-o-vremenno-ispolnyayushchem-obyazannosti-glavy-gosudarstvennoy|title=Указ Президента ПМР №139 "О временно исполняющем обязанности главы государственной администрации города Бендеры"|work=Официальный сайт Президента ПМР}}</ref> | area_total_km2 = 97,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | population_footnotes = | population_total = 91.000 | population_as_of = 2015 | population_density_km2 = | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | blank_name = [[Köppen climate classification|Climate]] | website = http://bendery-ga.org/ | blank_info = [[Oceanic climate|Cfb]] }} [[File:Benderska.jpg|thumb|[[Trdnjava Tighina|Benderska trdnjava]]]] '''Bender''' ({{Jezik-ru|Бендéры}}, ''Benderi'', {{Jezik-ro|Bender}} ali ''Tighina'') – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani [[Pridnestrska republika|Pridnestrski moldavski republiki]] (Pridnestrje), uradno pa je del [[Moldavija|Moldavije]]. Najpomembnejše pristanišče na reki [[Dnester]] in največje železniško vozlišče v Pridnestrju. V Moldaviji in predvsem v [[Romunija|Romuniji]] se zanj pogosto uporablja staro ime ''Tighina''. Mesto se prvič pisno omenja leta [[1408]]. == Zgodovina == Zgodovinske korenine mesta segajo globoko v davnino, saj so tukajšnji odlični geografski pogoji in ugodna klima že od zgodnjih časov privabljali različna plemena in narode, ki so puščali dokaze o svoji prisotnosti v obliki naselij, trdnjav, grobišč itd.<ref name="istosngor">{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/istosngor.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402102511/http://bendery-ga.org/istosngor.html |url-status=dead }}</ref> Prvo naselje na tem področju se datira v 3. stoletje p. n. št. Na podlagi arheoloških raziskav je moč sklepati, da so tukaj najprej živeli Geti. Na koncu 5. in začetku 6. stoletja n.š. na to območje prihajajo [[Slovani|slovanska plemena]] ter ustvarjajo svojo kulturo. Od konca 9. stoletja je vzhodnoslovansko prebivalstvo tega ozemlja živelo v Staroruski državi – [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]], v 13.-14. stoletju pa je bilo ozemlje pod oblastjo Gališko-volinske kneževine. === Moldavska kneževina === Sredi 13. stoletja so semkaj vdrli [[Mongoli]] ([[Tatari]]), ki jih v prvi polovici 14. stoletja preženejo [[Ogri]], po uporu mestnega prebivalstva proti ogrski oblasti pa se oblikuje samostojna Moldavska kneževina na čelu s knezom Bogdanom.<ref name="istosngor"/> V začetku 15. stoletja Moldavski kneževini pripada vse ozemlje med [[Karpati]] in [[Črno morje|Črnim morjem]], njena vzhodna meja je bil [[Dnester]], Bender pa je imel vlogo obmejne mitnice. Vrh razcveta kneževina sicer doseže v času vladavine [[Štefan III. Moldavski|Štefana Velikega]]. Mesto je – pod imenom Тягянкякяч – prvič omenjeno v listini, ki jo je 8. oktobra 1408 izdal moldavski vladar [[Aleksander I. Moldavski|Aleksander Dobri]]. Od sredine 15. stoletja se kot ime mesta v različnih dokumentih pojavlja naziv Tighina. === Turško gospostvo === Leta 1538 po vrsti težkih spopadov Tighino zavzamejo [[Turki]].<ref name="istosngor"/> Zaradi svoje strateško pomembne lege ob Dnestru in bližine Črnega morja je mesto postalo eno izmed turških oporišč v bojih proti [[Rusija|Rusiji]]. Na lokaciji bivše mitnice so začeli graditi trdnjavo, ki je – tako kot tudi samo mesto – dobila ime ''Bender''. Slednje izvira iz perzijskega jezika in pomeni »luka, pristan«. Moldavija je pod Turki ostala tri stoletja. 15. septembra 1770 je ruska vojska pod vodstvom generala Panina in ob pomoči moldavskih prostovoljcev po dvomesečnem obleganju napadla in po krvavem boju zavzela trdnjavo. Rusko-turška vojna v letih 1768−1774 se je končala s podpisom mirovnega sporazuma, v skladu s katerim sta tako [[Trdnjava Tighina|Benderska trdnjava]] kot tudi celotna Moldavija ostali v turških rokah. Trdnjava Bender je ponovno kapitulirala 4. novembra 1789, po mirovnem sporazumu iz 1791 pa je področje na levem bregu Dnestra pripadlo Rusiji, medtem ko je desni breg, vključno z Benderjem, obdržala Turčija. Mesto je bilo dokončno osvobojeno novembra 1806, ko se je trdnjava predala ruski vojski. Po Bukareškem sporazumu, ki ga je leta 1812 podpisal [[Mihail Kutuzov|Kutuzov]], je medrečje [[Prut|Pruta]] in Dnestra postalo rusko, kasneje je bil ta teritorij poimenovan [[Besarabia]]. === 19. stoletje in revolucija === Po letu 1812 v mestu nastanejo ugodnejši pogoji za razvoj kmetijstva, industrije in trgovine. Z oblikovanjem Besarabske gubernije Bender leta 1818 dobi naziv okrajnega mesta, osem let zatem dobi tudi svoj grb, na katerem sta upodobljena dvoglavi orel in premagani lev, ki simbolizira švedskega kralja [[Karel XII. Švedski|Karla XII]]., ki se je po porazu v bitki pri Poltavi zatekel v tamkajšnjo trdnjavo.<ref name="istosngor"/> O omenjeni bitki in dogodkih, ki so ji sledili, je sto let kasneje pisal veliki ruski literat [[Aleksander Puškin|Puškin]], ki je obiskal te kraje.<ref name="bikmus">{{Navedi splet |url=http://bikmus.com/index.php?option=com_content&view=article&id=31:2013-02-05-18-58-30&catid=19:2013-02-05-17-14-34&Itemid=11 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2020-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814162516/http://bikmus.com/index.php?option=com_content&view=article&id=31%3A2013-02-05-18-58-30&catid=19%3A2013-02-05-17-14-34&Itemid=11 |url-status=dead }}</ref> V 19. stoletju je bila zgodovina mesta povezana z mnogimi znanimi ljudmi iz Ukrajine, med katerimi velja posebej izpostaviti pisatelja in kulturnika Ivana Kotljareviča, ki je leta 1806 kot vojak ruske vojske sodeloval pri osvojitvi trdnjave Tighina.<ref name="istosngor"/> Velikega pomena za gospodarski razvoj mesta je bila gradnja železnice [[Tiraspol]]-[[Kišinjev]] oziroma Bender-Galati v 1870-ih. Do preloma 20. stoletja je Bender postal pomembno železniško vozlišče ter kulturni in industrijski center. Mesta sta se dotaknili tudi revoluciji v letih 1905 in [[Ruska revolucija|1917]], prav tukaj je bil organiziran prvi moldavski svet delavcev in vojakov. === 20. stoletje === Na prelomu leta 1917/18 je prišlo do vojaške intervencije Kraljevine Romunije, ki je kljub silovitemu odporu 7. februarja 1918 zavzela Bender ter bila naslednjih 22 let gospodar Besarabije, dokler niso 28. junija 1940 mesto zasedli [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vojaki.<ref name="istosngor"/> 2. avgusta je bila oblikovana [[Moldavska SSR]]. V Benderju so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer ter odpravo nepismenosti, toda že kmalu se je prebivalstvo soočilo z [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Od junija 1941 do avgusta 1944 je bil Bender pod nemško-romunsko okupacijo, v času vojne pa je bil praktično popolnoma uničen. Obnova mestne industrije je vrh dosegla konec 1970-ih in začetku 1980-ih, med njenimi glavnimi panogami pa še danes izstopajo prehranbena, elektrotehnična, pohištvena oz. lesnopredelovalna ter izdelovanje gradbenih materialov. Novi nemiri so Bender zajeli v začetku 1990-ih v okviru t. i. Pridnestrskega konflikta oziroma državljanske vojne, ki se je v Moldaviji razplamtela v času razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in oblikovanja Pridnestrske moldavske republike. V spopadih, ki so se odvijali v mestu, je poleti 1992 umrlo 489 ljudi, uničenih ali poškodovanih je bilo več kot tisoč stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov. Večina posledic oboroženega konflikta je danes odpravljenih, toda sledi so še vidne, prav tako pa ostaja spomin nanje. == Demografija == Po podatkih državne statističnega urada je 1. januarja 2014 mesto imelo 91.882 prebivalcev.<ref>http://www.mepmr.org/gosudarstvennaya-statistika/informacziya/62-o-soczialno-ekonomicheskom-polozhenii-pmr</ref> Z vidika narodnostne sestave je značilen večji delež [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]], kar je tipično za večja mesta v Pridnestrju. Takšna narodnostna situacija se je izoblikovala v drugi polovici 20. stoletja. Med popisom v Pridnestrju leta 2004 se je za pripadnike ruske narodnosti izreklo 43,23% vseh prebivalcev mesta, za moldavsko narodnost 25,06%, za ukrajinsko pa 17,88%. Več kot tisoč je bilo le še [[Bolgari|Bolgarov]] in Gagauzov, nekaj sto pa [[Belorusi|Belorusov]], [[Judi|Judov]] in [[Nemci|Nemcev]].<ref>{{Navedi splet |url=http://pop-stat.mashke.org/pmr-ethnic-loc2004.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2011-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110819182320/http://pop-stat.mashke.org/pmr-ethnic-loc2004.htm |url-status=dead }}</ref> == Lega in podnebje == Bender leži v vzhodnem delu Moldavije oz. na jugozahodu Pridnestrja, na desnem bregu reke Dnester. Vzhodno in severno predmestje se nahajata 120-160 metrov nad gladino morja.<ref>{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/geografpoloj.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-17 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402155037/http://bendery-ga.org/geografpoloj.html |url-status=dead }}</ref> Prevladuje zmerno kontinentalna klima s hladnimi, toda ne ledenimi zimami, ter toplimi poletji. Za zime so značilne redne otoplitve, sneg zapade redko. Za obisk mesta so najprimernejši poletni meseci oziroma pozna pomlad in zgodnja jesen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.awaytravel.ru/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-17 |archive-date=2015-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315000613/http://www.awaytravel.ru/ |url-status=dead }}</ref> Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo +21,6 ºC, najhladnejši pa januar s -2,4 ºC. Količina padavin na letni ravni znaša 503 mm.<ref>http://ru.climate-data.org/location/27592/</ref> == Kultura == Posebej velja omeniti mestni zgodovinski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1914 in je med najstarejšimi v regiji.<ref>{{Navedi splet |url=http://berg-bendery.org/museum/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2015-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150519032655/http://berg-bendery.org/museum/ |url-status=dead }}</ref> V njem je 60.000 eksponatov, od tega 48.000 enot osnovnega fonda. Kolekcija se nenehno dopolnjuje, zadnja leta so se dodajali eksponati, povezani s Pridnestrskim konfliktom. Glavna znamenitost mesta je [http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=17:tighina-bender-fortress&Itemid=39&lang=en Benderska trdnjava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402180603/http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=17:tighina-bender-fortress&Itemid=39&lang=en |date=2015-04-02 }}, spomenik arhitekturi 16. stoletja, izstopa pa še pravoslavna Katedrala Jezusove spremenitve na gori, zgrajena v začetku 19. stoletja v čast osvoboditve Benderja izpod turške nadoblasti. Spregledati ne moremo niti [http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=297:tighina-bender-military-cemetery&Itemid=38&lang=en Vojaško-zgodovinskega spominskega kompleksa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402181956/http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=297:tighina-bender-military-cemetery&Itemid=38&lang=en |date=2015-04-02 }}, odprtega leta 2008, ter parka Gorkega. == Promet == Od leta 1993 obstaja trolejbusna povezava s Tiraspolom, poleg tega pa še pet mestnih trolejbusnih linij.<ref>{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/osnzainapdey.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2015-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150204040835/http://bendery-ga.org/osnzainapdey.html |url-status=dead }}</ref> Najpopularnejša oblika prevoza so minibusi, t. i. [[Maršrutka|maršrutke]], ki vozijo po 25 linijah v mestu in okolici.<ref>{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/permailetak.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2015-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150204001321/http://bendery-ga.org/permailetak.html |url-status=dead }}</ref> Bender ima tri železniške postaje in služi kot tranzitna točka med Moldavijo in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Na postaji Bender-2 se ustavljata tudi hitri vlak »Moskva-Kišinjev« ter potniški vlak »Odesa-Kišinjev«. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Bendery Zentrum.jpg|Center mesta File:Friedhof.jpg|Zgodovinsko vojaško pokopališče File:Bender Station 2.JPG|Železniška postaja Bender File:Bendery Fortress - Bendery - Transnistria - 07 (36841451595).jpg|Trdnjava Bender File:Horse and Carriage - Bendery Fortress - Bendery - Transnistria (36032560843).jpg|Konj in kočija v trdnjavi Bender File:Soviet-Era Memorial with Flower Bed - Bendery - Transnistria (36032549573).jpg|Spomenik iz sovjetske dobe s cvetlično posteljo, Bender File:Kids in Fountain with Facade Backdrop - Bendery - Transnistria (36445273450).jpg|Fontana v središču mesta File:National Crest on Plinth - Bendery - Transnistria (36032553743).jpg|Pridnestrski grb na podstavku </gallery> ==Pobratena mesta== Bender je pobraten z: * {{flagicon|MOZ}} [[Beira]], Mozambik * {{flagicon|ITA}} [[Cavriago]], Italija * {{flagicon|MDA}} [[Dubăsari]], Moldavija * {{flagicon|ITA}} [[Montesilvano]], Italija * {{flagicon|GEO}} [[Očamčire]], Gruzija == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Bender, Moldova}} * {{in lang|pl}} [https://web.archive.org/web/20120223051927/http://dir.icm.edu.pl/pl/Slownik_geograficzny/Tom_I/132 Bendery] (Bender) in the Geographical Dictionary of the Kingdom of Poland (1880) * [http://bendery.md/ City portal] [[Kategorija:Mesta v Moldaviji]] [[Kategorija:Pridnestrska republika]] {{normativna kontrola}} qpyht9m89m66gtzyb8uxcmoo6x5lolb Areva 0 400752 6665556 6252022 2026-04-25T20:24:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665556 wikitext text/x-wiki {{Infobox company |name = Areva |logo = [[File:Areva_Logo.svg.png|225px]] |image = |image_caption = Sedež v [[Courbevoie]], [[Francija]] |type = [[Delniška družba]] |trading_name = Euronext: AREVA |foundation = 2001 |location_city = [[Courbevoie]], [[Pariz]] |location_country = [[Francija]] |area_served = Globalno |key_people = Philippe Knoche |industry = [[Energija]] |products = [[Jedrska energija]], [[Uran]], [[Obnovljiva energija]]<ref>{{navedi splet|title=A Global Offer for CO2 Energy Generation |url=http://www.areva.com/EN/global-offer-57/carbonfree-power-generation-solutions-nuclear-energy-and-renewable-energies.html |publisher=Areva |accessdate=22 May 2014 }}</ref> |revenue = {{increase}} [[Euro|€]] 9,2 milijard (2013)<ref name=2013Results>{{navedi splet|title=2013 Annual Results Press Release |url=http://www.areva.com/news/liblocal/docs/CP_groupe/2014/2014022620-%20CP%20AREVA%20RA%202013%20VUK.pdf |publisher=Areva |accessdate=22 May 2014 }}</ref> |operating_income = |net_income = |assets = {{increase}} € 22,346 milijard (2013) |num_employees = 45340 (2013)<ref>{{navedi splet|title=2013 Key Figures |url=http://areva.com/EN/group-3870/groupekey-figures2013-key-figures.html |publisher=Areva |accessdate=9 June 2014 }}</ref> |subsid = Areva NP, [[Areva NC]], Areva TA, Areva Mines, Euriware, Areva Med |homepage = {{URL|http://www.areva.com/}} }} '''Areva''' je francosko [[mednarodno podjetje]], ki se ukvarja z [[jedrska energija|jedrsko]] in [[obnovljiva energija|obnovljivo energijo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.areva.com/EN/home-551/legal-notice.html|title=Legal Notice|publisher=Areva|accessdate=21 June 2010|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707053505/http://www.areva.com/EN/home-551/legal-notice.html|url-status=dead}}</ref> Areva ima korenine v podjetju [[Framatome]], ki je bilo ustanovljeno leta [[1958]]. Kasneje, leta [[2001]], je bil ustanovljena skupina Areva, ko so se združili Framatome (zdaj Areva NP), [[Cogema]] (zdaj Areva NC) in Technicatome (zdaj Areva TA). Leta 2006 so ustanovili oddelek za obnovljivo energijo. Leta 2009 je Areva kupila [[Siemens (podjetje)|Siemensov]] jedrski oddelek. Areva velja za največje jedrsko podjetje na svetu, [[EDF]] pa za največje distribucijsko podjetje jedrske električne energije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-A-F/France/ |title=Nuclear Power in France |publisher=World Nuclear Association |accessdate=18 January 2014 |quote=Areva is the world's largest nuclear company, EdF is the largest nuclear electric utility, and set to build new Areva EPR plants in France, UK, China and possibly USA. |archive-date=2015-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151215072749/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-A-F/France/ |url-status=dead }}</ref> Areva in Siemens sta skupaj razvili 1650 MWe [[Evropski tlačnovodni reaktor]] (EPR).<ref name=EPR-presentation>{{navedi splet |url=http://www.iaea.org/NuclearPower/Downloads/INPRO/Files/2010-Feb-DF-WS/15-Teller.pdf |format=PDF |title=The EPR Reactor: Evolution to Gen III+ based on proven technology |author=Andrew Teller |publisher=Areva |date=2 February 2010 |accessdate=19 July 2010}}</ref><ref name=EPR-brochure>{{navedi splet |url=http://www.areva-np.com/common/liblocal/docs/Brochure/EPR_US_%20May%202005.pdf |format=PDF |title=EPR – Areva brochure |publisher=Areva NP |date=May 2005 |accessdate=2 January 2008 |archive-date=2007-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070308123722/http://www.areva-np.com/common/liblocal/docs/Brochure/EPR_US_%20May%202005.pdf |url-status=dead }}</ref> Areva se ukvarja z vsemi koraki pri proizvodnji jedrske energije: *Iskanje in rudarjene urana *Obogatenje urana in fabrikacija [[jedrsko gorivo|jedrskega goriva]] *Dizajniranje, gradnja, operiranje in vzdrževanje jedrskih reaktorjev *Reprocesiranje jedrskega goriva == Glej tudi == * [[Groupe INTRA]] * [[Kazatomprom]] * [[Rosatom]] * [[reaktorji IV. generacije]] == Sklici == {{sklici|2}} == Znanje povezave == * {{official website|http://www.areva.com}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Francije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2001]] [[Kategorija:Energetska podjetja]] ojlaeg426nlvel6wd7ey50ivy24blw4 1997 v športu 0 409791 6665369 6571745 2026-04-25T12:20:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665369 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1997}} '''[[1997]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == * [[Formula 1]]: [[Jacques Villeneuve]], [[WilliamsF1|Williams]] – [[Renault]], osvoji svoj prvi in edini naslov s sedmimi zmagami in 81 točkami, konstruktorski naslov je šel prav tako v roke moštvu Williams – Renault z 123 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Arie Luyendyk]], [[Nizozemska]], z bolidom G Force/Aurora, za moštvo Treadway Racing<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1997|title= Indy 500 - history: 1997|accessdate= 8. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == * [[Tour de France 1997]]: [[Jan Ullrich]], [[Nemčija]] * [[Giro d'Italia]]: [[Ivan Gotti]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: [[Olympiacos Pirej]] * [[NBA]]: [[Chicago Bulls]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Utah Jazz]], MVP finale je [[Michael Jordan]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 8. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Evropsko prvenstvo v košarki 1997|EP 1997]]: 1. [[Srbsko-črnogorska košarkarska reprezentanca|ZR Jugoslavija]], 2. [[Italijanska košarkarska reprezentanca|Italija]], 3. [[Ruska košarkarska reprezentanca|Rusija]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/EMSM/sid/2266/tid//_/1997_European_Championship_for_Men/index.html|title= 1997 FIBA European championship for men|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == * [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]: [[Borussia Dortmund]] slavi nad [[Juventus]]om s 3–1<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1996/index.html|title= UEFA Championsleague 1996-97|accessdate= 8. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> == [[Rokomet]] == * [[Rokometna liga prvakov|Liga prvakov]]: španska Barcelona s 61-45 premagala hrvaški Zagreb v dveh tekmah (31-22 in 23-30)<ref>{{navedi splet |url= http://www.ehfcl.com/men/1996-97/|title= Champions league finals 1997|accessdate= 20. november 2016|date= |format= |work= ehfcl.com}}</ref> * [[Rokometna liga prvakinj|Liga prvakinj]]: španska Valencia je s 58-50 premagala danski Viborg v dveh finalnih tekmah (35-26 in 24-23)<ref>{{navedi splet |url= http://www.ehfcl.com/women/1996-97/|title= Women Champions league finals 1997|accessdate= 20. november 2016|date= |format= |work= ehfcl.com}}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1997]] *** [[Moški]]:<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1997&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1997 Men|accessdate= 17. november 2015|date= |format= |work= FIS.ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> [[Luc Alphand]], [[Francija]] *** [[Ženske]]:<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1997&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1997 Ladies|accessdate= 17. november 2015|date= |format= |work= FIS.ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> [[Pernilla Wiberg]], [[Švedska]] ** [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1997]]: ** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Tom Stiansen]], [[Norveška]] *** [[Veleslalom]]: [[Michael von Grünigen]], [[Švica]] *** [[Superveleslalom]]: [[Atle Skårdal]], [[Norveška]] *** [[Smuk]]: [[Bruno Kernen]], [[Švica]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Kjetil André Aamodt]], [[Norveška]] ** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Deborah Compagnoni]], [[Italija]] *** [[Veleslalom]]: [[Deborah Compagnoni]], [[Italija]] *** [[Superveleslalom]]: [[Isolde Kostner]], [[Italija]] *** [[Smuk]]: [[Hilary Lindh]], [[ZDA]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Renate Götschl]], [[Avstrija]] * '''[[Nordijsko smučanje]]''': [[File:Primož Peterka in Garmisch-Partenkirchen 1997.jpg|thumb|160px|Primož Peterka je osvojil svoj prvi naslov najboljšega v svetovnem pokalu]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1997]] ** [[Moški]]:<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1997&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1997|accessdate= 17. november 2015|date= |format= |work= FIS.ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> 1. [[Primož Peterka]], [[Slovenija]], 2. [[Dieter Thoma]], [[Nemčija]], 3. [[Kazujoši Funaki]], [[Japonska]] ** Pokal narodov: 1. [[Japonska]], 2. [[Norveška]]. 3. [[Finska]] == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Pete Sampras]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1997_MS_F.html|title= 1997 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124084710/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1997_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Gustavo Kuerten]], [[Brazilija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Pete Sampras]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Patrick Rafter]], [[Avstralija]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Martina Hingis]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1997_LS_F.html|title= 1997 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124065125/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1997_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Iva Majoli]], [[Hrvaška]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Martina Hingis]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Martina Hingis]], [[Švica]] * [[Davisov pokal]]: [[Švedska]] slavi s 5-0 nad [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10005485|title= 1997 World group final|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2014-08-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20140820202249/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10005485|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[Detroit Red Wings]] slavijo s 4 prot 0 v zmagah nad [[Philadelphia Flyers]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1997|SP 1997]]: 1. [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]], 2. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]]. 3. [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1997.htm|title= Championnats du monde 1997|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2013-04-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20130405213453/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1997.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == * [[15. februar]]: [[Tjaša Pintar]], slovenska plavalka * [[17. april]]: [[Tilen Bartol]], slovenski smučarski skakalec * [[10. maj]]: [[Urška Poje]], slovenska biatlonka * [[12. junij]]: [[Blaž Mesiček]], slovenski košarkar * [[17. junij]]: [[Julija Sršen]], [[Slovenci|slovenska]] [[smučarska skakalka]] * [[18. julij]]: [[Chiara Hölzl]], avstrijska smučarska skakalka * [[30. september]]: [[Max Verstappen]], nizozemski dirkač * [[22. oktober]]: [[Žiga Jelar]], slovenski smučarski skakalec * [[31. oktober]]: [[Marcus Rashford]], angleški nogometaš * [[5. november]]: [[Tjaša Stanko]], slovenska rokometašica == Smrti == * [[21. januar]]: [[Gunnar Galin]], švedski hokejist, (* [[1902]]) * [[7. februar]]: [[Rösli Streiff]], švicarska alpska smučarka, (* [[1901]]) * ? [[marec]]: [[Walter Leinweber]], nemški hokejist, (* [[1907]]) * [[1. marec]]: [[Václav Roziňák]], češki hokejist, (* [[1922]]) * [[10. april]]: [[Gösta Johansson]], švedski hokejist, (* [[1929]]) * [[17. maj]]: [[Mihail Bičkov]], ruski hokejist, (* [[1926]]) * [[19. maj]]: [[Troy Ruttman]], ameriški dirkač, (* [[1930]]) * [[16. junij]]: [[Inge Wersin-Lantschner]], avstrijska alpska smučarka (* [[1905]]) * [[24. avgust]]: [[Luigi Villoresi]], italijanski dirkač Formule 1, (* [[1909]]) * [[8. oktober]]: [[Ferdinando Barbieri]], italijanski dirkač, (* [[1907]]) * [[11. november]]: [[Rod Milburn]], ameriški atlet, (* [[1950]]) * [[13. november]]: [[Lucienne Schmith-Couttet]], francoska alpska smučarka, (* [[1926]]) * [[13. december]]: [[Harry Glaß]], nemški smučarski skakalec, (* [[1930]]) * [[21. december]]: [[Igor Dimitrijev]], ruski hokejist in trener, (* [[1941]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1997]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1997 v športu|*]] qebc1m5fgnqjnmxgwvx6r1yo4k018xq 1990 v športu 0 409820 6665364 6571748 2026-04-25T12:07:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665364 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1990}} '''[[1990]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:Ayrton Senna with toy car cropped no wm.jpg|thumb|180 px|desno|Ayrton Senna je leta [[1990]] slavil svoj drugi naslov ]] * [[Formula 1]]: [[Ayrton Senna]], [[Brazilija]], [[McLaren]] – [[Honda]] slavi s šestimi zmagami in 78 točkami, konstruktorski naslov je šel prav tako v roke moštvu McLaren – Honda * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Arie Luyendyk]], [[Nizozemska]], z bolidom [[Lola Racing Cars|Lola]]/Chevrolet, za moštvo Doug Shierson Racing<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1990|title= Indy 500 - history: 1990|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == *[[Tour de France 1990]]: [[Greg LeMond]], [[ZDA]] *[[Giro d'Italia]]: [[Gianni Bugno]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: [[KK Split]] (Jugoplatika), drugi zaporedni naslov prvaka * [[NBA]]: [[Detroit Pistons]] slavijo s 4 proti 1 v zmagah napram [[Portland Trail Blazers]], MVP finala je [[Isiah Thomas]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Svetovno prvenstvo v košarki 1990|SP 1990]]: [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]] slavi s 92 – 75 proti [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetom]], tretja je ekipa [[Ameriškaka košarkarska reprezentanca|ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/WMM/sid/2912/tid//_/1990_World_Championship_for_Men/index.html|title= 1990 FIBA World championship for men|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == [[Slika:1990 Football World Cup logo.svg|thumb|180 px|desno|Uradni logo nogometnega prvenstva]] * [[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[AC Milan]] v finalu slavi nad Benfico s 1-0<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1989/index.html|title= UEFA Championsleague 1989-90|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> * [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] – [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|Italija 1990]]: [[Nemška nogometna reprezentanca|Zahodna Nemčija]] v finalu premaga [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentino]] z 1 – 0 <ref>{{navedi splet|url= http://www.fifa.com/worldcup/archive/italy1990/index.html|title= 1990 FIFA World Cup Italy|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= fifa.com/worldcup|language= en|archivedate= 2016-11-18|archiveurl= https://web.archive.org/web/20161118233701/http://www.fifa.com/worldcup/archive/italy1990/index.html|url-status=dead}}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1990]] *** [[Moški]]: [[Pirmin Zurbriggen]], [[Švica]], njegov četrti, zadnji naslov<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1990&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1990 Men|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Petra Kronberger]], [[Avstrija]], njen prvi naslov od skupno treh osvojenih<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1990&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1990 Ladies|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1990]]: *** [[Moški]]: 1. [[Ari-Pekka Nikkola]], [[Finska]] 2. [[Ernst Vettori]], [[Avstrija]], 3. [[Andreas Felder]], [[Avstrija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1990&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1990|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> *** Pokal narodov: 1. [[Avstrija]], 2. [[Češkoslovaška]], 3. [[Finska]] == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Ivan Lendl]], [[Češkoslovaška]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1990_MS_F.html|title= 1990 Men's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124073022/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1990_MS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Andrés Gómez]], [[Ekvador]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Stefan Edberg]], [[Švedska]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Pete Sampras]], [[ZDA]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Steffi Graf]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1990_LS_F.html|title= 1990 Women's Singles|accessdate= 23. november 2015|date= |format= |work= [[Odprto prvenstvo Avstralije|ausopen.com]]|language= en|archive-date= 2015-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20151124093554/http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/1990_LS_F.html|url-status= dead}}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Monica Seleš]], [[Jugoslavija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Martina Navratilova]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Gabriela Sabatini]], [[Argentina]] * [[Davisov pokal]]: [[ZDA]] slavijo s 3-2 nad [[Avstralija|Avstralijo]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000752|title= 1990 World group final|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2016-04-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20160405092402/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000752|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[Edmonton Oilers]] slavijo s 4 proti 1 v zmagah nad [[Boston Bruins]]i * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1990|SP 1990]]: zlato osvojijo [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjeti]], srebro gre [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedom]], bron pa [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaški]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1990.htm|title= Championnats du monde 1990|accessdate= 25. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2014-07-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20140728132824/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1990.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[Slika:FIS Ski Jumping World Cup 2014 - Engelberg - 20141220 - Gregor Schlierenzauer 2.jpg|160 px|thumb|desno|Gregor Schlierenzauer, avstrijski smučarski skakalec]] [[Slika:Jaka Blažič (team Slovenia).jpg|160 px|thumb|desno|Jaka Blažič, slovenski košarkar]] * [[4. januar]]: [[Toni Kroos]], [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]] * [[7. januar]]: [[Gregor Schlierenzauer]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[smučarski skakalec]] * [[18. januar]]: [[Blaž Gregorc]], [[Slovenci|slovenski]] [[hokejist]] * [[15. februar]]: [[Dejan Lazarević]], slovenski nogometaš * [[18. april]]: [[Wojciech Szczęsny]], [[Poljaki|poljski]] nogometaš * [[21. maj]]: [[Rene Krhin]], slovenski nogometaš * [[30. junij]]: [[Jaka Blažič]], slovenski [[košarkar]] * [[25. julij]]: [[Darko Cingesar]], slovenski rokometaš * [[12. avgust]]: [[Mario Balotelli]], [[Italijani|italijanski]] nogometaš * [[14. avgust]]: [[Matjaž Pungertar]], slovenski smučarski skakalec * [[20. avgust]]: [[Gašper Marguč]], slovenski rokometaš * [[24. avgust]]: [[Tina Trstenjak]], slovenska judoistka * [[5. oktober]]: [[Blaž Rola]], slovenski tenisač * [[9. oktober]]: [[Kevin Kampl]], slovenski nogometaš * [[26. oktober]]: [[Ilka Štuhec]], slovenska alpska smučarka * [[26. november]]: [[Danny Welbeck]], [[Angleži|angleški]] nogometaš == Smrti == * [[5. januar]]: [[Genrih Sidorenkov]], ruski hokejist (* [[1931]]) * [[12. januar]]: [[John Hansen]], [[Danci|danski]] nogometaš (* [[1924]]) * [[18. februar]]: [[Herman Carlson]], švedski hokejist (* [[1906]]) * [[24. februar]]: [[Arthur Ayrault]], ameriški veslač (* [[1935]]) * [[27. maj]]: [[Emil Handschin]], švicarski hokejist (* [[1928]]) * [[25. avgust]]: [[David Hampshire]], britanski dirkač Formule 1 (* [[1917]]) * [[29. avgust]]: [[Luigi Beccali]], italijanski atlet (* [[1907]]) * [[10. oktober]]: [[Josef Trousílek]], češki hokejist (* [[1918]]) * [[28. november]]: [[Paco Godia]], španski dirkač Formule 1 (* [[1921]]) * [[4. december]]: [[Naoto Tadžima]], japonski atlet (* [[1912]]) * [[13. december]]: [[Alice Marble]], ameriška tenisačica (* [[1913]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1990]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1990 v športu|*]] ig6gd5dstofsvtu0r3c27nmpcjlct6e 1986 v športu 0 409861 6665362 6571752 2026-04-25T12:00:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665362 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1986}} '''[[1986]] v [[šport]]u. == Avto - moto šport == [[File:Bobbyrahal1986.jpg|right|thumb|200px|Bobby Rahal na 500 milj Indianapolisa leta [[1986]] ]] *[[Formula 1]]: [[Alain Prost]], [[Francija]], je slavil s štirimi zmagami in 72 točkami, konstruktorski naslov je šel v roke moštvu Williams – Honda z osvojenimi 141 točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: slavil je [[Bobby Rahal]], [[ZDA]], z bolidom [[March Engineering|March]]/[[Cosworth]], za moštvo Truesports<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/1986|title= Indy 500 - history: 1986|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/indy500/history | language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == *[[Tour de France 1986]]: [[Greg LeMond]], [[ZDA]] *[[Giro d'Italia]]: [[Roberto Visentini]], [[Italija]] == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: [[Cibona Zagreb]] *[[NBA]]: [[Boston Celtics]] slavijo s 4 proti 2 v zmagah nad [[Houston Rockets]], MVP finala je [[Larry Bird]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/index.html|title= NBA Season Recaps|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= nba.com/history | language=en }}</ref> * [[Svetovno prvenstvo v košarki 1986|SP 1986]]: 1. [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ZDA]], 2. [[Sovjetska košarkarska reprezentanca|Sovjetska zveza]] 3. [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid/WMM/sid/2911/tid//_/1986_World_Championship_for_Men/index.html|title= 1986 FIBA World championship for men|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= archive.fiba.com | language=en }}</ref> == [[Nogomet]] == *[[Nogometna Liga prvakov|Pokal državnih prvakov]]: [[Steaua Bukarešta]] premaga po enajstmetrovkah [[FC Barcelona|Barcelono]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefachampionsleague/season=1985/index.html|title= UEFA Championsleague 1985-86|accessdate= 9. december 2015|date= |format= |work= uefa.com/uefachampionsleague | language=en }}</ref> * [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] – [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|Mehika 1986]]: [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] slavi v finalu nad [[Nemška nogometna reprezentanca|Zahodno Nemčijo]] s 3 – 2, tretja je bila [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.fifa.com/worldcup/archive/mexico1986/index.html|title= 1986 FIFA World Cup Mexico|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= fifa.com/worldcup|language= en|archivedate= 2013-12-10|archiveurl= https://web.archive.org/web/20131210112952/http://www.fifa.com/worldcup/archive/edition%3D68/awards/index.html|url-status=dead}}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 1986]] *** [[Moški]]: [[Marc Girardelli]], [[Luksemburg]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1986&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1986 Men|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> *** [[Ženske]]: [[Maria Walliser]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1986&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1986 Ladies|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/alpine-skiing | language=en }}</ref> * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1986]]: *** [[Moški]]: 1. [[Matti Nykänen]], [[Finska]], 2. [[Ernst Vettori]], [[Avstrija]], 3. [[Andreas Felder]], [[Avstrija]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=1986&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= Cup standings 1986|accessdate= 18. november 2015|date= |format= |work= FIS-ski.com/ski-jumping | language=en }}</ref> *** Pokal narodov: 1. Avstrija, 2. Finska, 3. [[Norveška]] == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: (ni bilo turnirja) ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Ivan Lendl]], [[Češkoslovaška]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Boris Becker]], [[Nemčija|Zahodna Nemčija]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Ivan Lendl]], [[Češkoslovaška]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: (ni bilo turnirja) ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Chris Evert]], [[ZDA]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Martina Navratilova]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Martina Navratilova]], [[ZDA]] * [[Davisov pokal]]: [[Avstralija]] slavi s 3-2 nad [[Švedska|Švedsko]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000702|title= 1986 World group final|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= daviscup.com|language= en|archive-date= 2015-11-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20151127063315/http://www.daviscup.com/en/draws-results/tie/details.aspx?tieId=10000702|url-status= dead}}</ref> == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: [[Montreal Canadiens]] slavijo s 4 proti 1 v zmagah nad [[Calgary Flames]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1986|SP 1986]]: 1. [[Sovjetska hokejska reprezentanca|Sovjetska zveza]], 2. [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]],, 3. [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanada]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1986.htm|title= Championnats du monde 1986|accessdate= 26. november 2015|date= |format= |work= passionhockey.com/hockeyarchives|language= fr|archive-date= 2014-12-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20141207233630/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial1986.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == [[File:Slovenia vs. Serbia at EuroBasket 2009 (36).jpg|thumb|200 0px|Goran Dragić, slovenski košarkar]] * [[9. januar ]]: [[Klemen Bauer]], [[Slovenci|slovenski]] [[biatlon]]ec * [[16. januar]]: [[Jernej Godec]], slovenski [[plavalec]] * [[10. februar]]: [[Radamel Falcao]], [[Kolumbijci|kolumbijski]] [[nogometaš]] * [[13. februar]]: [[Siniša Anđelković]], slovenski nogometaš * [[22. februar]]: [[Mark Allen (snooker)|Mark Allen]], [[Severni Irci|severnoirski]] igralec [[snooker]]ja * [[26. februar]]: [[Sabahudin Kovačevič]], slovenski [[hokejist]] * [[2. marec]]: [[Denis Halilović]], slovenski nogometaš * [[17. marec]]: [[Edin Džeko]], bosansko-hercegovski nogometaš * [[20. marec]]: [[Rok Benkovič]], slovenski [[smučarski skakalec]] * [[1. april]]: [[Marianne Kaufmann-Abderhalden]], švicarska alpska smučarka * [[11. april]]: [[David Greene (atlet)|David Greene]], [[Valižani|valižanski]] [[atlet]] * [[17. april]]: [[Romain Grosjean]], francosko-švicarski [[dirkač]] * [[18. april]]: [[Maurice Edu]], [[Američani|ameriški]] nogometaš * [[25. april]]: [[Dejan Hohler]], slovenski [[košarkar]] * [[6. maj]]: [[Goran Dragić]], slovenski košarkar * [[10. maj]]: [[Klemen Cehte]], slovenski [[rokometaš]] * [[21. maj]]: [[Mario Mandžukić]], [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]] * [[6. junij]]: [[Stefanie Köhle]], avstrijska alpska smučarka * [[26. junij]]: [[Marko Bezjak]], slovenski rokometaš * [[11. julij]]: [[Ryan Babel]], [[Nizozemci|nizozemski]] nogometaš * [[23. julij]]: [[Anže Ahačič]], slovenski [[hokejist]] * 23. julij: [[Nadja Kamer|Nadja Jnglin-Kamer]], švicarska alpska smučarka * [[5. avgust]]: [[Kathrin Zettel]], avstrijska alpska smučarka * [[7. avgust]]: [[Valter Birsa]], slovenski nogometaš * [[21. avgust]]: [[Usain Bolt]], [[Jamajčani|jamajški]] [[atlet]] * [[6. oktober ]]: [[Vera Duševina]], [[Rusi|ruska]] [[tenisačica]] * [[9. oktober]]: [[Derek Holland]], ameriški [[bejzbolist]] * [[30. oktober]]: [[Thomas Morgenstern]], avstrijski smučarski skakalec * [[12. november]]: [[Igor Cvetek]], slovenski hokejist * [[28. december]]: [[Ana Jelušić]], hrvaška alpska smučarka == Smrti == * ? [[marec]]: [[Jože Kuralt]], slovenski alpski smučar (* [[1957]]) * [[15. maj]]: [[Elio de Angelis]], italijanski dirkač Formule 1 (* [[1958]]) * [[6. junij]]: [[Johnnie Tolan]], ameriški avto dirkač (* [[1917]]) * [[1. junij]]: [[Jo Gartner]], avstrijski dirkač formule 1 (* [[1954]]) * [[10. avgust]]: [[Chuck McKinley]], ameriški tenisač (* [[1941]]) * [[21. avgust]]: [[Agustín Sauto Arana]], španski nogometaš (* [[1908]]) * [[13. november]]: [[Franco Cortese]], italijanski dirkač (* [[1903]]) * ? [[1986]]: [[Robert Brunet]], francoski dirkač (* [[1903]]) * ? 1986: [[Nancy Lyle|Nancy Margaret Lyle Glover]], angleška tenisačica (* [[1910]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 1986]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:1986 v športu|*]] amf4pki4yrstxnz9e3x7jzp0wo254fv Dagur Sigurdsson 0 413119 6665822 6440409 2026-04-26T11:51:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665822 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Dagur Sigurdsson | fullname = Dagur Sigurðsson | nationality = Islandec | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | height = 1.93 m | weight = 88 kg | position = Levo in desno krilo | nickname = | currentclub = selektor Nemčije | clubnumber = | youthyears = 1988–1991 | youthclubs =[[Valur Reykjavík]] | years = 1990–96<br>1996–2000<br>2000–03<br>2003–07 | clubs = [[Valur Reykjavík]] <br>[[LTV Wuppertal]]<br>[[Wakunaga Hiroshima]] <br> [[Bregenz Handball|A1 Bregenz]] | nationalyears = 1993–2007 | nationalteam = [[Islandska rokometna reprezentanca|Islandija]] | nationalcaps(goals) = 215 (397) | title = | titleyears = | titleplace = | ntupdate = | medaltemplates = }} '''Dagur Sigurðsson''', [[Islandci|islandski]] [[rokometaš]], * [[3. april]] [[1973]], [[Reykjavík]] == Življenjepis == Dagur Sigurdsson se je rodil v športni družini kot drugi od treh otrok. Z rokometom se je začel ukvarjati že pri osmih letih v najbolj znanem Islandskem klubu [[Valur Reykjavík]]. Sočasno je do šestnajstega leta igral tudi nogomet in bil tudi islandski kadetski reprezentant (U17). Leta 1990 se je resneje posvetil rokometu in tri leta kasneje že postal islandski članski rokometni reprezentant. Igral je na položaju desnega krila. <ref>[http://www.berlin-visavis.de/node/99 O Dagurju Sigurdssonu na Berlin visa vis ]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>S svojim matičnim klubom je bil petkratni državni prvak, nakar se je preselil v Nemčijo k tedanjemu drugoligašu iz Wuppertala. Po štirih letih v Nemčiji je odšel na Japonsko, kjer je bil igralec in trener, nato pa se je leta 2003 pri 30 letih vrnil v Evropo. Štiri leta je igral in treniral za avstrijskega prvoligaša iz mesta Bregenz.<ref> [http://www.zeit.de/sport/2015-01/handball-wm-katar-dagur-sigurdsson 33. nemški selektor Dagur Sigurdsson za zeit online ]</ref> Po končani karieri je leta 2008 postal selektor Avstrije, ki jo je vodil do leta 2010. Poleti leta 2009 je postal trener nemškega prvoligaša [[Füchse Berlin]], ki jih je vodil do jeseni 2015. Septembra 2014 je postal selektor nemške rokometne reprezentance. Dagur je solastnik hotela in restavracije v Reykjaviku, ki sta ga odprla skupaj z nekdanjim nogometnim reprezentantom Islandije [[Eidur Gudjohnsen |Eidurjem Gudjohnsenom]]. <ref> [http://www.tagesspiegel.de/themen/fuechse-berlin/dagur-sigurdsson-im-interview-es-wird-schwer-mich-hier-wegzuholen/6369518.html Der Tagesspiegel: nov selektor ]</ref>Z ženo Ingibjörg imata tri otroke (rojeni 1998, 2000 in 2003).<ref> [http://www.bild.de/sport/mehr-sport/dagursigurdsson/unser-handball-jogi-39473838.bild.html D. Sigurdsson o reprezentanci... ]</ref> Njegov oče je bil nogometni vratar, ki je igral tudi za Islandijo. Mama pa je bila rokometna reprezentantka Islandije. Starejši brat Larus (1971) mu pomaga pri poslovanju hotela in restavracije, mlajši brat Bjarki (1979) pa je glasbenik.<ref> [http://dhb.de/fans/aktuell/detailansicht/datum/2016/01/07/artikel/sigurdssons-seiten-und-saiten-portrait-ueber-den-bundestrainer-am-sonntag-in-der-ard.html Selektorjeva zgodba pred EP 2016 na ARD ]</ref> == Uspehi == ====kot igralec==== *'''[[Reprezentanca Islandije]] ( 5. mesto ) na SP leta 1997. na Japonskem''' *'''[[Reprezentanca Islandije]] ( 4. mesto ) na EP leta 2002. na Švedskem''' *'''[[Reprezentanca Islandije]] ( 9. mesto ) na OI leta 2004. v Grčiji''' *'''[[Valur Reykjavik]] ( 5x DP Islandije ) v letih 1991, 93, 94, 95, 96''' *'''[[Valur Reykjavik]] ( 1x pokalni prvak Islandije ) leta 1993''' *'''[[Bregenz Handball|A1 Bregenz]] ( 4x DP Avstrije ) v letih 2004, 05, 06, 07''' *'''[[Bregenz Handball|A1 Bregenz]] ( 1x pokalni prvak Avstrije ) leta 2006''' ====kot trener==== *'''[[Bregenz Handball|A1 Bregenz]] ( 4x DP Avstrije ) v letih 2004, 05, 06, 07''' *'''[[Bregenz Handball|A1 Bregenz]] ( 1x pokalni prvak Avstrije ) leta 2006''' *'''[[Reprezentanca Avstrije]] ( 9. mesto ) na EP leta 2010. v Avstriji''' *'''[[Füchse Berlin]] ( 1x pokalni prvak Nemčije ) leta 2014''' *'''[[Füchse Berlin]] ( polfinale lige prvakov ) leta 2012''' *'''[[Füchse Berlin]] ( 3. mesto pokala EHF ) leta 2014''' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.handball-world.com/o.red.c/news-1-1-1-60577.html |title=Sigurdssonov portret na handball.com |accessdate=2016-01-13 |archive-date=2016-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160206043211/http://www.handball-world.com/o.red.c/news-1-1-1-60577.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sigurdsson, Dagur}} [[Kategorija:Islandski rokometaši]] [[Kategorija:Islandski rokometni trenerji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Islandijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2002]] [[Kategorija:Selektorji nemške rokometne reprezentance]] [[Kategorija:Selektorji avstrijske rokometne reprezentance]] fak5fj1d8lujdhs1j0xonq8eb2n4k5h Billy Joel 0 417198 6665621 6648477 2026-04-26T03:00:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665621 wikitext text/x-wiki {{infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Billy Joel | caption = Joel leta 2009 v [[Metropolitanska opera|Metropolitanski operi]] | background = solo_singer | birth_name = William Martin Joel | origin = [[Hicksville, New York]], ZDA | instrument = [[klavir]], [[vokal]] | genre = [[rock]], [[soft rock]], [[pop glasba|pop]], [[klasična glasba]] | years_active = 1965–danes | label = [[Columbia Records|Columbia]], Family Productions, [[Sony Classical]] | associated_acts = The Echoes, The Hassles, Attila, Billy Joel Band | notable_instruments = [[Steinway & Sons|Steinway Grand Piano]]<br>[[Hammond orgle]]<br>[[Baldwin Piano Company|Baldwin piano]]<br>[[Minimoog]] }} '''William Martin »Billy« Joel''',<ref name="erlewinejoel">{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/biography/|title=Billy Joel Biography|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=billyjoel.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> [[američani|ameriški]] [[glasbenik]], [[skladatelj]] in [[tekstopisec]], * [[9. maj]] [[1949]], [[Bronx]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]. Od izdaje svojega prvega singla »Piano Man« leta 1973 je Joel šesti najbolje prodajani glasbeni izvajalec in tretji najbolje prodajani solo glasbenik v [[ZDA]].<ref name=RIAA>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=top_tallies&ttt=TAA#search_section|title=Top Selling Artists|author=|date=|work=riaa.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Njegov kompilacijski album ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume I & Volume II|Greatest Hits Vol. I & II]]'' je eden od najbolje prodajanih albumov v ZDA.<ref name=RIAA-2>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=top_tallies&ttt=T1A#search_section|title=Top Selling Albums|author=|date=|work=riaa.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Joel je imel Top 40 skladbe v 70., 80. in 90. letih, skupaj 33 Top 40 hitov v ZDA, vse pa je napisal sam. Prav tako je osvojil 6 [[Grammy]]jev, nominiran pa je bil za 23 Grammyjev. Prodal je več kot 150 milijonov plošč, s katerimi je postal eden od najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev vseh časov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsday.com/entertainment/music/backstage-pass-1.811987/billy-joel-named-kennedy-center-honoree-1.6060431|title=Billy Joel named Kennedy Center honoree|last=Gamboa|first=Glenn|date=12. september 2013|work=Newsday|accessdate=10. april 2016|language=en|archive-date=2013-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130922061840/http://www.newsday.com/entertainment/music/backstage-pass-1.811987/billy-joel-named-kennedy-center-honoree-1.6060431|url-status=dead}}</ref> Leta 1992 je bil Joel sprejet v Dvorano slavnih tekstopiscev, leta 1999 v [[Hram slavnih rokenrola]] in leta 2006 v Glasbeno dvorano slavnih Long Islanda. Leta 2001 je Joel prejel nagrado Johnnyja Mercerja iz Dvorane slavnih tekstopiscev. Leta 2013 je Joel prejel [[Nagrada Kennedyjevega centra|nagrado Kennedyjevega centra]], kar je najvišje ameriško kulturno odlikovanje. Z izjemo skladb »All My Life« in »Christmas in Fallujah«, ki sta izšli leta 2007, je Joel po albumu ''[[River of Dreams]]'', ki je izšel leta 1993, prenehal s pisanjem [[pop rock]] skladb. Kljub temu še vedno hodi po turnejah, kjer izvaja skladbe iz vseh svojih obdobij. == Zgodnje življenje == William Martin Joel se je rodil 9. maja 1949 v [[Bronx]]u, kjer je odraščal v levittovski hiši na področju Levittowna, New York, ki se nahaja v mestu Oyster Bay. Leta 1963, ko so bile sprejete poštne številke, je to področje dobilo poštno številko Hicksvilla in je od tedaj del Hicksvilla.<ref name="htt">{{navedi splet|url=http://www.wnyc.org/shows/heresthething/2012/jul/30/transcript|title=Billy Joel|date=30. julij 2012|accessdate=10. april 2016|publisher=wnyc.org|work=Here's The Thing|language=en|archive-date=2012-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120804181324/http://www.wnyc.org/shows/heresthething/2012/jul/30/transcript/|url-status=dead}}</ref> Joelov oče, Howard (rojen Helmuth) Joel, klasični pianist, je bil rojen v [[Nemčija|Nemčiji]] kot sin [[Judje|judovskega]] prodajalca in tovarnarja Karla Amsona Joela. Howard je nato emigriral v [[Švica|Švico]], kasneje pa je odšel v ZDA, da bi tako pobegnil [[Nacionalsocializem|nacističnemu režimu]]. Joelova mati, Rosalind, je bila rojena v [[Anglija|Angliji]] judovskim staršem, Philipu in Rebecci Nyman. Rosalind in Howard sta se leta 1957 ločila. Howard se je takrat preselil na [[Dunaj]]. Billy Joel ima sestro Judith in polbrata Alexandra Joela, dirigenta, ki je bil od leta 2001 do 2014 glasbeni direktor Staatstheatra Braunschweig.<ref name=Villager>{{navedi splet|url=http://www.thevillager.com/villager_12/billyjoel.html|title=Billy Joel grapples with the past|last=Tallmer|first=Jerry|date=22. julij 2003|work=thevillager.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alexanderjoel.com/biography|title=Alexander Joel: Biography|author=|date=|work=alexanderjoel.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Klavirja se je, zaradi materinega vztrajanja, začel učiti že v zgodnjih letih. Njegova učitelja sta bila tudi znani ameriški pianist Morton Estrin<ref>{{navedi splet|url=http://www.mortonestrin.com/alumni.php|title=Past students of Morton Estrin|author=|date=|work=mortonestrin.com.|accessdate=10. april 2016|language=en|archive-date=2010-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100426001544/http://www.mortonestrin.com/alumni.php|url-status=dead}}</ref> in glasbenik Timothy Ford. Kot najstnik je Joel treniral [[boks]], da se je lahko branil.<ref>{{navedi splet|url=http://losangeles.cbslocal.com/2013/12/17/kennedy-center-honors-billy-joel-the-piano-man-in-a-new-york-state-of-mind/|title=Billy Joel: The Piano Man In A New York State Of Mind|author=|date=17. december 2013|work=losangeles.cbslocal.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Joel je kratek čas uspešno boksal. Na amaterskih tekmah za Zlate rokavice je dosegel 22 zmag. Z boksom je opravil kmalu potem, ko si je na 24. tekmi zlomil nos.<ref name=classic>{{navedi splet|url=http://www.classicbands.com/joel.html|title=Billy Joel|author=|date=|work=classicbands.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Do leta 1967 je Joel obiskoval srednjo šolo v Hicksvillu, vendar šolanja ni zaključil. Da je pomagal svoji materi shajati, je Joel igral klavir v raznih barih, zaradi česar je včasih manjkal pri pouku. Nekoč je izpustil angleški izpit, ker je noč pred tem igral v baru.<ref>"Billy Joel Interview." ''The Charlie Rose Show''. PBS, 1993.</ref> Čeprav je bil Joel dober učenec, ob koncu zadnjega leta ni imel dovolj točk za zaključek šolanja. Raje kot da bi obiskoval poletno šolo, se je Joel odločil začeti glasbeno kariero: »Rekel sem si, k vragu s tem. Če ne grem na univerzo Columbia, grem na založbo Columbia Records, kjer ne potrebuješ srednješolske diplome.«<ref name="angry">{{navedi knjigo|last1=Bordowitz|first1=Hank|title=Billy Joel: The Life and Times of an Angry Young Man|url=https://archive.org/details/billyjoellifetim00bord|year=2006|publisher=Billboard Books|location=|page=[https://archive.org/details/billyjoellifetim00bord/page/22 22]|cobiss=|language=en}}</ref> Joel je nato podpisal pogodbo z založbo Columbia Records. Leta 1992 je na šolo naslovil esej in jo po 25 letih končal.<ref name=chronicle>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/1992/06/26/style/chronicle-419092.html?scp=1&sq=%22billy%20joel%22%20hicksville%20diploma&st=cse|title=CHRONICLE|last=Brozan|first=Nadine|date=26. junij 1992|work=[[The New York Times]].|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> == Glasbena kariera == === Zgodnja kariera === Na Joela so vplivali zgodnji [[Rock & roll]] in [[R&B]] izvajalci, kot so [[The Beatles]], [[The Drifters]] in [[The Four Seasons]]. Sam je prisegal na nezahtevna besedila in strukturirane pop melodije.<ref>Tamarkin, Jeff. "Joel, Billy." ''Oxford Music Online [Oxford UP]''. Oxford University Press, n.d. Web. 5. oktober 2015.</ref> Po nastopu skupine The Beatles na oddaji [[The Ed Sullivan Show]], se je Joel odločil za glasbeno kariero. V nekem intervjuju je povedal, da mu je njihov nastop spremenil življenje. »Do tistega trenutka si nikoli nisem mislil, da bom v svoji karieri igral [[rock]]. Ko sem videl štiri fante, ki sem jim je videlo da niso prišli iz [[Hollywood]]a, ki so igrali lastne skladbe in instrumente ter posebej, ker si lahko opazil takšen pogled na [[John Lennon|Lennonovemu]] obrazu – izgledal je kot da vedno govori: 'J--- se!' – sem rekel: 'Poznam te fante, lahko se zanesem nanje, jaz sem tak kot oni.' To je stvar, ki jo bom počel – igral v rock skupini'.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/news/10-musicians-who-saw-the-beatles-standing-there/|title=10 musicians who saw the Beatles standing there|last=Crandall|first=Bill|date=6. februar 2014|work=cbsnews.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> [[Slika:Attila-attila.jpg|right|thumb|Small in Joel na naslovnici edinega albuma skupine Attila]] Joel se je nato pridružil skupini The Echoes,<ref name="sing365">{{navedi splet|url=http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Billy-Joel-Biography/B5E6E558FEF8C8D1482568700013A7BC|title=BILLY JOEL BIOGRAPHY|author=|date=|work=sing365.com.|accessdate=11. april 2016|language=en|archive-date=2010-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20101202131305/http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Billy-Joel-Biography/B5E6E558FEF8C8D1482568700013A7BC|url-status=dead}}</ref> ki je izvajala predvsem priredbe skupin iz obdobja »Britanske invazije«. Skupina je začela s snemanji leta 1965. Joela je prvotno, kot pianista za Bobbyja Veeja, najel Snuff Garret. Joel, ki je bil v tem času star 16 let, je igral klavir tudi na nekaj ploščah, ki so izšle pri založbi Kama Sutra Productions, in na ploščah, ki jih je produciral Shadow Morton. Joel je igral klavir tudi na demo verziji skladbe »Leader of the Pack«, ki je postala hit skupine Shangri-Las.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bluebirdreviews.com/live-concerts/52-billy-joel-with-howard-stern-on-sirius-radio.html|title=Billy Joel with Howard Stern on Sirius Radio|author=|date=24. november 2010|work=bluebirdreviews.com.|accessdate=11. april 2016|language=en|archive-date=2016-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161201115845/http://www.bluebirdreviews.com/live-concerts/52-billy-joel-with-howard-stern-on-sirius-radio.html|url-status=dead}}</ref> Joel omenja, da je leta 1964 igral na snemanju skladbe »Remember (Walking in the Sand)« skupine Shangri-Las, vendar ni prepričan, če je igral na demo verziji ali na masterizirani verziji.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=ZwgEAAAAMBAJ&pg=PA13&dq=%2B%22artie+ripp%22+%2B%22red+bird%22&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%2B%22artie%20ripp%22%20%2B%22red%20bird%22&f=false|title=Billy Joel: 1994 Recipient of the The Century Award|author=|date=3. december 1994|work=Billboard.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Singl je produciral Artie Ripp,<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=QUUEAAAAMBAJ&pg=PA5&dq=artie+ripp&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=artie%20ripp&f=false|title=Leiber - Stoller - Goldner Present The Shangri-Las [advertisement]|author=|date=15. avgust 1964|work=Billboard.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ki je kasneje prvi najel Joela kot solo izvajalca po Michaelu Langu, ki je dal Joelu denarni predujem.<ref>{{navedi knjigo|last1=Schruers|first1=Fred|title=Billy Joel: The Definitive Biography|url=https://archive.org/details/billyjoeldefinit0000schr|year=2014|publisher=Crown Publishing|location=New York|page=|isbn=978-0-8041-4019-5|language=en}}</ref> Konec leta 1965 so se Echoesi preimenovali v Emeraldse, nato pa v »The Lost Souls«. Joel je zapustil skupino leta 1967 in se pridružil skupini The Hassles, ki je sklenila pogodbo z založbo United Artists Records.<ref>Joel, Billy. [http://www.oxfordmusiconline.com.ezproxy1.library.arizona.edu/subscriber/article/epm/13981?q=Billy+Joel&search=quick&pos=2&_start=1#firsthit]. Oxford Music Online, 15. junij 2015.</ref> V naslednjem letu in pol je skupina izdala štiri single in dva albuma (''The Hassles'' in ''Hour of the Wolf'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-hassles-mw0000866877|title=The Hassles: The Hassles|last=Woodstra|first=Chris|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=2. maj 2016|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/hour-of-the-wolf-mw0000846523|title=The Hassles: Hour of the Wolf|last=Woodstra|first=Chris|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=2. maj 2016|language=en}}</ref> Oba albuma sta bila komercialno neuspešna. Leta 1969 sta Joel in bobnar [[Jon Small]] zapustila skupino in ustanovila duet »Attila«. Julija 1970 sta izdala istoimenski debitantski album.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/attila-mw0000815795|title=Attila: Attila|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=2. maj 2016|language=en}}</ref> Duet je razpadel oktobra, ko je Joel pričel razmerje s Smallovo ženo, Elizabeth, s katero se je kasneje poročil.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/attila-mn0001412274/biography|title=Attila: Biography|last=Proefrock|first=Stacia|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> === ''Cold Spring Harbor'' === Joel je sklenil pogodbo z založbo [[Family Productions]],<ref name=spyripp>{{navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=G6J2BiVlRBkC&pg=PA73&dq=artie+ripp&hl=en&sa=X&ei=-zKSVZP_NMH4yQSK1oKgCw&redir_esc=y#v=onepage&q=artie%20ripp&f=false|title=An Innocent Man|author=Goodman, Fred|date=marec 1991|work=Spy.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> pri kateri je posnel svoj prvi studijski album ''[[Cold Spring Harbor (album)|Cold Spring Harbor]]'' (povezava z istoimenskim mestom na [[Long Island]]u<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.si/maps/place/Cold+Spring+Harbor,+NY,+Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike/@40.8604474,-73.4853325,13z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x89e82811841a0c67:0x14d1a408fc6926ea|title=Cold Spring Harbor, NY, Združene države Amerike|author=|date=|work=google.si.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref>). Ripp opisuje, da je za Joelovo podporo porabil 450.000 dolarjev.<ref name=spyripp/> Kljub temu je bil album masteriziran na napačni hitrosti, zato je bil album tehnično in komercialno neuspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/cold-spring-harbor-mw0000194331/awards|title=Billy Joel: Cold Spring Harbor - Awards|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Na albumu sta izšli popularni skladbi »She's Got a Way« in »Everybody Loves You Know«, vendar sta bili neopaženi, dokler nista izšli na albumu v živo ''[[Songs in the Attic]]'' leta 1981.<ref name=attic>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/songs-in-the-attic-mw0000650317|title=Billy Joel: Songs in the Attic|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Založba Columbia je leta 1983 izdala remasterizirano verzijo albuma ''Cold Spring Harbor''. Joel je konec leta 1971 pričel s promocijsko turnejo, na kateri je koncertiral s svojo spremljevalno skupino (Rhys Clark na bobnih, Al Hertzberg na kitari in Larry Russell na bas kitari) po [[ZDA]] in [[Portoriko|Portoriku]] kot predskupina skupinam, kot so The J. Geils Band, [[The Beach Boys]] in [[Taj Mahal]]. Joelov nastop na portoriškem festivalu »May Y Sol Pop Festival«<ref>{{navedi splet|url=http://www.marysolfestival.com/performers/billy-joel|title=Performers: Billy Joel|author=|date=|work=marysolfestival.com.|accessdate=11. april 2016|language=en|archive-date=2016-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160502180151/http://www.marysolfestival.com/performers/billy-joel|url-status=dead}}</ref> je bil v javnosti dobro sprejet in zanimanje za njegovo glasbo se je povečalo.<ref name="angry"/> Spomladi leta 1972 je [[Filadelfija|filadelfijska]] radio postaja WMMR-FM začela predvajati koncertni posnetek skladbe »Captain Jack«, ki je na Vzhodni obali postala hit. Herb Gordon, izvršni direktor založbe Columbia Records, je slišal Joelovo glasbo in ga predstavil založbi. Leta 1972 je Joel z založbo Columbia sklenil pogodbo in se preselil v [[Los Angeles]], kjer je živel naslednja tri leta.<ref name="erlewinejoel"/><ref>{{navedi novice|url=http://www.thevillager.com/villager_12/billyjoel.html|first=Jerry|last=Tallmer|title=Billy Joel grapples with the past|work=The Villager|location=New York|date=23. julij 2003|accessdate=11. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100721034127/http://www.thevillager.com/villager_12/billyjoel.html|archivedate=21. julij 2010|language=en}}</ref> Pol leta je kot »Bill Martin« delal v baru »The Executive Room« na ulici [[Wilshire Boulevard]]. O baru je kasneje napisal hit skladbo »Piano Man«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.popspotsnyc.com/billy_joel_piano_man/|title=Billy Joel-Piano Man|last=Egan|first=Bob|date=|work=popspotsnyc.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> === Zgodnja leta pri založbi Columbia: 1973–1976 === Kljub novi pogodbi je bil Joel še vedno vezan z založbo Family Productions. Artie Ripp je Joelovo prvo pogodbo prodal založbi Columbia. [[Walter Yetnikoff]], takratni predsednik založbe Columbia, je konec 70. let odkupil pravice Joelovih skladb. Pravice je dal Joelu kot darilo za rojstni dan.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2010/10/29/movies/29last.html?adxnnl=1&pagewanted=2&adxnnlx=1330667106-wZ7ekxAk4zTJ9gnyg65+fw&_r=0|title=Brenda, Eddie, Billy and Friends Bury a Ballpark|last=Holden|first=Stephen|date=28. oktober 2010|work=nytimes.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> V dokumentarnem filmu ''The Last Play at Shea'' je Yetnikoff dejal, da je moral Rippu groziti, da je prekinil pogodbo.<ref>''The Last Play at Shea'' (dokumentarni film). 2010. Intervju z Yetnikoffom.</ref> Joelov prvi album pri založbi Columbia je bil ''[[Piano Man (album)|Piano Man]]'', ki je izšel leta 1973.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/piano-man-mw0002012463|title=Billy Joel: Piano Man|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Kljub skromni prodaji je skladba »Piano Man« postala ena izmed najznačilnejših Joelovih skladb, s katero je končal skoraj vsak koncert. Istega leta se je spremenila zasedba Joelove spremljevalne skupine. Kitarista Ala Hertzberga je nadomestil Don Evans, basista Larryja Russella je zamenjal Patrick McDonald, katerega je konec leta 1974 nadomestil [[Doug Stegmeyer]], ki je z Joelom igral do leta 1989. Bobnar Rhys Clark in kitarist Tom Whitehorse sta ostala v skupini, pridružil pa se ji je še klaviaturist in saksofonist Johnny Almond. Skupina je koncertirala po ZDA in Kanadi. Joelovo ustvarjanje je kmalu poželo več zanimanja; leta 1974 je [[Helen Reddy]] priredila in posnela Joelovo skladbo »You're My Home«.<ref name=words>{{navedi knjigo|title=The Words and Music of Billy Joel|pages=24-25, 124|last=Bielen|first=K.|publisher=ABC-CLIO|year=2011|isbn=9780313380167|language=en}}</ref> [[Slika:Billy-joel-the-entertainer.jpg|left|thumb|Joel na naslovnici singla »The Entertainer« (1975)]] Drugi album pri založbi Columbia, ''[[Streetlife Serenade]]'', je Joel posnel v [[Los Angeles]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/streetlife-serenade-mw0000190511|title=Billy Joel: Streetlife Serenade|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Njegov takratni menedžer je bil Jon Troy, dolgoletni prijatelj iz New Yorka. Troyja je na položaju menedžerja kmalu nadomestila Joelova žena Elizabeth.<ref>{{navedi splet|last=Chesher|first=Cat|url=http://everybodyishotisdead.blogspot.com/2006_05_01_archive.html|title=Everybody I Shot is Dead|work=everybodyishotisdead.blogspot.com|date=|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ''Streetlife Serenade'' vsebuje reference o predmestju in notranjosti mesta. Album je najbolj znan po skladbi »The Entertainer«, ki se je uvrstila na 34. mesto ameriške lestvice.<ref name=chart3>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/284376/billy-joel/chart?page=2&f=379|title=Billy Joel - Chart history #3|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Razočaran, ker je bila skladba »Piano Man« predolga za predvajanje po radiu, je Joel napisal »The Entertainer« kot sarkastičen odgovor: »If you're gonna have a hit, you gotta make it fit, so they cut it down to 3:05«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/song/entertainer-7/|title=The Entertainer|author=|date=|work=billyjoel.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Čeprav je album pogosto označen kot eden izmed Joelovih slabših albumov (Joel ga ni maral), vsebuje znani skladbi »Los Angelenos« in »Root Beer Rag«, instrumentalno skladbo, ki jo je Joel pogosto izvajal v živo. Konec leta 1975 je Joel igral klavir in orgle na nekaj skladbah albuma [[Bo Diddley|Boja Diddleyja]] ''The 20th Anniversary of Rock 'n' Roll''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-20th-anniversary-of-rock-n-roll-mw0000852783/credits|title=Bo Diddley: The 20th Anniversary of Rock N' Roll - Credits|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Razočaran nad Los Angelesom se je Joel leta 1976 vrnil v New York, kjer je posnel nov album ''[[Turnstiles (album)|Turnstiles]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/turnstiles-mw0000650318|title=Billy Joel: Turnstiles|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> prvi album, ki ga je posnel z zasedbo, ki je kasneje postala »Billy Joel Band«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/turnstiles-mw0000650318/credits|title=Billy Joel: Turnstiles - Credits|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Album je produciral James William Guercio (takratni producent skupine [[Chicago (glasbena skupina)|Chicago]]), Joel pa je najprej posnel album s člani skupine [[Elton John|Eltona Johna]]. Ker z rezultatom ni bil zadovoljen, je Joel skladbe posnel še enkrat, tokrat s »svojo« zasedbo. Skladba »Say Goodbye to Hollywood« je bila manjši hit; Ronnie Spector je posnela priredbo skladbe,<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Ronnie-Spector-The-E-Street-Band-Say-Goodbye-To-Hollywood-Baby-Please-Dont-Go/release/3121841|title=Ronnie Spector & The E Street Band* ‎– Say Goodbye To Hollywood / Baby Please Don't Go|author=|date=|work=discogs.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> prav tako pa je skladbo priredil in posnel Nigel Olsson.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Nigel-Olsson-Say-Goodbye-To-Hollywood/release/4588300|title=Nigel Olsson ‎– Say Goodbye To Hollywood|author=|date=|work=discogs.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> V radijskem intervjuju iz leta 2008 je Joel pojasnil, da skladbe v živo ne izvaja več zaradi težav z visokimi toni, ki se pojavljajo v skladbi. Kljub temu je skladbo v živo, prvič po letu 1982, izvedel leta 2014 v [[Hollywood Bowl]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/2014/hollywood-bowl-hollywood-ca-33c0f895.html|title=Billy Joel Setlist at Hollywood Bowl|author=|date=|work=setlist.fm.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Skladba »New York State of Mind« ni nikoli izšla kot singl, vendar je vseeno postala ena izmed Joelovih najznačilnejših skladb; skladbo sta predelala in posnela tako [[Barbra Streisand]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/streisand-superman-mw0000652503|title=Barbra Streisand: Streisand Superman|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> kot [[Tony Bennett]]. Ostale znane skladbe z albuma so: »Summer, Highland Falls«, »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)«, »Say Goodbye to Hollywood« (verzija v živo je postala Top 40 hit) in »Prelude/Angry Young Man«. === ''The Stranger'' in ''52nd Street'' === Založba Columbia je Joela predstavila Philu Ramoneu, ki je produciral Joelovih naslednjih šest studijskih albumov. Naslednji album ''[[The Stranger (album)|The Stranger]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-stranger-mw0000190392|title=Billy Joel: The Stranger|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> je požel velik komercialni uspeh. Z njega so izšli štirje Top 25 hiti: »Just the Way You Are« (3. mesto), »Movin' Out« (17. mesto), »Only the Good Die Young« (24. mesto) in »She's Always a Woman« (17. mesto).<ref name="charts">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/284376/billy-joel/chart|title=Billy Joel - Chart history|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joelov prvi Top 10 album, ''The Stranger,'' je postal večkrat platinast, dosegel pa je 2. mesto na lestvici<ref name="billboard200">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/284376/billy-joel/chart?f=305|title=Billy Joel - Billboard 200|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> in je presegel prodajo albuma ''Bridge over Troubled Water'', [[Simon & Garfunkel|Simona & Garfunkla]],<ref>{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS154750+31-Jul-2008+PRN20080731|title=The Return of 'The Stranger – 30th Anniversary Legacy Edition of Billy Joel's Top-Selling...|date=31. julij 2008|publisher=Reuters|accessdate=11. april 2016|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120726115257/http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS154750+31-Jul-2008+PRN20080731|archivedate=2012-07-26|language=en}}</ref> ki je bil pred tem najbolje prodajan album založbe Columbia. ''The Stranger'' prav tako vsebuje skladbo »Scenes from an Italian Restaurant«, ki je tudi postala ena od Joelovih najbolj znanih skladb. Skladba »Just the Way You Are«, ki jo je Joel napisal za svojo prvo ženo, Elizabeth, je osvojila ''[[Grammy|Grammyja za posnetek leta]]'' in ''Grammyja za skladbo leta''.<ref name="grammys">{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/nominees/search?artist=%22Billy+Joel%22&field_nominee_work_value=&year=All&genre=All|title=Past Winners - Billy Joel|author=|date=|work=grammy.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joel je novico izvedel na turneji v [[Pariz]]u, pozno ponoči v svoji hotelski sobi.<ref name="sing365"/> Revija ''[[Rolling Stone]]'' je album ''The Stranger'' uvrstila na 70. mesto svojega [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama 500. najboljših albumov vseh časov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/billy-joel-the-stranger-20120524|title=70. Billy Joel, 'The Stranger'|author=|date=31. maj 2012|work=rollingstone.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> [[Slika:Billy-joel-52nd-street.jpg|right|thumb|Joel na naslovnici albuma ''52nd Street'' (1978)]] Za naslednji Joelov album ''[[52nd Street (album)|52nd Street]]'', ki je izšel leta 1978, so bila pričakovanja visoka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/52nd-street-mw0000190509|title=Billy Joel: 52nd Street|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joel je album poimenoval po slavni ulici 52nd Street, ki se nahaja na [[Manhattan|Manhattnu]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.si/maps/place/W+52nd+St,+New+York,+NY,+Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike/@40.7635447,-73.9873812,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x89c258570bcccbf1:0xb7b3eaecb182c7ef|title=W 52nd St, New York, NY, Združene države Amerike|author=|date=|work=google.si.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> v času izdaje albuma pa je bil na ulici eden izmed sedežev založbe Columbia. Prodanih je bilo več kot 7 milijonov izvodov tega albuma, ki se je uvrstil na 1. mesto lestvice,<ref name="billboard200"/> z njega pa so izšli naslednji hiti: »My Life« (3. mesto), »Big Shot« (14. mesto) in »Honesty« (24. mesto).<ref name="charts"/> Priredba skladbe »My Life« (zapel jo je Gary Bennett) je postala naslovna skladba televizijske serije »Bossom Budies«, kjer je igral tudi [[Tom Hanks]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.retroist.com/2014/02/07/weird-facts-about-bosom-buddies/|title=Weird Facts About the TV Show, “Bosom Buddies”|last=Boone|first=Brian|date=7. februar 2014|work=retroist.com.|accessdate=11. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160423090501/http://www.retroist.com/2014/02/07/weird-facts-about-bosom-buddies/|url-status=dead}}</ref> ''52nd Street'' je osvojil ''Grammyja za najboljšo moško pop izvedbo'' in ''Grammyja za album leta''.<ref name="grammys"/> To je bil Joelov prvi album, ki je izšel tudi na zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sony.net/Fun/SH/1-20/h5.html|title=Sony History: A Great Invention 100 Years On|work=[[Sony]]|accessdate=11. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080802133849/http://www.sony.net/Fun/SH/1-20/h5.html|archivedate=2. avgust 2008|language=en}}</ref> Leta 1979 je Joel odpotoval v [[Havana|Havano]] na [[Kuba|Kubo]], kjer se je udeležil zgodovinskega Havana Jam festivala, ki je potekal od 2. do 4. marca, nastopili pa so še [[Rita Coolidge]], [[Kris Kristofferson]], [[Stephen Stills]], CBS Jazz All-Stars, The Trio of Doom, Fania All-Stars, Billy Swan, Bonnie Bramlett, Mike Finnegan, [[Weather Report]] in številni kubanski izvajalci, kot so Pacho Alonso, Tata Güines in Orquesta Aragón.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20073162,00.html|title=Billy Joel Rocks Cuba|work=People|last=Jerome|first=Jim|date=19. marec 1979|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joelov nastop je dokumentiran v dokumentarnem filmu ''Havana Jam '79'', ki ga je posnel Ernesto Juan Castellanos. === Zgodnja 80. leta === Zaradi uspeha klavirskih balad, kot so »Just the Way You Are«, »She's Always a Woman« in »Honesty«, so nekateri kritiki Joela poimenovali »balladeer« in »soft rocker«. Joel ni maral teh nadimkov, zato je želel z novim albumom ''[[Glass Houses]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/glass-houses-mw0000190390|title=Billy Joel: Glass Houses|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> pokazati, da lahko piše skladbe tršega rocka. Na naslovnici novega albuma je fotografija Joela v usnjenem suknjiču, ki bo vrgel kamen v stekleno hišo. ''Glass Houses'' je dosegel prvo mesto lestvice, kjer je ostal šest tednov.<ref name="billboard200"/> Z njega so izšli hiti, kot so »You May Be Right« (7. mesto), »Don't Ask Me Why« (19. mesto), »Sometimes a Fantasy« (36. mesto) in »It's Still Rock and Roll to Me«. Slednji je postal prvi Joelov singl, ki se je uvrstil na prvo mesto lestvice.<ref name="charts"/> »It's Still Rock and Roll to Me« je med Top 10 lestvice [[Billboard Hot 100]] ostal 11 tednov in je bil po mnenju medija American Top 40 7. največji hit leta 1980. ''Glass Houses'' je osvojil ''Grammyja za najboljšo moško vokalno rock izvedbo''.<ref name="grammys"/> Leta 1981 je osvojil tudi nagrado ''American Music Award za najljubši album v pop in rock kategoriji''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theamas.com/winners-database/?winnerKeyword=&winnerYear=1981&winnerCategory=|title=Winners Database: 1981|author=|date=|work=theamas.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Zadnja skladba z albuma »Through The Long Night« (B-stran singla »It's Still Rock and Roll to Me«) je uspavanka, kjer se je Joel predstavil s harmoniziranjem skladbe, katere navdih je bila skladba »Yes It Is« skupine [[The Beatles]].<ref name="angry"/> [[Slika:Billy-joel-songs-in-the-attic.jpg|left|thumb|Naslovnica albuma ''Songs in the Attic'' (1981)]] Joelov naslednji album, ''[[Songs in the Attic]]'',<ref name=attic/> je zbirka živih izvedb manj znanih Joelovih skladb z začetka njegove kariere. Posnetki so bili narejeni v večjih dvoranah in nočnih klubih junija in julija 1980. Album je predstavil Joelove manj znane skladbe oboževalcem, ki so pričeli Joela poslušati po izdaji albuma ''The Stranger'' leta 1977. Album je dosegel 8. mesto na Billboardovi lestvici.<ref name="billboard200"/> Z albuma sta izšla singla: »Say Goodbye to Hollywood« (17. mesto) in »She's Got a Way« (23. mesto).<ref name="charts"/> Prodanih je bilo več kot 3 milijone izvodov albuma. Čeprav ni bil tako uspešen kot nekateri predhodni albumi, ga Joel obravnava kot uspeh.<ref name="angry"/> Naslednji val Joelove kariere je povezan s snemanjem naslednjega albuma ''[[The Nylon Curtain]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-nylon-curtain-mw0000194332|title=Billy Joel: The Nylon Curtain|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> S tem albumom je Joel postal bolj ambiciozen glede svojega pisanja besedil. Tako sta nastali skladbi z aktualno tematiko, »Allentown« in »Goodnight Saigon«. Joel je dejal, da je želel, da bi album opisoval njegova čustva o »Ameriških sanjah« in spremembi ameriške politike v dobi [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]].<ref name="ncvideo">{{cite video|url=https://www.youtube.com/watch?v=Pqc4U8uWTRU |title=Billy Joel - Billy Joel on The NYLON CURTAIN - from THE COMPLETE ALBUMS COLLECTION|publisher=YouTube|language=en}}</ref> Joel je poskušal biti bolj ambiciozen tudi v uporabi snemalnega studia. Dejal je, da je želel na albumu ustvariti mojstrovino, zato je v studiu preživel več časa, da je lahko bolj obdeloval zvok albuma, kot je to počel pri prejšnjih albumih.<ref name="ncvideo"/> Produkcija albuma ''The Nylon Curtain'' se je pričela konec leta 1981. Produkcija je bila nato za nekaj časa ustavljena, ker je Joel doživel hudo prometno nesrečo z motorjem, 15. aprila 1982, pri kateri si je poškodoval roke.<ref>{{navedi splet|url=http://articles.chicagotribune.com/1990-02-11/entertainment/9001120413_1_billy-joel-roll-piano-man-scars|title=The Piano Man Changes Tunes|last=Kot|first=Greg|date=11. februar 1990|work=articles.chicagotribune.com.|accessdate=11. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160425085851/http://articles.chicagotribune.com/1990-02-11/entertainment/9001120413_1_billy-joel-roll-piano-man-scars|url-status=dead}}</ref> Kmalu zatem je okreval in dokončal album v nekaj tednih. Leta 1982 je Joel odšel na krajšo promocijsko turnejo. Eden od zadnjih koncertov turneje, 30. decembra 1982 v New Yorku,<ref>{{navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/1982/nassau-veterans-memorial-coliseum-uniondale-ny-3d73153.html|title=Billy Joel Setlist at Nassau Veterans Memorial Coliseum, Uniondale, NY, USA|author=|date=|work=setlist.fm.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> je bil posnet in je izšel kot ''Live from Long Island''. Koncert je leta 1983 prenašal kanal [[HBO]], kasneje pa je postal dostopen na [[videokaseta|videokaseti]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0299537/?ref_=ttfc_fc_tt|title=Billy Joel: Live from Long Island (1983)|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ''The Nylon Curtain'' se je uvrstil na 7. mesto lestvice,<ref name="billboard200"/> delno tudi zaradi videospotov singlov »Allentown« in »Pressure«, ki jih je predvajal kanal [[MTV]]. Singl »Allentown« je bil šest tednov uvrščen na 17. mesto lestvice [[Billboard Hot 100]],<ref name="charts"/> postal je ena od najbolj predvajanih skladb po radiju leta 1982 in najuspešnejša skladba z že omenjenega albuma, pred skladbama »Pressure«, ki je tri tedne držala 20. mesto lestvice, in »Goodnight Saigon«, ki je dosegla 56. mesto.<ref name="charts"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=7694|title=GOODNIGHT SAIGON by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> === Christie Brinkley, ''An Innocent Man'' in ''The Bridge'' === Joelov naslednji album se je nekoliko odmaknil od resnih tematik albuma ''The Nylon Curtain'' v nekoliko lažji ton. ''[[An Innocent Man]]'' je Joelov poklon [[R&B]] glasbi 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Z albuma je izšel tudi drugi Joelov hit, »Tell Her About It«, ki je na Billboardovi lestvici dosegel prvo mesto.<ref name="charts"/> Album je dosegel 4. mesto na ameriški lestvici in 2. mesto na britanski lestvici.<ref name="billboard200"/><ref name="ukalbums">{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/artist/16696/billy-joel/|title=Official Charts: Billy Joel - Albums|author=|date=|work=officialcharts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Z njega je izšlo šest singlov, ki so bili vsi uvrščeni med Top 30, kar je največ v Joelovi karieri.<ref name="charts"/> Album je bil dobro sprejet med kritiki, Stephen Thomas Erlewine, glavni urednik portala [[AllMusic]] pa je dejal, da je Joel na albumu pokazal vrhunsko formo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/an-innocent-man-mw0000190510|title=Billy Joel: An Innocent Man|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> V času, ko je album izšel, je radijska postaja WCBS-FM začela predvajati skladbo »Uptown Girl« tako v rednem programu, kot v oddaji Doo Wop Live.<ref>Joelov intervju s Howardom Sternom. 2011.</ref> Skladba je po izdaji postala svetovna uspešnica. Videospot prikazuje igralko in manekenko [[Christie Brinkley]] kot dekle višjega sloja, ki pripelje svoj avtomobil na bencinsko črpalko, kjer službuje Joelov lik. Na koncu spota se Joelov lik z dekletom odpelje na motorju.<ref name="videos">{{navedi splet|url=http://uproxx.com/music/35-billy-joel-music-videos-ranked/|title=Here Are All Of Billy Joel’s Music Videos, Ranked|last=Tabrys|first=Jason|date=8. maj 2015|work=uproxx.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Ko se je Brinkleyjeva, po Joelovem vabilu za igranje v videospotu, prvič srečala z Joelom, je bila prva stvar, ki ji jo je Joel povedal »Ne znam plesati«. Brinkleyjeva ga je morala zato naučiti plesne korake, ki jih je kasneje Joel uporabil v videospotu. Tako se je začelo razmerje med Joelom in Brinkleyjevo, ki je kasneje vodilo do njune poroke.<ref name="erlewinejoel"/> Skladba »Easy Money«, za katero navdih je bil [[Wilson Pickett]], je bila leta 1983 predvajana v istoimenskem filmu [[Rodney Dangerfield|Rodneyja Dangerfielda]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0085470/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=Easy Money (1983) - Soundtracks|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> [[File:Christie Brinkley by David Shankbone (cropped).jpg|right|thumb|Joelova druga žena Christie Brinkley, ki je nastopila v nekaterih Joelovih videospotih]] Decembra je naslovna skladba »An Innocent Man« izšla kot singl in je dosegla 10. mesto na ameriški lestvici ter 8. mesto na britanski lestvici.<ref name="charts"/><ref name="uksingles">{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/artist/16696/billy-joel/|title=Official Charts: Billy Joel - Singles|author=|date=|work=officialcharts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Marca 1984 je izšel singl »The Longest Time«, ki je dosegel 14. mesto lestvice [[Billboard Hot 100]] in 1. mesto lestvice [[Adult Contemporary chart]].<ref name="charts"/> Poleti je izšel singl »Leave a Tender Moment Alone«, ki je dosegel 27. mesto, singl »Keeping the Faith« pa je januarja 1985 dosegel 18. mesto.<ref name="charts"/> V videospotu »Kepping the Faith« igra Christie Brinkley »rdečelasko v [[Chevrolet]]u«.<ref name="videos"/> ''An Innocent Man'' je bil nominiran za ''Grammyja za album leta'', vendar je Grammyja prejel [[Michael Jackson|Jacksonov]] album ''[[Thriller (album)|Thriller]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1984-232.html|title=Grammy Awards 1984|author=|date=|work=awardsandshows.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Joel je sodeloval v superskupini »USA for Africa« in skladbi »We Are The World« leta 1985.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vulture.com/2015/03/37-we-are-the-world-performers-ranked.html|title=Ranking the 37 Contributors to ‘We Are the World’|last1=Fox|first1=Jesse David|last2=Charlton|first2=Lauretta|date=6. marec 2015|work=vulture.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Po uspehih albuma ''An Innocent Man'' je bil Joel naprošen, da bi izdal album svojih najuspešnejših singlov. To ni bilo prvič, da bi bilo govora o tej temi, vendar je Joel smatral albume največjih uspešnic kot označevalce konca kariere. Kljub temu je pristal na ponudbo in tako je izšel dvojni album ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume I & Volume II|Greatest Hits Vol. I & II]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-vols-1-2-1973-1985-mw0000650316|title=Billy Joel: Greatest Hits, Vols. 1-2 (1973-1985)|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Posneti in izdani sta bili novi skladbi »You're Only Human (Second Wind)« in »The Night Is Still Young«, ki sta izšli kot singla v promocijo albumu. Oba sta se uvrstila med Top 40, dosegla sta 9. in 34. mesto lestvice.<ref name="charts"/> ''Greatest Hits Vol. I & II'' je bil uspešen in je postal dvakrat diamanten, prodanih pa je bilo 11,5 milijona izvodov. Album je prav tako eden izmed najbolje prodajanih albumov v zgodovini ameriške glasbe.<ref name=RIAA-2/> Joel je vzporedno z albumom ''Greatest Hits Vol. I & II'' izdal dvojni video album, ki je bil kompilacija promocijskih videospotov, ki so bili posneti vse od leta 1977.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Billy-Joel-The-Video-Album-Volume-II/release/2704647|title=Billy Joel ‎– The Video Album - Volume II|author=|date=|work=discogs.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skupaj z videospoti, ki jih je Joel posnel za nova singla, je posnel še videospot za svoj prvi hit »Piano Man«. Čeprav se je uvrstil med Top 10, Joelov naslednji album ''[[The Bridge (album)|The Bridge]]'' ni dosegel takšnega uspeha kot njegovi predhodniki, z njega pa sta izšli uspešnici »A Matter of Trust« in »Modern Woman«,<ref name="bridge">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-bridge-mw0000194333|title=Billy Joel: The Bridge|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> ki sta bili uporabljeni v filmu ''[[Ruthless People]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0091877/soundtrack|title=Ruthless People (1986) - Soundtracks|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> črni komediji režiserjev filma ''[[Airplane!]]''. V videospotu skladbe »A Matter of Trust« je Joel prikazan, kako igra kitaro [[Gibson Les Paul]] z avtogramom [[Les Paul|Lesa Paula]].<ref name="videos"/> Balada »This is the Time« se je uvrstila na 18. mesto lestvice.<ref name="charts"/> 18. novembra 1986 je bila daljša verzija skladbe »Big Man on Mulberry Street« uporabljena v epizodi 3. sezone serije [[Moonlighting]]. Naslov epizode je bil prav tako imenovan »Big Man in Mulberry Street«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0651045/|title=Moonlighting (1985–1989) - Big Man on Mulberry Street|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> ''The Bridge'' je bil Joelov zadnji album, ki je nosil logotip založbe Family Productions. Joel je leta 2008 v intervjuju za revijo ''Performing Songwriter'' dejal, da album ''The Bridge'' zanj ni dober album.<ref>{{navedi splet|url=http://performingsongwriter.com/back-issues/2008-back-issues/issue-111-julyaugust-2008/|title=Performing Songwriter: Issue 111, July/August 2008|author=|date=julij 2008|work=performingsongwriter.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Turneja po Sovjetski zvezi === Oktobra 1986 so Joel in člani njegove skupine začeli načrtovati turnejo po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Ta turneja je postala ena od prvih ameriških rock turnej, ki je bila izvedena na [[Vzhodni blok|Vzhodu]] po postavitvi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2006/01/24/arts/extra/24artsextra-joel.html?8dpc=&_r=1&oref=login&pagewanted=print|title=At Garden, Billy Joel Is Out to Prove He's in Control|last=Sinagra|first=Laura|date=24. januar 2006|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Turneja je vključevala žive koncerte v dvoranah v [[Moskva|Moskvi]], [[Sankt Peterburg|Leningradu]] in [[Tbilisi]]ju. Joel je s svojo družino (vključno s svojo mlado hčerko [[Alexa Ray Joel|Alexo]]) in spremljevalno skupino šel na turnejo avgusta 1987.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ew.com/article/1996/08/09/billy-joel-rocked-ussr-1987|title=Billy Joel rocked the USSR in 1987|last=Sauter|first=Michael|date=9. avgust 1996|work=ew.com.|accessdate=12. april 2016|language=en|archive-date=2016-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161009090234/http://www.ew.com/article/1996/08/09/billy-joel-rocked-ussr-1987|url-status=dead}}</ref> Turnejo so posneli in izdali, koncerte pa so v živo prenašali po vsem svetu. Večina publike je potrebovala dolgo časa, da se je med Joelovimi energičnimi koncerti ogrela, kar je nekaj, kar se Joelu ni zgodilo nikjer drugje, kjer je kdaj nastopal. Joel je dejal, da so bili oboževalci obsijani z velikimi reflektorji in vsak, ki je užival, je »zmrznil«. Oboževalce, ki so »preveč uživali«, je odstranila varnostna služba.<ref name=SeattelWeekly>{{navedi splet|title=Letters to the Editor (14. november 2007).|url=http://www.seattleweekly.com/2007-11-14/news/letters-to-the-editor.php?page=full|website=Seattle Weekly|accessdate=12. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080117165213/http://www.seattleweekly.com/2007-11-14/news/letters-to-the-editor.php?page=full|archivedate=17. januar 2008|language=en}}</ref> Med koncertom je Joel, ki je bil besen zaradi sijanja reflektorjev, prevrnil svoj klavir in zlomil mikrofon, medtem ko je naprej pel.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/1987/07/28/arts/billy-joel-has-a-tantrum.html|title=BILLY JOEL HAS A TANTRUM|author=|date=28. julij 1987|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Kasneje se je za to reakcijo opravičil. Album ''[[Концерт]]'' je izšel oktobra 1987.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/kontsert-live-in-leningrad-mw0000193663|title=Billy Joel: Kontsert: Live in Leningrad|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Zaradi Joelovih težav z visokimi toni je na koncertih sodeloval pevec [[Pete Hewlett]]. Album vsebuje tudi Joelovo verzijo skladb »Back in the U.S.S.R.« (The Beatles) in »The Times They Are a-Changin« ([[Bob Dylan]]). Znano je, da je Joel za koncerte in turnejo zapravil več kot milijon dolarjev,<ref>{{navedi splet|url=http://historyofrussia.org/billy-joels-historic-soviet-concert-tour/|title=Billy Joel’s historic Soviet concert tour|author=|date=|work=historyofrussia.org.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> vendar je kasneje dejal, da se je zaradi prikazane dobre volje splačalo.<ref name="angry"/> === ''Storm Front'' in ''River of Dreams'' === Album ''[[Storm Front (album)|Storm Front]]'' je izšel vzporedno z velikimi spremembami v Joelovi karieri.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/storm-front-mw0000202019|title=Billy Joel: Storm Front|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Avgusta 1989, malo pred izidom albuma, je Joel odpustil svojega managerja in nekdanjega svaka Franka Webra zaradi njunih razhajanj v računovodstvu. Joel je Webra tožil za 90 milijonov dolarjev zaradi domnevne goljufije in kršitve fiduciarnih dolžnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1989-09-26/entertainment/ca-257_1_elizabeth-joel|title=Billy Joel Sues Former Manager for $90 Million|last=Grein|first=Pual|date=26. september 1989|work=Los Angeles Times.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Januarja 1990 sta bila Joelu, po delni presoji, dodeljena 2 milijona dolarjev, aprila pa je sodišče zavrnilo Webrovo pritožbo za 30 milijonov dolarjev.<ref name=classic/> [[File:Crystal Taliefero of Billy Joel Band May 2007.jpg|left|thumb|Leta 1989 se je Billy Joel Bandu pridružila multiinstrumentalistka Crystal Taliefero]] Prvi singl z albuma, »[[We Didn't Start the Fire]]«, je izšel septembra 1989 in postal Joelov tretji singl, ki je dosegel 1. mesto lestvice, kjer je ostal dva tedna.<ref name="charts"/> ''Storm Front'' je izšel oktobra in postal Joelov prvi album po albumu ''Glass Houses'', ki je dosegel 1. mesto na lestvici.<ref name="billboard200"/> ''Storm Front'' je tudi prvi album po albumu ''Turnstiles'', ki ga ni produciral Phil Ramone. Pri tem albumu je Joel želel novi zvok, zato je sodeloval z [[Mick Jones|Mickom Jonesom]], sicer članom skupine [[Foreigner]]. Joel je prav tako kot klaviaturist sodeloval na Jonesovemu albumu ''Mick Jones'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mick-jones-mw0000200420/credits|title=Mick Jones: Mick Jones - Credits|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> lahko pa ga vidimo tudi v videospotu Jonesovega singla »Just Wanna Hold«, kjer Joel igra klavir, medtem se mu pridruži njegova takratna žena Christie Brinkley in ga poljubi. Joel je pri albumu spremenil zasedbo svoje spremljevalne skupine. Iz nje je odpustil vse glasbenike, razen bobnarja [[Liberty DeVitto|Libertyja DeVitta]], kitarista Davida Browna in saksofonista [[Mark Rivera|Marka Rivero]].<ref>{{navedi splet|url=https://30daysout.wordpress.com/2008/07/24/30-days-out-interview-liberty-devitto-former-drummer-for-billy-joel/|title=30 Days Out Exclusive Interview: Liberty DeVitto, former drummer for Billy Joel|author=|date=|work=30daysout.wordpress.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skupini so se pridružili novi glasbeniki, med njimi multiinstrumentalistka [[Crystal Taliefero]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mellencamp.com/index.php?page=news&n_id=1457|title=Former Band Member Spotlight: Crystal Taliefero-Pratt|last=Requet|first=Thad|date=23. maj 2009|work=mellencamp.com.|accessdate=12. april 2016|language=en|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001822/http://www.mellencamp.com/index.php?page=news&n_id=1457|url-status=dead}}</ref> Drugi singl z albuma »I Go to Extremes« je dosegel 6. mesto lestvice v začetku 90. let.<ref name="charts"/> Album je prav tako znan po skladbi »Leningrad«, ki jo je Joel napisal po srečanju klovna v tem mestu med svojo turnejo leta 1987, in »The Downeaster Alexa«, ki govori o tegobah ribičev z [[Long Island]]a.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=4243|title=THE DOWNEASTER ALEXA by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Z albuma je izšel še en bolj znan singl »And So It Goes«, ki je konec 90. let dosegel 37. mesto na lestvici.<ref name="charts"/> Skladba je bila najprej napisana leta 1983, ko je Joel pisal skladbe za album ''An Innocent Man'', vendar skladba ni spadala v koncept albuma. Leta 1996 je Joel na Masterclass seji v [[Pittsburgh]]u dejal, da je ''Storm Front'' turbulenten album in skladba »And So It Goes«, kot zadnja skladba na albumu, opisuje mir in spokojnost, ki pogosto vodita v »nasilno nevihto«. Poleti 1992 je Joel vložil še eno tožbo za 90 milijonov dolarjev, tokrat proti svojemu nekdanjemu odvetniku Allenu Grubmanu, ki ga je obtožil številnih prestopkov, vključno s prevaro in kršitve pogodbe,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/1992/09/24/business/billy-joel-takes-his-lawyers-to-court.html|title=Billy Joel Takes His Lawyers to Court|last=Fabrikant|first=Geraldine|date=24. september 1992|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> vendar sta se Joel in Grubman zunaj sodišča pogodila za neznano vsoto in je bil primer zato opuščen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/1995/05/03/business/the-media-business-a-tangled-tale-of-a-suit-a-lawyer-and-billy-joel.html|title=THE MEDIA BUSINESS; A Tangled Tale of a Suit, A Lawyer and Billy Joel|last=Fabrikan|first=Geraldine|date=3. maj 1995|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Leta 1992 je Joel v Rock & Roll dvorano slavnih sprejel R&B duet [[Sam & Dave]].<ref>{{navedi splet|url=https://rockhall.com/inductees/sam-and-dave/video/8829/|title=Billy Joel Inducts Sam & Dave at the 1992 Inductions|author=|date=|work=rockhall.com.|accessdate=12. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160411221747/https://www.rockhall.com/inductees/sam-and-dave/video/8829/|url-status=dead}}</ref> Istega leta je Joel začel delati na novem albumu ''[[River of Dreams]]'', ki je izšel v začetku leta 1993.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/river-of-dreams-mw0000100691|title=Billy Joel: River of Dreams|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Na naslovnici se nahaja slika, ki jo je naslikala Christie Brinkley. Singl »River of Dreams« je za zdaj zadnji Joelov singl, ki se je uvrstil med Top 10, dosegel je 3. mesto lestvice [[Billboard Hot 100]], konec leta pa je padel na 21. mesto.<ref name="charts"/> Album vsebuje tudi hit skladbi »All About Soul« in »Lullabye (Goodnight, My Angel)«, ki jo je Joel napisal za svojo hčerko Alexo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=4205|title=LULLABYE (GOODNIGHT, MY ANGEL) by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Radijska verzija skladbe »All About Soul« se nahaja na albumu ''[[The Essential Billy Joel]]'',<ref name="essential">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-essential-billy-joel-mw0000014115|title=Billy Joel: The Essential Billy Joel|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> ki je izšel leta 2001, demo verzija skladbe pa se nahaja na albumu ''[[My Lives]]'', ki je izšel leta 2005.<ref name="mylives">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/my-lives-mw0000704019|title=Billy Joel: My Lives|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skladba »The Great Wall of China« je bila napisana o Joelovem nekdanjem managerju Franku Webru in je bila uvrščena na repertoar Joelove turneje leta 2006.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=24027|title=THE GREAT WALL OF CHINA by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skladba »2000 Years« je bila izvedena na koncertu 31. decembra 1999 v [[Madison Square Garden|Madison Square Gardnu]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/1999/madison-square-garden-new-york-ny-6bd19eba.html|title=Billy Joel Setlist at Madison Square Garden, New York, NY, USA|author=|date=31. december 1999|work=setlist.fm.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> skladba »Famous Last Words« pa je za več kot desetletje končala Joelovo skladanje pop skladb. === Turneje Face to Face === Leta 1994 je Joel skupaj z [[Elton John|Eltonom Johnom]] začel s serijami turnej »Face to Face«, s katerimi sta postala najdaljši in najuspešnejši koncertni tandem v zgodovini pop glasbe.<ref>{{navedi splet|title=Concerts: Billy Joel & Elton John.|url=http://tampabay.metromix.com/music/concert/billy-joel-and-elton-downtown-area/808679/content|website=tampabay.metromix.com|accessdate=8. december 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123035033/http://chicago.metromix.com/music/concert/billy-joel-and-elton-downtown-area/808679/content|archivedate=23. januar 2015|language=en}}</ref> Med koncerti sta, tako Joel kot John, igrala svoje skladbe, skladbe drug drugega in izvajala duete. Na samo 24 koncertih sta nabrala več kot 46 milijonov dolarjev in razprodala turnejo leta 2003.<ref>{{navedi splet|url=http://everything.explained.today/Face_to_Face_1994/#Ref-1|title=Face to Face 1994 explained|author=|date=|work=everything.explained.today.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160512230417/http://everything.explained.today/Face_to_Face_1994/#Ref-1|url-status=dead}}</ref> Joel in John sta marca 2009 ponovno odšla na turnejo »Face to Face«,<ref>{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-and-elton-john-tour-dates/|title=Billy Joel And Elton John Tour Dates|author=|date=22. januar 2009|work=billyjoel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> ki sta jo zaključila marca 2010 v [[Albany]]ju, [[New York (zvezna država)|New York]] v Times Union Centru. Februarja 2010 je Joel zanikal govorice, da sta z Johnom odpovedala poletni del turneje leta 2010. Joel je dejal, da za poletje ni bilo planiranih koncertov.<ref name="rollingjohnjoel">{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-dismisses-rumors-he-yanked-tour-with-elton-john-20100226|title=Billy Joel Dismisses Rumors He Yanked Tour With Elton John|last=Scaggs|first=Austin|date=26. januar 2010|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je nato za revijo Rolling Stone povedal: »Verjetno bova šla še enkrat na turnejo. Z njim je vedno zabavno igrati.«<ref name="rollingjohnjoel"/> Kljub temu je Joel marca 2012 publiki na [[Univerza Floride|Univerzi Floride]] povedal, da so turneje »Face to Face« postale »nekoliko omejene«, ker je John vztrajal, da igrata vedno isti program. »Mislim, da ne bova več hodila po turnejah,« je še dejal Joel.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billyjoelpresale.com/billy-joel-facts.html|title=Billy Joel Facts|author=|date=|work=billyjoelpresale.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160417033700/http://www.billyjoelpresale.com/billy-joel-facts.html|url-status=dead}}</ref> === 1994–2007 === [[File:Billy Joel performing in Jacksonville, Florida, 2007.jpg|right|thumb|Joel, leta 2007, na koncertu na Floridi]] 25. avgusta 1994 sta se Joel in njegova druga žena Christie Brinkley ločila, klub temu pa sta ostala v prijateljskih odnosih.<ref name="divorce">{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2808870/How-Billy-Joel-love-fortune-lost-problems-drinking-depression.html|title=How Billy Joel found love and fortune, and even married Christie Brinkley, but lost it all due to drink, depression and infidelity|last=D'Amato|first=Pete|date=26. oktober 2014|work=dailymail.co.uk.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Skladbi iz leta 1997, »To Make You Feel My Love« in »Hey Girl«, sta izšli na Joelovem albumu ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume III|Greatest Hits Volume III]]''.<ref name="hits3">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-vol-3-mw0000024800|title=Billy Joel: Greatest Hits, Vol. 3|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je napisal in posnel skladbo »Shameless«, ki jo je kasneje priredil Garth Brooks in je dosegla 1. mesto na Billboardovi country lestvici.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/302597/garth-brooks/chart?f=357|title=Garth Brooks - Chart history|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je leta 1997 koncertiral skupaj z Brooksom na koncertu v Central parku.<ref>{{navedi splet|url=http://edition.cnn.com/SHOWBIZ/9708/06/brooks.concert/index.html|title=Garth Brooks' concert in Central Park: Catch the fever|last=Tush|first=Bill|date=6. avgust 1997|work=edition.cnn.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160910191025/http://edition.cnn.com/SHOWBIZ/9708/06/brooks.concert/index.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1999 so Joela sprejeli v Rock & Roll dvorano slavnih.<ref name="rnr99">{{navedi splet|url=https://rockhall.com/inductees/billy-joel/video/8819/|title=Ray Charles inducts Billy Joel into the Rock and Roll Hall of Fame|author=|date=|work=rockhall.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420173402/http://www.rockhall.com/inductees/billy-joel/video/8819/|url-status=dead}}</ref> Začetni govor je imel [[Ray Charles]], ki je v govoru omenil duet »Baby Grand«, ki ga je Joel napisal zase in zanj in je izšel na albumu ''The Bridge'' leta 1986.<ref name="bridge"/><ref name="rnr99"/> 31. decembra 1999 je Joel izvedel koncert v Madison Square Gardnu v New Yorku.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-billy-joel-rings-in-the-new-millenium-20131128|title=Flashback: Billy Joel Rings In the New Millenium|author=Greene, Andy|date=28. november 2013|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160426190246/http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-billy-joel-rings-in-the-new-millenium-20131128|url-status=dead}}</ref> V tistem času je Joel dejal, da je to verjetno njegova zadnja turneja in njegov zadnji koncert. Skladbi »We Didn't Start the Fire« in »Scenes from an Italian Restaurant« sta bili posneti in kasneje predvajani v oddaji ob novem letu na kanalu ABC. Koncert je trajal skoraj štiri ure in je izšel kot ''[[2000 Years: The Millennium Concert]]''.<ref name="millenium">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/2000-years-the-millennium-concert-mw0000607187|title=Billy Joel: 2000 Years: The Millennium Concert|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2001 je Joel izdal album ''[[Fantasies & Delusions]]'', zbirko klasičnih klavirskih skladb.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/2000-years-the-millennium-concert-mw0000607187|title=Billy Joel: Fantasies & Delusions (Music for Solo Piano)|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Vse je napisal Joel, izvedel pa jih je [[Hyung-ki Joo|Richard Joo]]. Joel pogosto uporablja dele teh skladb kot interludije na svojih koncertih, nekatere skladbe pa so tudi del muzikala ''Movin' Out''.<ref name="movinout">{{navedi splet|url=http://broadwaymusicalhome.com/shows/movinout.htm|title=Movin' Out|author=|date=|work=broadwaymusicalhome.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Album je dosegel 1. mesto klasičnih lestvic.<ref name="billboard200"/> 21. septembra 2001 je Joel na dobrodelnem koncertu [[America: A Tribute to Heroes]] izvedel skladbo »New York State of Mind«,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/america-a-tribute-to-heroes-mw0000210393|title=Various Artists: America: A Tribute to Heroes|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 20. oktobra 2001 pa je na dobrodelnem koncertu [[The Concert for New York City]] v Madison Square Gardnu izvedel skladbi »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)« in »New York State of Mind«. Kasneje je na istem koncertu skupaj z Eltonom Johnom izvedel skladbo »Your Song«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-concert-for-new-york-city-mw0000213296|title=Various Artists: The Concert for New York City|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2003 je Joel v Rock & Roll dvorano slavnih sprejel skupino The Righteous Brothers, kjer je poudaril, da je njegova skladba »Until the Night« nastala v spomin skupini.<ref>{{navedi splet|url=http://rockhall.com/video/5131/|title=Billy Joel inducts The Righteous Brothers Rock and Roll Hall of Fame inductions 2003|author=|date=|work=rockhall.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2015-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151118221951/http://rockhall.com/video/5131/|url-status=dead}}</ref> Leta 2005 je založba Columbia izdala box set ''[[My Lives]]'', ki je kompilacija demo verzij, b-strani singlov, verzij v živo in Top 40 hitov.<ref name="mylives"/> Kompilacija vključuje tudi program Umixit, kjer lahko poslušalci z računalnikom ustvarijo remix skladbe »Zanzibar« in žive verzije skladbe »I Go to Extremes«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rocknworld.com/features/06/KevinWierzbicki.shtml|title=Billy Joel - My Lives (Boxset) Review |last=Wierzbicki|first=Kevin|date=|work=rocknworld.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Box set vključuje tudi DVD s posnetki turneje River of Dreams. [[File:BillyJoelPhillySelloutBanner.jpg|thumb|200 px|upright|right|Joelova "upokojena" številka v Wells Fargo Centru, [[Filadelfija]]]] 7. januarja 2006 je Joel začel turnejo po ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2005/11/15/billy_joel_2006_tour_dates_announced|title=Billy Joel 2006 Tour Dates Announced|author=|date=15. november 2005|work=starpulse.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160424231854/http://www.starpulse.com/news/index.php/2005/11/15/billy_joel_2006_tour_dates_announced|url-status=dead}}</ref> Ker v zadnjih 13 letih ni napisal novih skladb, je na turneji izvajal tako svoje največje hite, kot tudi obskurne skladbe, kot sta skladbi »Zanzibar« in »All for Leyna«. Njegova turneja je vključevala 12 razprodanih koncertov v Madison Square Gardnu v New Yorku. Joelova serija 12 koncertov v Madison Square Gardnu je zrušila rekord [[Bruce Springsteen|Brucea Springsteena]], ki je izvedel 10 razprodanih koncertov v isti dvorani.<ref name="joelmsg">{{navedi splet|url=http://www.billyjoelmsg.com/news/|title=MADISON SQUARE GARDEN ANNOUNCES BILLY JOEL AS FIRST-EVER MUSIC FRANCHISE “BILLY JOEL AT THE GARDEN”|author=|date=3. december 2013|work=billyjoelmsg.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160414031544/http://www.billyjoelmsg.com/news/|url-status=dead}}</ref> V čast rekorda so v dvorani »upokojili« številko 12, ki je tako postala prva upokojena številka nešportnika v dvorani.<ref name="joelmsg"/> Isto čast so Joelu izkazali v dvorani [[Wells Fargo Center]] v [[Filadelfija|Filadelfiji]], kjer je Joel v svoji karieri izvedel 46 razprodanih koncertov<ref name="joelwells">{{navedi splet|url=http://articles.mcall.com/2014-01-31/entertainment/mc-homepage-0127-11-20140131_1_third-best-selling-solo-artist-billy-joel-nylon-curtain|title=Billy Joel sells out Philly's Citizens Bank Park in a flash|last=Moser|first=John J.|date=31. januar 2014|work=articles.mcall.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160731162841/http://articles.mcall.com/2014-01-31/entertainment/mc-homepage-0127-11-20140131_1_third-best-selling-solo-artist-billy-joel-nylon-curtain|url-status=dead}}</ref> in v dvorani [[Times Union Center]] v Albanyju, New York.<ref name="joeltuc">{{navedi splet|url=http://www.revolvy.com/main/index.php?s=Times%20Union%20Center&item_type=topic|title=Times Union Center |author=|date=|work=revolvy.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 13. junija 2006 je založba Columbia izdala dvojni kompilacijski album ''12 Gardens Live'', ki vsebuje 32 živih posnetkov z 12 Joelovih koncertov v Madison Square Gardnu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/12-gardens-live-mw0000411990|title=Billy Joel: 12 Gardens Live|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Med evropsko turnejo leta 2006 je Joel po dolgem času obiskal [[Združeno kraljestvo]] in [[Irska|Irsko]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/2006/wembley-arena-london-england-43d41f3f.html|title=Billy Joel Setlist at Wembley Arena, London, England|author=|date=10. julij 2006|work=setlist.fm.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 31. julija 2006 je Joel izvedel brezplačni koncert v [[Rim]]u s [[Kolosej]]em v ozadju. Organizatorji navajajo, da se je tega koncerta, ki ga je otvoril [[Bryan Adams]], udeležilo 500 tisoč ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/music/news/2006-08-01-rome_x.htm|title=Billy Joel, Bryan Adams perform free concert in Rome|author=|date=1. avgust 2006|work=usatoday.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Konec leta 2006 je Joel koncertiral po [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Japonska|Japonskem]] in [[Havaji]]h, februarja in marca 2007 je koncertiral po jugovzhodu ZDA, spomladi 2007 pa je koncertiral po srednjem zahodu ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bandsintown.com/BillyJoel/past_events?page=13|title=Billy Joel: Past Tour Dates |author=|date=|work=bandsintown.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 3. januarja istega leta so mediji objavili vest, da je Joel posnel novo skladbo z besedilom, kar je postala njegova prva nova skladba z besedilom po skoraj 14 letih.<ref name=allmylife>{{navedi splet|title=Billy Joel Returns To Pop With New Single|url=http://billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003539391|website=billboard.com|accessdate=13. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012145708/http://billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003539391|last=Cohen|first=Jonathan|date=30. januar 2007|archivedate=12. oktober 2007|language=en}}</ref> Skladba z naslovom »All My Life« je bil Joelov najnovejši singl (skupaj s skladbo »You're My Home«, posneto v živo v Madison Square Gardnu leta 2006) in je izšla 27. februarja 2007.<ref name=allmylife/> 4. februarja je Joel na Super Bowlu XLI zapel ameriško državno himno in s tem postal eden izmed dveh izvajalcev, ki sta dvakrat zapela himno na Super Bowlu.<ref>{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/super-bowl-2016-history-national-anthem-singers/story?id=36749733|title=Super Bowl 2016: A History of National Anthem Singers|last=Dresdale|first=Andrea|date=7. februar 2016|work=ABC News.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 1. decembra 2007 je Joel predstavil svojo novo skladbo »Christmas in Fallujah«.<ref name=fallujah>{{navedi splet|title=EMERGING SINGER-SONGWRITER CASS DILLON PREMIERES NEW BILLY JOEL SONG, "CHRISTMAS IN FALLUJAH," EXCLUSIVELY ON iTUNES BEGINNING TUESDAY, DECEMBER 4|url=http://www.billyjoel.com/pressrelease_fallujah.html|website=billyjoel.com|accessdate=13. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080207165801/http://www.billyjoel.com/pressrelease_fallujah.html|author=Press Release|date=30. november 2007|archivedate=7. februar 2008|language=en}}</ref> Skladbo je izvedel glasbenik z Long Islanda, Cass Dillon, ker je Joel želel, da bi skladbo izvedel nekdo v vojaških letih. Skladba je bila posvečena vojakom v [[Irak]]u.<ref name=fallujah/> Joel jo je napisal septembra 2007 ko je bral številna pisma, ki so mu jih poslali ameriški vojaki iz Iraka. »Christmas in Fallujah« je komaj druga pop rock skladba, ki jo je Joel izdal po albumu ''River of Dreams'', ki je izšel leta 1993. Prihodki od skladbe so bili nakazani fundaciji Homes For Our Troops.<ref name=fallujah/> === 2008–2012 === 26. januarja 2008 je Joel skupaj z orkestrom iz Filadelfije igral na praznovanju 151. obletnice Academy of Music.<ref>{{navedi splet|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/music/2007-12-28-554824090_x.htm|title=Joel debuts with Philadelphia Orchestra|last=Chernin|first=Stephen|date=28. december 2007|work=usatoday.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je predstavil svojo novo klasično skladbo »Waltz No. 2 (Steinway Hall)«, ki jo je aranžiral Brad Ellis.<ref>{{navedi splet|url=http://www.concertonet.com/scripts/review.php?ID_review=4415|title=Academy of Music Anniversary Concert|last=Baxter|first=Robert|date=|work=concertonet.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je zaigral tudi nekaj svojih manj znanih skladb z orkestrsko spremljavo, vključno s skladbama »Scandinavian Skies« in »Where's the Orchestra?« z albuma ''The Nylon Curtain''. Skladbe je za orkester aranžiral Brad Ellis. [[File:Rivera, Rosenthal, Taliefero, Fischer of Billy Joel Band May 2007.jpg|left|220px|thumb|Billy Joel Band leta 2007]] 10. marca 2008 je Joel sprejel svojega prijatelja John Mellencampa v Rock & Roll dvorano slavnih v hotelu Waldorf Astoria Hotel v New Yorku.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/madonna-mellencamp-cohen-honored-at-emotional-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20080311|title=Madonna, Mellencamp, Cohen Honored at Emotional Rock and Roll Hall of Fame Induction|author=|date=11. marec 2008|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160416033929/http://www.rollingstone.com/music/news/madonna-mellencamp-cohen-honored-at-emotional-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20080311|url-status=dead}}</ref> Od maja do julija 2008 je razprodal 10 koncertov v kazinu Mohegan Sun Casino v [[Uncasville|Uncasvillu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.masslive.com/entertainment/index.ssf/2008/05/billy_joel_kicks_off_10concert.html|title=Billy Joel kicks off 10-concert series at the Mohegan Sun Casino this weekend|last=Kelly|first=Ray|date=21. maj 2008|work=masslive.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Kazino ga je počastil z zastavo z njegovim imenom in številko 10, ki so jo izobesili v dvorani. 19. junija 2008 je izvedel koncert ob ponovnem odprtju kazinoja Caesars Windsor v [[Windsor]]ju, [[Ontario]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.goanddomichigan.com/reviews/review.asp?ID=1411|title=News: Caesars Windsor, Billy Joel Deal Winning Hand On Opening Night|last=Graff|first=Gary|date=|work=goanddomichigan.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je bil dobro razpoložen, veliko se je šalil, sebe je predstavil kot »očeta Billyja Joela«, občinstvu pa je dejal »plačali ste veliko, da bi lahko videli debelega plešastega tipa«. Povedal je še, da je bil kanadski folk-pop glasbenik [[Gordon Lightfoot]] glasbena inspiracija skladbi »She's Always a Woman«. 16. in 18. julija 2008 je Joel izvedel zadnja dva koncerta na [[Shea Stadium]]u pred njegovo porušitvijo. Kot gostje so se mu na koncertu pridružili še [[Tony Bennett]], [[Don Henley]], [[John Mayer]], [[John Mellencamp]], [[Steven Tyler]], [[Roger Daltrey]], [[Garth Brooks]] in [[Paul McCartney]].<ref name=shea>{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/wnet/gperf/billy-joel-live-at-shea-stadium-preview-the-concert/1078/|title=Billy Joel: Live at Shea Stadium Preview the Concert|author=|date=|work=pbs.org.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Koncert je bil predstavljen v dokumentarnem filmu ''Last Play at Shea''. Film je na DVD-ju izšel 8. februarja 2011. Zgoščenka in DVD koncerta ''[[Live at Shea Stadium: The Concert]]'' sta izšla 8. marca 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/live-at-shea-stadium-the-concert-mw0002103148|title=Billy Joel: Live at Shea Stadium: The Concert|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 11. decembra 2008 je Joel posnel svojo verzijo skladbe »Christmas in Fallujah« med koncertom v [[Acer Arena|Acer Areni]] v [[Sydney]]ju in je izšla kot singl v živo le v Avstraliji.<ref>{{navedi splet|url=http://eil.com/shop/moreinfo.asp?catalogid=457295|title=Billy Joel Christmas In Fallujah Australian CD single (CD5 / 5")|author=|date=|work=eil.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> To je edina izdaja te skladbe, kjer je vokale odpel Joel, leta 2007 je namreč na studijskem posnetku vokale pel Class Dillon.<ref name=fallujah/> Decembra 2008 je Joel koncertiral po Avstraliji. 19. maja 2009 je Joelov nekdanji bobnar Liberty DeVitto vložil tožbo, v kateri je Joela in založbo [[Sony Music]] obtožil, da mu dolgujejo plačilo za 10 let.<ref>{{navedi splet|url=http://nypost.com/2009/05/24/drummed-out-by-the-piano-man/|title=‘DRUMMED OUT’ BY THE PIANO MAN|last=Boniello, |first=Kathianne|date=24. maj 2009|work=New York Post.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> DeVitto ni nikoli pisal ali aranžiral skladb, ki jih je Joel odpel, vendar je trdil, da je pomagal aranžirati nekaj skladb, med njimi skladbo »Only the Good Die Young«. Aprila 2010 je v javnost prišla vest, da sta Joel in DeVitto prijateljsko rešila problem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-settles-royalty-lawsuit-with-former-drummer-20100423|title=Billy Joel Settles Royalty Lawsuit With Former Drummer|last=Kreps|first=Daniel|date=23. april 2010|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160426174410/http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-settles-royalty-lawsuit-with-former-drummer-20100423|url-status=dead}}</ref> Leta 2011 je bila 40. obletnica izdaje prvega Joelovega albuma ''Cold Spring Harbor''.<ref name=csh40>{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-catalog-be-reissued-commemorative-cdsdvds-be-released/|title=Billy Joel Catalog To Be Reissued, Commemorative CDs/DVDs To Be Released|author=|date=11. januar 2011|work=billyjoel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Da bi počastili to obletnico, je založba Columbia nameravala izdati kolekcijo redkih Joelovih posnetkov, živih posnetkov in videoposnetkov, vendar ni nikoli prišlo do tega. Novembra 2011 je ponovno izšel album ''Piano Man'' v dvojni izdaji.<ref name=csh40/> Leta 2012 je Joel podpisal pogodbo z založbo [[Universal Music Publishing Group]] (UMPG) in podružnico [[Rondor Music International]].<ref name=umpg_rondor>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/biz/articles/news/publishing/1083985/exclusive-billy-joel-signs-global-publishing-deal-with-rondor|title=Exclusive: Billy Joel Signs Global Publishing Deal With Rondor and Universal|last=Christman|first=Ed|date=30. avgust 2012|work=billboard.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> S pogodbo sta UMPG in Rondor zamenjala založbo [[EMI|EMI Music Publishing]] pri obvladovanju Joelovega glasbenega kataloga zunaj ZDA. Pogodba se je osredotočila predvsem na povečanje uporabe Joelove glasbe v filmih, na televizijskih oddajah in reklamah.<ref name=umpg_rondor/> 12. decembra 2012 je Joel sodeloval na dobrodelnem koncertu [[12-12-12: The Concert for Sandy Relief]] v Madison Square Gardnu, ki se je odvil za žrtve [[Orkan Sandy|Orkana Sandy]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2247298/12-12-12-Sandy-concert-line-Alicia-Keys-Bruce-Springsteen-Bon-Jovi-Kanye-West-rock-out.html|title='We're coming back stronger!' Bruce Springsteen, Bon Jovi, Alicia Keys and Billy Joel lead the way at 12-12-12 Sandy concert|author=Daily Mail Reporter|date=13. december 2012|work=dailymail.co.uk.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Pri skladbi »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)« je prilagodil besedilo žrtvam orkana. === 2013–danes === Maja 2013 je bilo oznanjeno, da bo Joel 1. novembra 2013 izvedel svoj prvi notranji koncert na [[Irska|Irskem]] v dvorani O2 v [[Dublin]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-dublin-concert-called-unforgettable-show-view-photos-and-set-list/|title=Billy Joel Dublin Concert Called An ‘Unforgettable Show’ – View Photos And Set List|author=|date=4. november 2013|work=billyjoel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je hkrati potrdil vrnitev v Združeno kraljestvo, prvič po sedmih letih, kjer je izvedel tri koncerte v oktobru in novembru.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gigsandtours.com/news/billy-joel-announces-first-/616|title=BILLY JOEL ANNOUNCES FIRST UK TOUR IN 7 YEARS!!|author=|date=|work=gigsandtours.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je izvedel dva koncerta v [[Manchester|Manchestru]] in [[Birmingham]]u ter koncert v [[london]]ski dvorani Hammersmith Apollo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/live-music-reviews/10430256/Billy-Joel-Hammersmith-Apollo-London-review.html|title=Billy Joel, Hammersmith Apollo, London, review|last=Brown |first=Helen|date=6. november 2013|work=telegraph.co.uk.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Oktobra je Joel izvedel koncert presenečenja na Long Islandu v dvorani The Paramount, v podporo fundaciji Long Island Cares.<ref>{{navedi splet|url=https://www.newsday.com/entertainment/music/billy-joel-basks-in-hometown-glow-at-huntington-s-paramount-1.6269240|title=Billy Joel basks in hometown glow at Huntington's Paramount|last=Gamboa|first=Glenn|date=17. oktober 2013|work=newsday.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160425045302/https://www.newsday.com/entertainment/music/billy-joel-basks-in-hometown-glow-at-huntington-s-paramount-1.6269240|url-status=dead}}</ref> Dvorana lahko sprejme 1.555 ljudi in je bila razprodana v samo petih minutah. Joel je 31. decembra 2013, prvič po letu 2006, izvedel koncert v New Yorku v [[Brooklyn]]u v dvorani [[Barclays Center]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-playing-brooklyns-barclays-center-on-new-years-eve-20131031|title=Billy Joel Playing Brooklyn's Barclays Center on New Year's Eve|last=Greene|first=Andy|date=31. oktober 2013|work=Rolling Stone.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160426171611/http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-playing-brooklyns-barclays-center-on-new-years-eve-20131031|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 je Joel, od 7. januarja do 2. avgusta, izvedel 21 koncertov v številnih mestih po ZDA in Kanadi. 3. decembra 2013 je bilo v medijih oznanjeno, da bo Joel postal del franšize Madison Square Gardna in bo tako v MSG-ju odigral en koncert na mesec, z začetkom 27. januarja 2014.<ref>{{navedi splet|url=http://www.usatoday.com/story/life/music/2013/12/03/billy-joel-will-be-first-music-franchise-at-madison-square-garden/3769651/|title=Meet Madison Square Garden's new franchise: Billy Joel|last=Gardner|first=Elysa|date=3. december 2013|work=USA Today.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 7. januarja 2014 se je pričela turneja Billy Joel in Concert, ki še vedno traja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wbab.com/weblogs/donna-donna/2014/nov/07/billy-joel-adds-13th-msg-show/|title=Billy Joel Adds 13th MSG Show|last=Donna|first=Donna|date=7. november 2014|work=wbab.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2014-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20141120065752/http://www.wbab.com/weblogs/donna-donna/2014/nov/07/billy-joel-adds-13th-msg-show/|url-status=dead}}</ref> Joel je leta 2014 izvedel novoletni koncert v Amway Centru, kjer je izvedel številne priredbe znanih skladb, kot so »Your Song« (Elton John), »You Are So Beautiful« ([[Billy Preston]]), ki je bila izvedena v spomin [[Joe Cocker|Joeju Cockerju]], »With a Little Help from My Friends«, »Can't Buy Me Love« in »When I'm 64« (The Beatles), »Auld Lang Syne« ([[Robert Burns]]) in »You Shook Me All Night Long« ([[AC/DC]]), ki jo je izvedel skupaj z [[Brian Johnson|Brianom Johnsonom]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.orlandosentinel.com/entertainment/music/soundboard/os-billy-joel-concert-orlando-20141231-post.html|title=Concert review: Billy Joel at Amway Center|last=Abbot|first=Jim|date=31. december 2014|work=orlandosentinel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160428000351/http://www.orlandosentinel.com/entertainment/music/soundboard/os-billy-joel-concert-orlando-20141231-post.html|url-status=dead}}</ref> Pri skladbi »New York State of Mind« se je Joelu na odru pridružil [[Rufus Wainwright]]. Joel je prav tako izvedel niz manj znanih skladb, kot je skladba »Souvenir« z albuma ''Streetlife Serenade'', izvedel pa je tudi skladbo »We Didn't Start the Fire«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/2014/amway-center-orlando-fl-73cd5eb9.html|title=Billy Joel Setlist at Amway Center, Orlando, FL, USA|author=|date=31. december 2014|work=setlist.fm.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 4. avgusta 2015 je Joel v areni Nassai Coliseum izvedel svoj zadnji koncert pred renovacijo arene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/live-reviews/billy-joel-closes-nassau-coliseum-with-nostalgic-three-hour-marathon-20150805|title=Billy Joel Closes Nassau Coliseum With Nostalgic Three-Hour Marathon|last=Greene|first=Andy|date=5. avgust 2015|work=Rolling Stone.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> == Drugi projekti == Leta 1996 je Joel po svoji dolgoletni ljubezni do jadranja,<ref>{{navedi splet|url=http://archive.fortune.com/magazines/fortune/fortune_archive/2004/09/20/381144/index.htm|title=The Piano Man Builds His Dream Boat Billy Joel has always loved watercraft. But now he has commissioned--and is helping design--a fantastic commuter yacht straight out of the golden age of powerboats.|last=Smith|first=Timothy K.|date=20. september 2004|work=fortune.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160424115923/http://archive.fortune.com/magazines/fortune/fortune_archive/2004/09/20/381144/index.htm|url-status=dead}}</ref> skupaj s poslovnežem Petrom Needhamom ustanovil podjetje The Long Island Boat Company.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dipity.com/legacyrecordings/Billy_Joel_Timeline/|title=Billy Joel Timeline|author=|date=|work=dipity.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160429203924/http://www.dipity.com/legacyrecordings/Billy_Joel_Timeline/|url-status=dead}}</ref> Novembra 2010 je Joel odprl trgovino v [[Oyster Bay]]ju, [[Long Island]], ki proizvaja po naročilu motorna kolesa, izdelana v retro stilu.<ref>{{navedi splet|url=http://antonnews.com/oysterbayenterprisepilot/news/12950-billy-joel-adds-to-ob-mix-as-chamber-members-chat.html|title=Billy Joel Adds to OB Mix As Chamber Members Chat|last=Karppi|first=Dagmar Fors|date=21. januar 2011|work=Oyster Bay Enterprise Pilot.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2016-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160102004823/http://www.antonnews.com/oysterbayenterprisepilot/news/12950-billy-joel-adds-to-ob-mix-as-chamber-members-chat.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2011 je Joel oznanil, da bo izdal avtobiografijo, ki jo je napisal skupaj s Fredom Schruersom, z naslovom ''The Book of Joel: A Memoir''. Knjiga bi morala najprej biti izdana junija 2011, vendar se je marca 2011 Joel premislil in prekinil naložbo z založbo HarperCollins. Revija Rolling Stone je razkrila, da je založba HarperCollins za projekt plačala 3 milijone dolarjev in bo Joel zato založbi vrnil denar.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-scraps-plans-to-release-memoir-20110331|title=Billy Joel Scraps Plans to Release Memoir|last=Perpetua|first=Matthew|date=31. marec 2011|work=Rolling Stone.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/472267/billy-joel-cancels-book-of-joel-memoir|title=Billy Joel Cancels 'Book of Joel' Memoir|author=Nekesa Mumbi Moody|date=31. marec 2011|work=billboard.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> V obrazložitvi svoje odločitve je Joel dejal, da je med pisanjem knjige spoznal, da nima interesa govoriti o preteklosti ter da izraz o njegovem življenju in njegovih vzponih in padcih ostaja v njegovi glasbi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-cancels-book-joel/|title=Billy Joel Cancels ‘Book Of Joel’|author=|date=31. marec 2011|work=billyjoel.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2014 je Schruers izdal Joelovo biografijo z naslovom ''Billy Joel'', ki temelji na Joelovih intervjujih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.showbiz411.com/2013/09/13/exclusive-billy-joel-book-going-ahead-after-all-but-without-billy-joel|title=Exclusive: Billy Joel Book Going Ahead After All, But Without Billy Joel|last=Friedman|first=Roger|date=13. september 2011|work=showbiz411.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Januarja 2014 se je Joel, v vlogi samega sebe, pojavil v seriji »The Greatest Event in Television History«, kjer je zapel skladbo »My Life« kot rekreacijo vstopne teme epizode »Bosom Buddies«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/tvclub/the-greatest-event-in-television-history-4-107257|title=The Greatest Event In Television History 4|last=Knibbs|first=Kate|date=24. januar 2014|work=avclub.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> == Osebno življenje == === Poroke, razmerja in družina === Joelova prva žena je bila Elizabeth Weber Small. Ko se je pričalo njuno razmerje, je bila Elizabeth poročena z Jonom Smallom, Joelovim glasbenim partnerjem v kratkotrajnem duetu »Attila«, s katerim je imela sina. Elizabeth je bila nekaj časa v razmerju tako z Jonom kot z Billyjem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2810034/When-Billy-Joel-took-Christie-Brinkley-New-York-apartment-time-leave-19-year-old-Elle-McPherson-waiting.html|title=When Billy Joel took Christie Brinkley back to his New York apartment for the first time she was forced to leave... because a 19-year-old Elle Macpherson was already there waiting|last=Robinson|first=Wills|date=27. oktober 2014|work=dailymail.co.uk.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> [[File:AlexaBracelet20101117.jpg|thumb|180 px|upright|right|Joelova hčerka, Alexa Ray Joel]] Elizabeth in Billy sta se poročila leta 1973, ona pa je kmalu postala njegova menedžerka. Elizabeth je bila inspiracija za skladbo »She's Always a Woman«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3033|title=SHE'S ALWAYS A WOMAN by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Bila je tudi inspiracija za lik natakarice v skladbi »Piano Man«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=1079|title=PIANO MAN by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Ločila sta se 20. julija 1982.<ref name="wives">{{navedi splet|url=http://pagesix.com/2014/10/26/how-billy-joels-three-wives-stole-his-heart-and-his-money/|title=How Billy Joel’s three wives stole his heart and his money|last=Callahan|first=Maureen|date=26. oktober 2014|work=pagesix.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Joel je v televizijskem intervjuju za britanski [[Channel 5]] dejal, da je bil v 80. letih, pred poroko s [[Christie Brinkley]], v razmerju z [[Elle Macpherson]].<ref name="wives"/> Joel je prav tako dejal, da skladbi »This Night« in »And So It Goes«<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=5296|title=AND SO IT GOES by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> govorita o njegovem razmerju z Macphersonovo. Marca 1985 se je Joel poročil s svojo drugo ženo Christie Brinkley, ki je takrat dopolnila 31 let.<ref name="parents">{{navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1985-12-30/news/mn-29823_1_uptown-girl|title=Brinkley, Joel Parents of 'Uptown Girl'|author=|date=30. december 1985|work=Los Angeles Times.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Njuna hčerka [[Alexa Ray Joel]] je bila rojena 29. decembra 1985.<ref name="parents"/> Alexa je dobila srednje ime Ray po [[Ray Charles|Rayju Charlesu]], ki je bil eden izmed Joelovih glasbenih vzornikov. Joel in Brinkleyjeva sta se ločila 25. avgusta 1994, kljub ločitvi pa sta ostala v prijateljskem odnosu.<ref name="divorce"/> 2. oktobra 2004 se je Joel poročil s svojo tretjo ženo [[Katie Lee]]. V času poroke je bil Joel star 55 let, Leejeva pa 23 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20145740,00.html|title=Billy's Bride and Joy|last=Lipton|first=Mike|last2=Tauber|first2=Michelle|date=18. oktober 2004|work=people.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2015-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150918230805/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20145740,00.html|url-status=dead}}</ref> Joelova hčerka Alexa Ray je bila na poroki družica. Joelova druga žena Christie Brinkley se je udeležila obreda in jima je dala svoj blagoslov. Leejeva je delala kot korespondentka restavracije v oddaji »Living it Up!«. Leta 2006 je Leejeva gostila oddajo »Top Chef«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.televisionaryblog.com/2006/06/katie-lee-packs-her-knives-breaking.html|title=Katie Lee Packs Her Knives: Breaking News from Bravo's "Top Chef"|last=Lacob|first=Jace|date=20. junij 2006|work=televisionaryblog.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> V naslednji sezoni pa ni vodila oddaje, ker se je pridružila Billyju na njegovi turneji. Nato je pričela pisati tedenske kolumne v reviji Hamptons, postala pa je tudi terenska korespondentka oddaje Extra. 17. junija 2009 sta Billy in Katie oznanila razhod.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/gossip/billy-joel-wife-katie-lee-split-article-1.379355|title=Billy Joel and wife Katie Lee split|last=Rush|first=George|date=17. junij 2009|work=nydailynews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Joelova mati, Rosalind Nyman Joel je umrla 13. julija 2014 v starosti 92 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billyjoel.com/news/rosalind-nyman-joel-2/|title=Billy’s Mom Rosalind Nyman Joel Dies At 92|author=|date=14. julij 2014|work=billyjoel.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Rosalind je bila inspiracija za Joelovo skladbo »Rosalinda's Eyes« z albuma ''52nd Street''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=7246|title=ROSALINDA'S EYES by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> 4. julija 2015 se je Joel poročil s svojo četrto ženo Alexis Roderick (33 let), nekdanjo izvršilno direktorico multinacionalke [[Morgan Stanley]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/billy-joel-marries-alexis-roderick-in-surprise-wedding-photo-details-201547|title=Billy Joel Marries Alexis Roderick in Surprise Wedding: Photo, Details|last=Webber|first=Stephanie|date=4. julij 2015|work=usmagazine.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Obred je vodil newyorški župan, [[Andrew Cuomo]]. Joel in Roderickova sta bila skupaj od leta 2009. 12. avgusta 2015 se jima je rodila hčerka Della Rose Joel.<ref>{{navedi splet|url=http://celebritybabies.people.com/2015/08/12/billy-joel-welcomes-daughter-della-rose/|title=Billy Joel Welcomes Daughter Della Rose|last=Leon |first=Anya|last2=Margaret|first2=Mary|date=12. avgust 2015|work=celebritybabies.people.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> === Osebne težave === Joel se je več let boril proti [[Velika depresivna motnja|depresiji]]. Leta 1970 je z njegovo kariero šlo navzdol, soočiti pa se je moral tudi z osebnimi težavami. Napisal je samomorilsko sporočilo (inspiracija za skladbo »Tomorrow Is Today«)<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=7709|title=TOMORROW IS TODAY by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> in poskusil storiti samomor z zaužitjem čistila za pohištvo.<ref name="angry"/> Njegov bobnar in glasbeni partner Jon Small ga je nato odpeljal v bolnišnico. Joela so sprejeli v bolnišnico Meadowbrook Hospital, kjer so ga zdravili proti depresiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/artists/billy-joel/#bio|title=Billy Joel|author=Courtesy of Columbia|date=|work=mtv.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160415154914/http://www.mtv.com/artists/billy-joel/#bio|url-status=dead}}</ref> Joel je kasneje posnel skladbo »You're Only Human (Second Wind)«, da bi pomagal preprečevati samomore med mladimi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=16327|title=YOU'RE ONLY HUMAN (SECOND WIND) by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2002 so Joela sprejeli v bolnišnico Silver Hill Hospital, ki je sicer psihiatrični center v New Canaanu, [[Connecticut]]. Marca 2005 je bil sprejet v Betty Ford Center,<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/news/billy-joel-in-rehab-again/|title=Billy Joel In Rehab Again|author=Associated Press|date=16. marec 2005|work=cbsnews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> kjer je preživel 30 dni zaradi težav z alkoholom.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4439343.stm|title=Billy Joel leaves US rehab clinic|author=|date=13. april 2005|work=news.bbc.co.uk.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Od prometne nesreče leta 1982 Joel nima delčka kosti v svojem levem palcu.<ref>{{navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1928&dat=19821116&id=8AUgAAAAIBAJ&sjid=ZWQFAAAAIBAJ&pg=1444,3126829|title=Billy Joel: Seven Fingers Are All He Needs|last=Campbell|first=Mary|date=16. november 1982|work=The Lewiston Daily Sun.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> === Politika === Čeprav je Joel večkrat doniral denar za kampanjo [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]],<ref>{{navedi splet|url=http://newsmeat.com/celebrity_political_donations/Billy_Joel.php|title=Billy Joel's campaign donations|author=|date=|work=newsmeat.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2008-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20080920122501/http://www.newsmeat.com/celebrity_political_donations/Billy_Joel.php|url-status=dead}}</ref> se javno nikoli ni pridružil stranki. Čeprav ni znan po tem, da bi javno podpiral politične kandidate, je leta 2008 skupaj z Brucom Springsteenom sodeloval na dobrodelnem koncertu, kjer se je zbiral denar za [[Barack Obama|Obamovo]] predsedniško kampanjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/news/politics/bruce-springsteen-billy-joel-headline-barack-obama-midtown-cash-bash-article-1.305334|title=Bruce Springsteen, Billy Joel headline Barack Obama midtown cash bash|last=Rush|first=George|last2=Hutchinson|first2=Bill|date=17. oktober 2008|work=nydailynews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> O glasbenikih, ki javno podpirajo politične kandidate, je Joel dejal: »Mislim, da ljudi, ki plačajo za tvojo vstopnico, ne zanima koga boš volil in koga naj oni volijo.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.usnews.com/news/blogs/washington-whispers/2008/10/23/billy-joel-change-of-heart-and-an-obama-endorsement|title=Billy Joel: Change of Heart and an Obama Endorsement|last=Bedard|first=Paul|last2=Schwab|first2=Nikki|date=23. oktober 2008|work=usnews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> === Religija === Joel je sekularni [[Judje|Jud]] in [[ateist]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.newyorker.com/magazine/2014/10/27/thirty-three-hit-wonder|title=Thirty-Three-Hit Wonder|author=Paumgarten|first=Nick|date=27. oktober 2014|work=newyorker.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.celebatheists.com/wiki/Billy_Joel|title=Billy Joel|author=|date=|work=celebatheists.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2015-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150524233059/http://www.celebatheists.com/wiki/Billy_Joel|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://edition.cnn.com/2013/05/25/living/gallery/atheists/?hpt=hp_c4|title=Famous atheists and their beliefs|author=|date=11. december 2015|work=cnn.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2001 je dejal, da sta bila njegova starša iz judovskih družin, sam pa ni bil vzgojen v tem duhu. Dejal je še, da je s prijatelji zahajal v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkev]], v starosti 11 let pa je bil krščen v [[Kristusova cerkev|Kristusovi cerkvi]] v Hicksvillu. Priznal je, da je kulturni Jud, da ima rad Vzhodni humor in hrano, misli, da je [[Jidiš]] jezik zelo ekspresiven, vendar ne ve, če je zato delni ali popolni Jud.<ref>{{navedi splet|title=Dear Superstar: Billy Joel|url=http://www.blender.com/guide/66688/dear-superstar-billy-joel.html|website=blender.com|accessdate=12. april 2016|last=Tannenbaum|first=Rob|date=15. julij 2001|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090822225600/http://www.blender.com/guide/66688/dear-superstar-billy-joel.html|archivedate=22. avgust 2009|language=en}}</ref> === Rezidence === Joel je leta 2002 kupil hišo v [[Centre Island|Centre Islandu, New York]] za 22 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.celebrityhousepictures.com/billy-joel.php|title=Billy Joel House Pictures|author=|date=|work=celebrityhousepictures.com.|accessdate=2. junij 2016|language=en|archive-date=2016-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160609053956/http://www.celebrityhousepictures.com/billy-joel.php|url-status=dead}}</ref> Joel je prav tako lastnik hiše v [[Sag Harbor]]ju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.newsday.com/entertainment/music/a-billy-joel-tour-of-long-island-1.6476344|title=A Billy Joel tour of Long Island|last=Amorim|first=Kevin|date=|work=newsday.com.|accessdate=14. april 2016|language=en|archive-date=2015-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303024031/https://www.newsday.com/entertainment/music/a-billy-joel-tour-of-long-island-1.6476344|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === {{Div col}} * ''[[Cold Spring Harbor (album)|Cold Spring Harbor]]'' (1971) * ''[[Piano Man (album)|Piano Man]]'' (1973) * ''[[Streetlife Serenade]]'' (1974) * ''[[Turnstiles (album)|Turnstiles]]'' (1976) * ''[[The Stranger (album)|The Stranger]]'' (1977) * ''[[52nd Street (album)|52nd Street]]'' (1978) * ''[[Glass Houses]]'' (1980) * ''[[The Nylon Curtain]]'' (1982) * ''[[An Innocent Man]]'' (1983) * ''[[The Bridge (album)|The Bridge]]'' (1986) * ''[[Storm Front (album)|Storm Front]]'' (1989) * ''[[River of Dreams]]'' (1993) * ''[[Fantasies & Delusions]]'' (2001) {{Div col end}} === Albumi v živo === {{Div col}} * ''[[Songs in the Attic]]'' (1981) * ''[[Концерт]]'' (1987) * ''[[2000 Years: The Millennium Concert]]'' (2000) * ''[[12 Gardens Live]]'' (2006) * ''[[Live at Shea Stadium: The Concert]]'' (2011) {{Div col end}} === Kompilacijski albumi === {{Div col}} * ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume I & Volume II|Greatest Hits Vol. I & II]]'' (1985) * ''[[Souvenir: The Ultimate Collection]]'' (1989) * ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume III|Greatest Hits Volume III]]'' (1997) * ''[[The Ultimate Collection (album, Billy Joel)|The Ultimate Collection]]'' (2000) * ''[[The Essential Billy Joel]]'' (2001) * ''[[Piano Man: The Very Best of Billy Joel]]'' (2004) * ''[[My Lives]]'' (2005) * ''[[The Hits (album, Billy Joel)|The Hits]]'' (2010) * ''She's Always a Woman: Love Songs'' (2010) * ''Billy Joel: The Complete Albums Collection'' (2011) * ''Opus Collection'' (2012) * ''She's Got a Way: Love Songs'' (2013) {{Div col end}} == Odlikovanja in nagrade == [[File:Billy Joel Doctorate SU.jpg|right|thumb|250px|Joel prejema častni doktorat na Sirakuški univerzi, 14. maja 2006]] Joel je diplomiral šele leta 1992, ker ob koncu zadnjega šolskega leta ni zbral dovolj točk za diplomo.<ref name=chronicle/><ref>{{navedi splet|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/people/2006-05-14-joel-syracuse_x.htm|title=Joel serenades 5,000 Syracuse graduates|author=|date=14. maj 2006|work=usatoday.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Joel je kasneje prejel številne častne doktorate univerz Farfield, Berklee College of Music, Hofstra, Southampton College, Syracuse, Manhattan School of Music in [[Univerza Stony Brook|Stony Brook]].<ref>{{navedi splet|url=http://billyjoel52ndstreetserenade.blogspot.si/2014/10/for-longest-time.html|title=52nd Street Serenade ♪♪|author=|date=|work=billyjoel52ndstreetserenade.blogspot.si.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Leta 1986 je bil Joel član odbora Rock & Roll dvorane slavnih, ki je odločal o izbiri kraja sedeža Dvorane slavnih. Sedem članov odbora je glasovalo za [[San Francisco]], sedem pa za [[Cleveland]]. Izenačeni izid je spremenil prav Joel, ki je glasoval za Cleveland.<ref>{{navedi splet|url=http://wksu.org/post/look-back-first-rock-and-roll-hall-fame-induction-ceremony-1986#stream/0|title=A Look Back at the First Rock and Roll Hall of Fame Induction Ceremony in 1986|last=Bhatia|first=Kabir|date=8. april 2016|work=wksu.org.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Joel je bil sprejet v Dvorano slavnih Rock & Rolla leta 1999, sprejel pa ga je eden od njegovih glasbenih vzornikov, [[Ray Charles]].<ref name="rnr99"/> Joel je bil leta 2002 imenovan za Osebnost leta fundacije [[MusiCares]], nagrado, ki jo podelijo vsako leto v istem času kot [[Grammy|nagrade Grammy]].<ref name="billycares">{{navedi splet|url=http://www.foxnews.com/story/2002/02/26/billy-joel-gets-special-award-at-grammy-kickoff.html|title=Billy Joel Gets Special Award at Grammy Kickoff|last=Friedman|first=Roger|date=26. februar 2002|work=foxnews.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Na slavnostni večerji so številni znani glasbeni izvajalci izvajali Joelove skladbe, vključno z [[Nelly Furtado]], [[Stevie Wonder|Steviejem Wonderjem]], [[Jon Bon Jovi|Jonom Bon Jovijem]], [[Diana Krall|Diano Krall]], [[Rob Thomas|Robom Thomasom]] in [[Natalie Cole]].<ref name="billycares"/> Joel je osvojil pet Grammyjev, vključno z Grammyjem za album leta (''52nd Street'') ter Grammyjem za skladbo in posnetek leta (»Just the Way You Are«).<ref name="grammys"/> [[Slika:Secretary Kerry and Mrs. Heinz Kerry Meet With the Kennedy Center Honor Award Recipients (11277365345).jpg|left|thumb|250px|Prejemniki nagrad Kennedy Center Honors za leto 2013. Stojijo: Billy Joel, [[Carlos Santana]] in [[Herbie Hancock]]; sedijo: [[John Kerry]], [[Shirley MacLain]], [[Martina Arroyo]] in [[Teresa Heinz Kerry]].]] Leta 2005 je Joel prejel zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]].<ref>{{navedi splet|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/people/2004-09-21-billy-joel_x.htm|title=Billy Joel gets a star on Walk of Fame|author=|date=21. september 2004|work=usatoday.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> 15. oktobra 2006 je bil sprejet v Glasbeno dvorano slavnih Long Islanda.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbs8.com/story/5521849/billy-joel-joan-jett-leslie-west-paul-shaffer-alec-baldwin-to-appear-at-long-island-music-hall-of-fame-1st-annual-induction-gala-joel-jett-and-west|title=Billy Joel, Joan Jett, Leslie West, Paul Shaffer, Alec Baldwin to Appear at Long Island Music Hall of Fame 1st Annual Induction Gala ; Joel, Jett and West Among Prestigious Group of Inaugural Inductees, Presenters Include Baldwin, Shaffer, CJ Ramone and J|author=|date=10. oktober 2006|work=cbs8.com.|accessdate=15. april 2016|language=en|archive-date=2016-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508020912/http://www.cbs8.com/story/5521849/billy-joel-joan-jett-leslie-west-paul-shaffer-alec-baldwin-to-appear-at-long-island-music-hall-of-fame-1st-annual-induction-gala-joel-jett-and-west|url-status=dead}}</ref> Joel je edini glasbeni izvajalec, ki je izvedel koncert tako na [[Yankee Stadium]]u kot na [[Shea Stadium]]u.<ref name=shea/><ref>{{navedi splet|url=https://billyjoel.com/news/reflections-yankee-stadium-june-22nd-and-23rd-1990/|title=Reflections Of Yankee Stadium: June 22nd And 23rd, 1990|author=|date=23. junij 2011|work=billyjoel.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Nastopil je tudi v Madison Square Gardnu, [[Giants Stadium]]u in [[Nassau Veterans Memorial Coliseum]]u. V Joelovo čast so obešene zastave v Times Union Centru, Nassau Coliseumu, Madison Square Gardnu, Mohegan Sun Areni v Uncasvillu, Wells Fargo Centru v Filadelfiji, Hartford Civic Centru v Hartfordu in Carrier Domu v Syracuse.<ref name="joelmsg"/><ref name="joelwells"/><ref name="joeltuc"/> Joel je prav tako sponzoriral Billy Joel Visiting Composer Series na univerzi Syracuse.<ref>{{navedi splet|url=http://www.syr.edu/news/archive/story.php?id=3650|title=VPA inaugurates Billy Joel Visiting Composer Series with residency by Pulitzer Prize winner John Harbison, culminating in two free public performances|last=Alvarez|first=Jaime Winne|date=1. november 2006|work=syr.edu.|accessdate=15. april 2016|language=en|archive-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160601052923/http://www.syr.edu/news/archive/story.php?id=3650|url-status=dead}}</ref> 12. decembra 2011 je Joel postal prvi neklasični glasbenik, ki je dobil svoj portret v dvorani [[Steinway Hall]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.newsday.com/entertainment/celebrities/billy-joel-honored-by-steinway-1.3385000|title=Billy Joel honored by Steinway|last=Gamboa|first=Glenn|date=12. december 2011|work=newsday.com.|accessdate=15. april 2016|language=en|archive-date=2016-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160425030733/https://www.newsday.com/entertainment/celebrities/billy-joel-honored-by-steinway-1.3385000|url-status=dead}}</ref> 29. decembra 2013 je v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] Joel prejel nagrado [[Kennedy Center Honors]], kar je najvišje ameriško odlikovanje na področju kulture in umetnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/5819922/billy-joel-carlos-santana-herbie-hancock-receive-kennedy-center-honors-watch|title=Billy Joel, Carlos Santana, Herbie Hancock Receive Kennedy Center Honors: Watch|author=Associated Press|date=8. december 2013|work=Billboard.|accessdate=15. april 2016|language=en|archive-date=2016-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160727063338/http://www.billboard.com/articles/news/5819922/billy-joel-carlos-santana-herbie-hancock-receive-kennedy-center-honors-watch|url-status=dead}}</ref> 22. julija 2014 je [[Kongresna knjižnica]] oznanila, da bo Joel šesti prejemnik Gershwinove nagrade za popularno skladbo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/arts-and-entertainment/wp/2014/07/22/billy-joel-to-receive-gershwin-prize-for-popular-song-from-library-of-congress/|title=Billy Joel to receive Gershwin Prize for Popular Song from Library of Congress|last=Tucker|first=Neely|date=22. julij 2014|work=Washington Post.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Nagrado je prejel novembra 2014 na prireditvi iz rok Jamesa H. Billingtona.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/gershwin-prize/shows/gershwin-prize-billy-joel/|title=Billy Joel: The Library of Congress Gershwin Prize|author=|date=|work=pbs.org.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> == Sklici== {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.billyjoel.com/}} * {{IMDb name|0005055}} * {{IBDB name|95936}} * {{Allmusic|class=artist|id=p4615|label=Billy Joel}} {{Billy Joel}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Joel, Billy}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Billy Joel]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški organisti]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški rock pevci]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Judovski glasbeniki]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški ateisti]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] gafc18qvj8xy8mif7huqv5owzqr2rzy Ansambel Roka Žlindre 0 424396 6665483 6558237 2026-04-25T19:07:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Roka Žlindre | image = <!-- WD --> | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Ansambel Roka Žlindre na Noči Modrijanov 2013. | background = group_or_band | alias = | origin = [[Sodražica]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2005]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Rok Žlindra]]<br>[[Barbara Žlindra]]<br>[[Blaž Žnidaršič]]<br>[[Jernej Oblak]] | past_members = [[Tadej Osvald]]<br>[[Toni Tomas Lovšin]]<br>[[Boštjan Merhar]]<br>[[Rok Modic]]<br>[[Kristjan Oven]]<br>[[Matic Padaršič]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Roka Žlindre''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2005. Sedež ima v [[Sodražica|Sodražici]]. Gre za inštrumentalni trio z dvema pevcema. Skupaj s skupino [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] so nastopili na [[Pesem Evrovizije 2010|Pesmi Evrovizije]] v [[Oslo|Oslu]] leta 2010. == Zasedba == Ansambel Roka Žlindre sestavljajo vodja ansambla Rok Žlindra na harmoniki, Boštjan Merhar na kitari, Rok Modic na basu in vokalista Barbara Ogrinc in Kristjan Oven. Pred zamenjavo z Merharjem je v ansamblu kot kitarist sodeloval tudi Toni Tomas Lovšin, pred Ovnom pa je kot vokalist sodeloval Tadej Osvald.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://ans-zlindra.si/index.php/o-nas|title=O nas|date=|accessdate=12. 9. 2016|website=Ansambel Roka Žlindre|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906095835/http://ans-zlindra.si/index.php/o-nas|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://veseljak.si/novice/588663c84c65f/ansambel-roka-zlindre-ima-novega-clana|title=Ansambel Roka Žlindre ima novega člana!|date=25. 1. 2017|accessdate=1. 3. 2017|website=Veseljak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> == Delovanje == Ansambel deluje od leta 2005. V naslednjih dveh letih se je udeležil festivala na Graški Gori in obakrat osvojil srebrnega pastirčka. Po dveh letih delovanja se je uspešno predstavil na festivalu v Dolenjskih Toplicah in bil nagrajen tako s strani občinstva, kot tudi s strani strokovne žirije. Leta 2008 se je uspešno predstavil v Škofji Loki na Večeru slovenskih viž v narečju in na Graški Gori. Obakrat je prejel nagrado občinstva, na Graški Gori pa še nagrado za najboljši trio, obenem pa tudi zlatega pastirčka.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Festivalsko najbolj uspešni sta bili leti 2009 in 2010. Najprej so bili nagrajeni na najprestižnejših festivalih Slovenska polka in valček ter na Ptuju. Najbolj poznani pa so po zmagi na [[EMA 2010|Emi]] in nastopu na [[Pesem Evrovizije 2010|Pesmi Evrovizije]] v [[Oslo|Oslu]] leta 2010 skupaj s skupino [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] in pesmijo ''Narodnozabavni rock''. Na Pesmi Evrovizije so nastopili v 2. polfinalu, kjer so zasedli predzadnje mesto in se tako niso uvrstili v finale.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-v-oslu-bo-odmeval-narodnozabavni-rock/224105|title=Foto in video: V Oslu bo odmeval Narodnozabavni rock!|date=21. 2. 2010|accessdate=12. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/slovenska-harmonika-ni-bila-dovolj-glasna-za-finale/231107|title=Slovenska harmonika ni bila dovolj glasna za finale!|date=27. 5. 2010|accessdate=12. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2011 se je ansambel odpravil na turnejo po zahodni Kanadi, kjer so jih gostila slovenska izseljenska društva. Največ časa so preživeli v [[Vancouver|Vancouvru]] in [[Calgary|Calgaryju]], ustavili pa so se tudi v [[Kelowna|Kelownu]]. Med nastopi so čas izkoristili tudi za ogled različnih znamenitosti, med drugim kanjona Myra, in hokejske tekme. Za en dan so skočili tudi čez mejo v ZDA. Celotna turneja je trajala en mesec.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/peli-so-izseljencem-srecali-medveda|title=Peli so izseljencem, srečali medveda|date=4. 11. 2011|accessdate=11. 11. 2017|website=Slovenske novice|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lokalno.si/2011/11/01/69764/zgodba/Rok_Zlindra_v_Kanadi_tudi_tam_poslusajo_Radio_Veseljak/|title=Rok Žlindra v Kanadi - tudi tam poslušajo Radio Veseljak|date=1. 11. 2011|accessdate=11. 11. 2017|website=Lokalno.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2015 so ob 10-letnici delovanja v Športni dvorani v [[Ribnica|Ribnici]] priredili koncert »Mi ga pa žlindramo«, ki ga je posnela [[Televizija Slovenija]] in ga predvajala naslednje leto v dveh delih. Na tem koncertu so premierno predstavili pesem ''Nasmehni se'', ki so jo posneli skupaj s svojimi vzorniki, ki prav tako prihajajo iz Sodražice, [[Ansambel Franca Miheliča|Ansamblom Franca Miheliča]].<ref>{{Navedi splet|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/koncerti/174385290|title=Mi ga pa žlindramo, 10 let - ansambel Roka Žlindre, 2. del|date=|accessdate=12. 9. 2016|website=RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/ansambla-roka-zlindre-in-franca-mihelica-zdruzila-moci|title=Ansambla Roka Žlindre in Franca Miheliča združila moči|date=3. 12. 2015|accessdate=22. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nagrade == Ansambel Roka Žlindre je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.radio-sora.si/vecer-slovenskih-viz-v-narecju|title=Povzetek vseh festivalov med letoma 2001 in 2014|date=|accessdate=20. 9. 2016|website=Radio Sora|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-ansambel-roka-zlindre-preprical-dvakrat/198521|title=Video: Ansambel Roka Žlindre prepričal dvakrat|date=3. 4. 2009|accessdate=13. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=5. 11. 2016|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Narodnozabavna_glasba/40._FESTIVAL_NARODNO_ZABAVNE_GLASBE_PTUJ_2009/|title=40. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE PTUJ 2009 (2009)|date=|accessdate=13. 9. 2016|website=ZKP Prodaja|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915131256/http://zkpprodaja.si21.com/sl/Narodnozabavna_glasba/40._FESTIVAL_NARODNO_ZABAVNE_GLASBE_PTUJ_2009/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/novice/rezultati-iz-3-festivala-dolenjske-toplice|title=Rezultati iz 3. festivala Dolenjske toplice|date=8. 1. 2008|accessdate=2. 2. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2006: [[Graška Gora poje in igra]], srebrni pastirček. * 2007: [[Graška Gora poje in igra]], srebrni pastirček. * 2007: [[Novoletni festival narodnozabavne glasbe Dolenjske Toplice|Festival Dolenjske Toplice]], 2. nagrada občinstva in 3. nagrada strokovne komisije. * 2008: [[Večer slovenskih viž v narečju]], nagrada občinstva. * 2008: [[Graška Gora poje in igra]], najboljši ansambel po mnenju občinstva, nagrada za najboljši trio in zlati pastirček. * 2009: [[Slovenska polka in valček]], najboljši valček festivala in najboljša pesem v celoti po mnenju občinstva: ''Del srca''. * 2009: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]], najboljši ansambel po mnenju občinstva. * 2010: [[EMA 2010]], zmaga v sodelovanju s skupino Kalamari in udeležba na Pesmi Evrovizije (''Narodnozabavni rock''). == Diskografija == Ansambel Roka Žlindre je do sedaj izdal pet albumov. To so:<ref>{{Navedi splet|url=http://ans-zlindra.si/index.php/glasba/glasbeni-projekti|title=Glasbeni projekti|date=|accessdate=13. 9. 2016|website=Ansambel Roka Žlindre|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906095809/http://ans-zlindra.si/index.php/glasba/glasbeni-projekti|url-status=dead}}</ref> # Najlepše je, kadar sva skupaj (2007) # Srce pa še vedno hrepeni (2008) # Del srca (2010) # Rokove najlepše (2011) # Lupčka mi je dala, mala (2015) == Največje uspešnice == Ansambel Roka Žlindre je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Del srca * Lupčka mi je dala, mala * Mi ga pa žlindramo * Moj Pepi * Narodnozabavni rock == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Slovenija na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Roka Žlindre]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] r82bp7n13ubaxt9p6bapdmtmu963tgz Ansambel Poskočni muzikanti 0 424552 6665482 6659797 2026-04-25T19:07:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Poskočni muzikanti | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Zasedba - Poskočni muzikanti 2024 | background = group_or_band | alias = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Nick Domes]]<br> [[Nejc Tratnjek]]<br>[[Martin Juhart]]<br>[[Jože Kotnik]]<br>[[Lovro Sadek]]<br>[[Dejan Korenak]] | past_members = [[Tomaž Dobnik]]<br>[[Domen Lesjak]]<br>[[Dejan Krajnc]]<br>[[Dejan Golob]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Poskočni muzikanti''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo narodnozabavno in zabavno glasbo. Najbolj so prepoznavni kot "hišni ansambel" v narodnozabavni oddaji [[Slovenski pozdrav]]. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnim [[Ansambel Modrijani|ansamblom Modrijani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.poskocni.si/biografija.html|title=Biografija|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Poskočni muzikanti|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170128130217/http://www.poskocni.si/biografija.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/na-kanarskih-otokih-posneli-video|title=Na Kanarskih otokih posneli video|date=27. 5. 2015|accessdate=12. 11. 2016|website=Slovenske novice|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zasedba == Začetno zasedbo so sestavljali Nejc Tratnjek na trobenti, Domen Lesjak na klarinetu, Tomaž Dobnik na harmoniki, Jože (Joži) Kotnik na kitari in Lovro Sadek na baritonu oziroma basu. Leta 2011 se jim je kot vokalist pridružil Martin Juhart. Leto pozneje je skupino zapustil najprej harmonikar Dobnik, ki ga je na inštrumentu zamenjal Juhart, pozneje pa še Lesjak, ki ga je zamenjal Dejan Krajnc.<ref name=":0" /> V letu 2021 je skupina enostransko prekinila sodelovanje z Dejanom Kranjcem zaradi različnih pogledov in ciljev. Nadomestil ga je Dejan Golob.<ref>{{navedi splet |url= https://veseljak.si/novice/6072ba82b22ab/poskocni-muzikanti-so-nasli-novega-dejana|title=POSKOČNI MUZIKANTI so našli novega Dejana! |accessdate=14. 4. 2021 |date=11. 4. 2021 |format= |work= }}</ref> Od leta 2023 sta člana skupine Dominik Kontrec in Dejan Korenak. == Delovanje == Ansambel je bil ustanovljen leta 2010. Že leto po ustanovitvi so se uspešno predstavili na festivalu v Cerkvenjaku, kjer so osvojili 2. nagrado strokovne komisije. Naslednje leto so stopili še stopničko višje in bili uspešni na festivalih v Števerjanu in na Graški Gori. Najuspešnejše leto po festivalski plati pa je bilo zanje leto 2013, ko so v Števerjanu in na Graški Gori še nadgradili uspeh, dodatno pa so bili nagrajeni tudi na najstarejšem festivalu na Ptuju. Tega leta so prejeli tudi Oberkrainer award za najperspektivnejšo kvintet zasedbo v Evropi.<ref name=":0" /> Od leta 2012 naprej priredijo vsako leto v novembru koncert v športni dvorani v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] z naslovom ''Poskočno na poskočne''. Leta 2015 so tako priredili 4. koncert ob 5. obletnici delovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://heyevent.com/event/a6yhxtihwicf4a/poskocno-na-poskocne-2015-veliki-koncert-ob-5-obletnici-delovanja|title="POSKOČNO NA POSKOČNE 2015" - Veliki koncert ob 5. obletnici delovanja!|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Hey event|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160918233211/http://heyevent.com/event/a6yhxtihwicf4a/poskocno-na-poskocne-2015-veliki-koncert-ob-5-obletnici-delovanja|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 so se odpravili na španska otoka [[Tenerife]] in [[Kanarski otoki|Gran Canario]], kjer so posneli videospot za pozneje zelo uspešno skladbo ''Lubi''. Zanimivo je, da so kadre za pesem snemali brez glasbene podlage, saj takrat skladba še ni bila dokončana. Avtorja skladbe sta [[Matjaž Vlašič]] (glasba) in član [[Ansambel Modrijani|Modrijanov]] [[Blaž Švab]] (besedilo).<ref name=":1" /> Leta 2016 so skupaj z [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]], [[Zdenko Cotič - Coto|Zdenkom Cotičem - Cotom]] in [[Ansambel Modrijani|Ansamblom Modrijani]] izdali pesem ''Kok' nam je luštn''', za katero so posneli tudi videospot. Istega leta so v začetku leta posneli tudi skladbo v angleščini z naslovom ''You are the star'', novembra pa so svojo najbolj prepoznavno skladbo ''Adijo, madam'' posneli tudi v [[rock]] verziji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/premiera-kok-lustn-je-janu-z-modrijani-in-poskocnimi-muzikanti.html|title=PREMIERA: Kok' luštn' je Janu z Modrijani in Poskočnimi muzikanti?|date=13. 9. 2016|accessdate=18. 9. 2016|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Njihova najbolj prepoznava uspešnica v zadnjem času je ''Js ne morem vode pit.'' == Uspehi == [[File:Poskočni muzikanti 01.jpg|thumb|350px|right|Ansambel na koncertu v Velenju leta 2015.]] Ansambel Poskočni muzikanti je dosegel naslednje uspehe in nagrade na festivalih:<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=14. 11. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref> * 2011: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] - 2. nagrada strokovne komisije. * 2012: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Nagrada za najboljši kvintet festivala. * 2012: [[Graška Gora poje in igra]] - Zmagovalci občinstva in zlati pastirček. * 2013: [[Oberkrainer award]] - Nagrada za najbolj perspektivno kvintet zasedbo v Evropi. * 2013: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Absolutni zmagovalci festivala. * 2013: [[Graška Gora poje in igra]] - Absolutni zmagovalci festivala, zmagovalci po mnenju občinstva in zlati pastirček. * 2013: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] - Nagrada za najboljši kvintet. == Diskografija == Ansambel Poskočni muzikanti je do sedaj izdal tri albume. To so:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.poskocni.si/diskografija.html|title=Diskografija|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Poskočni muzikanti|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160324144710/http://poskocni.si/diskografija.html|url-status=dead}}</ref> # Pogledam te (2012) # Adijo madam (2014) # Pokvarjeni fantje (2016) == Največje uspešnice == Ansambel Poskočni muzikanti je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Adijo madam * Čao, adijo * Lubi * Naj me tvoja koža boža * Pogledam te * Pokvarjeni fantje == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|7647374}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Poskočni muzikanti]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] 1nyiglbqu9hv36rz0gqmvmwz7v3jmyq Ansambel Naveza 0 424759 6665479 6558247 2026-04-25T19:07:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Naveza | image = | image_size = | landscape = yes <!-- yes, če je je ležeča slika; če pokončna, pusti prazno --> | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Krajevna skupnost Jarenina|Jarenina]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2007]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = Mitja Čeh<br>Aljaž Rozman<br>Tadej Lužnik<br>Iztok Halužan | past_members = Bojan Fras<br>Jure Mlinšek<br>Alen Knez | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Naveza''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 2007. Sedež imajo v [[Krajevna skupnost Jarenina|Jarenini]] v [[Občina Pesnica|občini Pesnica]], člani pa sicer prihajajo tako s [[Štajerska|Štajerske]] kot tudi [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Ansambel je dosegel vidnejše uspehe na festivalih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansambelnaveza.si/index.php/o-ansamblu|title=O ansamblu|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Ansambel Naveza|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910124137/http://www.ansambelnaveza.si/index.php/o-ansamblu|url-status=dead}}</ref> == Zasedba == Prvotno trio zasedbo so sestavljali vodja in kitarist Bojan Fras, harmonikar Mitja Čeh in basist Jure Mlinšek. Leta 2009 pa se jim je pridružil še četrti član Tadej Lužnik, ki je prevzel mesto basista, Mlinšek pa od takrat v ansamblu deluje kot vokalist. Leta 2017, na koncertu ob desetletnici ansambla, je kitarista Frasa nadomestil Iztok Halužan, do tedaj član [[Ansambel Zadetek|Ansambla Zadetek]].<ref name=":0" /> Do nove spremembe je prišlo leta 2022, ko jih je z namenom, da bi več časa namenil družini, zapustil pevec Jure Mlinšek. Nadomestil ga je Alen Knez.<ref>{{Navedi splet|url=https://golica.si/ansambel-naveza-z-novo-polko-in-novim-clanom/|title=Ansambel Naveza z novo polko in novim članom|date=18. 8. 2022|accessdate=26. 9. 2022|website=Golica}}</ref> Med svoje vrste pa so vključili še spremljevalnega glasbenika, na živih nastopih jih, za potrebe izvajanja pop glasbe, spremlja bobnar Sebastjan Weber. V letu 2025 je prišlo do ponovne menjave na mestu glavnega pevca, saj je to mesto prevzel Aljaž Rozman, nekdaj član ansambla Posluh. Danes tako delujejo kot klasičen trio z diatonično harmoniko in pevcem ter s spremljevalnim bobnarjem.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/scena/reportaze/ni-ga-obiskovalca-ki-bi-ga-koncert-ansambla-naveza-pustil-ravnodusnega|title=Ni ga obiskovalca, ki bi ga koncert ansambla Naveza pustil ravnodušnega|date=21. 3. 2017|accessdate=24. 5. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> == Delovanje == Ansambel je bil ustanovljen leta 2007. Že istega leta so se uspešno predstavili na festivalih na [[Graška Gora|Graški Gori]] in v [[Cerkvenjak]]u, saj so bili obakrat nagrajeni. Festivalsko še bolj uspešno je bilo naslednje leto 2008, ko so se ponovno uspešno predstavili na enakih festivalih, kot leto prej, dodali pa so še uspeh na festivalu na [[Vurberk]]u.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /> Leta 2011 so skupaj s [[Skupina Gadi|Skupino Gadi]] in [[Ansambel Vikend|Ansamblom Vikend]] posneli pesem ''Slovenski narodnjak'', ki je bila uporabljena kot »himna« in uvod v koncert ''Zavriskaj muzikant'' v [[Športna dvorana Marof|Športni dvorani Marof]] v [[Novo mesto|Novem mestu]] 14. oktobra 2011, s katerim so obeležili 5 let delovanja portala [[Narodnjak.si]]. Za to pesem je bil posnet tudi videospot.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/slovenski-narodnjak|title=Slovenski narodnjak|date=12. 10. 2011|accessdate=27. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2016 so dosegli največji festivalski uspeh, saj so zmagali v konkurenci valčkov na najprestižnejšem festivalu narodnozabavne glasbe [[Slovenska polka in valček]] s skladbo ''Če lahko bi me slišala''.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zmagovalci-festivala-slovenska-polka-in-valcek-so-naveza-veseli-dolenjci-in-sekstakord/389925|title=Zmagovalci festivala Slovenska polka in valček so Naveza, Veseli Dolenjci in Sekstakord|date=8. 4. 2016|accessdate=27. 9. 2016|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref> Ansambel nastopa po vsej Sloveniji, občasno pa igrajo tudi v tujini. Poleg štirih zgoščenk so posneli še nekaj videospotov, pripravili pa so tudi že nekaj koncertov v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnici]] (2015) in [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] (2011, 2014). Ob desetletnici delovanja so marca 2017 so v športni dvorani v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] priredili koncert, na kateri so proslavili jubilej, izid 4. albuma ''Če lahko bi me slišala'' in se poslovili od ustanovnega člana Bojana Frasa, ki ga je zamenjal Iztok Halužan. Na koncertu je nastopila tudi vrsta glasbenih gostov.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://heyevent.com/event/kaq4ochzn4peia/koncert-ansambla-naveza-z-gosti|title=Koncert ansambla Naveza z gosti|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Heyevent.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161001165425/http://heyevent.com/event/kaq4ochzn4peia/koncert-ansambla-naveza-z-gosti|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.napovednik.com/dogodek283676_valentinov_koncert_ansambla_naveza_in_gostov|title=Valentinov koncert ansambla Naveza in gostov|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Napovednik.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20161002004754/http://www.napovednik.com/dogodek283676_valentinov_koncert_ansambla_naveza_in_gostov|url-status=dead}}</ref> == Uspehi == Ansambel Naveza je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|title=Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Vurberk.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230918/http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/cerkvenjak-2008-vtisi-in-rezultati|title=Cerkvenjak 2008 - vtisi in rezultati|date=25. 9. 2008|accessdate=27. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.cerkvenjak.si/files/emagazine/159/41647/st19_dec2007.pdf|title=Slovenskogoriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2007|date=17. 12. 2007|accessdate=27. 9. 2016|website=Zrnje iz Cerkvenjaka - glasilo Občine Cerkvenjak|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=30. 6. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref><ref name=":5" /> * 2007: [[Graška Gora poje in igra]] – 2. nagrada občinstva in zlati pastirček. * 2007: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] – 2. nagrada strokovne komisije in 1. nagrada občinstva. * 2008: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Bronasti zmaj. * 2008: [[Graška Gora poje in igra]] – 3. nagrada občinstva in srebrni pastirček. * 2008: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] – 3. nagrada občinstva. * 2010: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Srebrni zmaj, Šifrarjeva plaketa, 1. nagrada za izvedbo. * 2016: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljši valček: ''Če lahko bi me slišala''. == Diskografija == Ansambel Naveza je do sedaj izdal naslednje albume:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansambelnaveza.si/index.php/glasba|title=Glasba|date=|accessdate=27. 9. 2016|website=Ansambel Naveza|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908210205/http://www.ansambelnaveza.si/index.php/glasba|url-status=dead}}</ref> # Ti si prava (2009) # Fant številka tri (2011) # Sreča opoteča (2014) # Če lahko bi me slišala (2017) # Objem (2020) == Največje uspešnice == Ansambel Naveza je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Če bi vrnil čas nazaj * Če lahko bi me slišala * Daj mi * Fant številka tri * Sreča opoteča == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Naveza]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2007]] ds9tthz911knyt71ocui5e4h60rda39 2000 v športu 0 425067 6665372 6572632 2026-04-25T12:30:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665372 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|2000}} '''[[2000]] v [[šport]]u. Leto [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]] – [[Poletne olimpijske igre 2000]], [[Sydney]], [[Avstralija]]. == Avto - moto šport == * [[Formula 1]]: zmagovalec prvenstva je postal [[Ferrari]]jev voznik [[Michael Schumacher]], [[Nemčija]], ki je zmagal na devetih dirkah in osvojil 108 točk, to je bil njegov tretji naslov, med moštvi je slavil Ferrari z desetimi zmagami in 170 osvojenimi točkami * [[Indianapolis 500|500 milj Indianapolisa]]: dirko je dobil [[Juan Pablo Montoya]], [[Kolumbija]], z bolidom G Force/Aurora in moštvom Chip Ganassi Racing<ref>{{navedi splet |url= http://www.indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history/historical-stats/race-stats/race-results/2000|title= Indy 500 - history: 2000|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= indianapolismotorspeedway.com/events/indy500/history|language=en }}</ref> == [[Kolesarstvo]] == *[[Tour de France 2000]]: dirko je dobil [[Lance Armstrong]], [[ZDA]], ki pa so mu kasneje jo odvzeli zaradi dokazane uporabe prepovedanih poživil, dopinga *[[Giro d'Italia]]: zmagal je [[Italijani|Italijan]] [[Stefano Garzelli]], vozil je za moštvo Mercatone Uno == [[Košarka]] == * [[Evroliga|Pokal evropskih prvakov]]: slavil je [[Grčija|grški]] [[Panathinaikos]], ki je v finalu premagal [[Maccabi Tel Aviv]] s 73–67 * [[NBA]]: ligo je dobilo moštvo [[Los Angeles Lakers]], ki je ekipo [[Indiana Pacers]] premagalo s 4 proti 2 v zmagah, za najboljšega igralca sezone in finala je bil proglašen [[Shaquille O'Neal]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/history/nba-season-recaps/|title= NBA Season Recaps|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= nba.com/history}}</ref> * [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2000|Olimpijske igre]], [[moški]]: prvo mesto in zlata medalja sta šla v roke [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ZDA]], srebro je šlo v [[Francoska košarkarska reprezentanca|Francijo]] in bron v [[Litvanska košarkarska reprezentanca|Litvo]]<ref>{{navedi splet |url= http://archive.fiba.com/pages/eng/fa/event/p/cid//sid/2945/tid/0/_/2000_Olympic_Games_Tournament_for_Men/index.html|title= 2000 Olympic tournament for men"|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= archive.fiba.com|language=en}}</ref> == [[Nogomet]] == * [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]: [[Real Madrid]] * [[Evropsko prvenstvo v nogometu]] – [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|Belgija-Nizozemska 2000]]: v finalu je po podaljšku zmagala [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] 2 proti 1 proti [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italiji]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.uefa.com/uefaeuro/season=2000/index.html|title= _UEFA Euro 2000|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= uefa.com/uefaeuro}}</ref> == [[Rokomet]] == * [[Rokometna liga prvakov|Liga prvakov]]: španska Barcelona je s 54-52 premagala nemški Kiel v dveh tekmah finala (25-28 in 29-24) in postala rekordnih petič zapored prvak<ref>{{navedi splet |url= http://www.ehfcl.com/men/1999-00/rounds/5|title= Champions league finals 2000|accessdate= 20. november 2016|date= |format= |work= ehfcl.com}}</ref> * [[Rokometna liga prvakinj|Liga prvakinj]]: avstrijski Hypo je s 52-45 premagal makedonski Kometal Skopje v dveh tekmah finala (32-23 in 20-22)<ref>{{navedi splet |url= http://www.ehfcl.com/women/1999-00/rounds/5|title= Women Champions league finals 2000|accessdate= 20. november 2016|date= |format= |work= ehfcl.com}}</ref> == [[Smučanje]] == * '''[[Alpsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v alpskem smučanju, 2000]]: *** [[Moški]]: slavil je [[Hermann Maier]], [[Avstrija]] z rekordnim izkupičkom 2000 točk<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2000&suchgender=M&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2000 Men|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com/alpine-skiing}}</ref> *** [[Ženske]]: slavila je [[Renate Götschl]], [[Avstrija]] s 1631 točkami<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/alpine-skiing/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2000&suchgender=L&suchnation=&sector=AL&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2000 Ladies|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com/alpine-skiing}}</ref> ** Zmagovalci po smučarskih disciplinah: [[Slika:Špela Pretnar Zagreb 2009.jpg|thumb|200 px|desno|Špela Pretnar je dobila slalomsko razvrstitev]] *** '''[[Moški]]''': *** [[Slalom]]: [[Kjetil André Aamodt]], [[Norveška]] *** [[Veleslalom]]: [[Hermann Maier]], [[Avstrija]] *** [[Superveleslalom]]: [[Hermann Maier]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Hermann Maier]], [[Avstrija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Kjetil André Aamodt]], [[Norveška]] *** '''[[Ženske]]''': *** [[Slalom]]: [[Špela Pretnar]], [[Slovenija]] *** [[Veleslalom]]: [[Michaela Dorfmeister]], [[Avstrija]] *** [[Superveleslalom]]: [[Renate Götschl]], [[Avstrija]] *** [[Smuk]]: [[Regina Häusl]], [[Nemčija]] *** [[Alpska kombinacija|Kombinacija]]: [[Renate Götschl]], [[Avstrija]] * '''[[Nordijsko smučanje]]''': ** [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000]]: *** [[Moški]]: sezono je dobil [[Martin Schmitt]], [[Nemčija]] s 1833 točkami *** Pokal narodov: 1. [[Finska]] s 5219 točkami, 2. [[Avstrija]] s 4409 in 3. [[Nemčija]] s 4395 točkami == [[Tenis]] == * Turnirji [[Grand Slam]] za moške: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Andre Agassi]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/2000_MS_F.html|title= 2000 Men's Singles|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= ausopen.com}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Gustavo Kuerten]], [[Brazilija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Pete Sampras]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/gentlemenssingles.html|title= Gentlemens singles finals|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Marat Safin]], [[Rusija]] * Turnirji [[Grand Slam]] za ženske: ** 1. [[Odprto prvenstvo Avstralije]]: [[Martina Hingis]], [[Švica]]<ref>{{navedi splet|url= http://2015.ausopen.com/en_AU/event_guide/history/draws/2000_LS_F.html|title= 2000 Women's Singles|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= ausopen.com}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ** 2. [[Odprto prvenstvo Francije]]: [[Mary Pierce]], [[Francija]] ** 3. [[Odprto prvenstvo Anglije]] – Wimbledon: [[Venus Williams]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/ladiessingles.html|title= Ladies singles finals|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= wimbledon.com}}</ref> ** 4. [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]: [[Venus Williams]], [[ZDA]] * [[Davisov pokal]]: [[Španija]] slavi s 3 proti 1 nad [[Avstralija|Avstralijo]] * [[Tenis na olimpijskih igrah 2000]]: ** Moški posamično: [[Jevgenij Kafelnikov]], [[Rusija]] ** Ženske posamično: [[Venus Williams]], [[ZDA]] ** Moški dvojice: [[Sébastien Lareau]] & [[Daniel Nestor]] ** Ženske dvojice: [[Venus Williams]] & [[Serena Williams]] == [[Hokej na ledu]] == * [[NHL]] – [[Stanleyjev pokal]]: slavijo [[New Jersey Devils]] s 4 proti 2 v zmagah nad [[Dallas Stars]] * [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2000|SP 2000]]: 1. [[Češka hokejska reprezentanca|Češka]], 2. [[Slovaška hokejska reprezentanca|Slovaška]], 3. [[Finska hokejska reprezentanca|Finska]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial2000.htm|title= Championnats du Monde 2000|accessdate= 8. oktober 2016|date= |format= |work= passionhockey.com|language= fr|archive-date= 2017-10-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20171014005207/http://www.passionhockey.com/hockeyarchives/mondial2000.htm|url-status= dead}}</ref> == Rojstva == * [[9. marec]]: [[Nika Križnar]], slovenska smučarska skakalka * [[26. april]]: [[Timi Zajc]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == [[Slika:Antti Hyvärinen 1956.jpg|thumb|desno|200 px|Antti Hyvärinen, finski smučarski skakalec]] * [[1. januar]]: [[Gerda Paumgarten]], avstrijska alpska smučarka (* [[1907]]) * [[13. januar]]: [[Antti Hyvärinen]], finski smučarski skakalec (* [[1932]]) * [[26. januar]]: [[Don Budge]], ameriški tenisač (* [[1915]]) * [[2. marec]]: [[Audun Boysen]], norveški atlet (* [[1929]]) * [[16. maj]]: [[Petter Hugsted]], norveški smučarski skakalec (* [[1921]]) * [[24. julij]]: [[Anatolij Firsov]], ruski hokejist (* [[1941]]) * [[20. avgust]]: [[Bunny Austin]], angleški tenisač (* [[1906]]) * [[31. avgust]]: [[Joan Hartigan|Joan Marcia Bathurst Hartigan]], avstralska tenisačica (* [[1912]]) * [[25. oktober]]: [[Alberto Demiddi]], argentinski veslač (* [[1944]]) * [[28. oktober]]: [[Rolf Eriksson-Hemlin]], švedski hokejist (* [[1918]]) * [[2000]]: [[Helmut Berthold]], nemški rokometaš (* [[1911]]) == Viri == === Reference === {{sklici}} {{Športpoletih1951-2000}} [[Kategorija:Leto 2000]] [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:2000 v športu|*]] ifjrwme0sfv1b0z4gzbsy0nd0b6snyu Ansambel Spev 0 425844 6665484 6661045 2026-04-25T19:08:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Spev | image = <!-- WD --> | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Ansambel Spev na koncertu v Oplotnici leta 2014. | background = group_or_band | alias = | origin = [[Šmartno ob Paki]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2002]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Vili Mravljak]]<br>[[Kristijan Kolenc]]<br>[[Boštjan Mežnar]]<br>[[Marko Berzelak]]<br>[[Edo Rednak]]<br>[[Matevž Mikek]] | past_members = [[Erik Hribernik]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Spev''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 2002. Sedež ima v [[Šoštanj|Šmartnem ob Paki]]. Sestavlja ga 6 članov, ki izvajajo narodnozabavno in zabavno glasbo s štiriglasnim petjem. Poznani so tudi po številnih priredbah dalmatinskih pesmi v slovenščini. == Zasedba == Ustanovni člani so vodja in harmonikar Erik Hribernik, basist Kristijan Kolenc, kitarist Boštjan Mežnar in vokalist Marko Berzelak. Kmalu se jim je pridružil še en vokalist Edo Rednak. V tej postavi so igrali vse do leta 2017, ko je prišlo do prve kadrovske menjave v ansamblu. Vodja in harmonikar Erik Hribernik jih je zaradi prezasedenosti zapustil, vendar je še naprej deloval v ansamblu kot vodja. Namesto njega je harmoniko v zasedbi začel igrat Vili Mravljak.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.ansambel-spev.com/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=2&Itemid=3|title=O ansamblu|date=|accessdate=5. 11. 2016|website=Ansambel Spev|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://veseljak.si/novice/5a061de89d739/ansambel-spev-je-zamenjal-clana|title=Ansambel Spev je zamenjal člana|date=11. 11. 2017|accessdate=12. 11. 2017|website=Veseljak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Pozneje je prišlo še do manjših sprememb. Trenutna zasedba: Boštjan Mežnar (vokal - 1. tenor), Edo Rednak (bariton, bas kitara, vokal - 2. bas), Kristijan Kolenc (bas kitara, vokal - 2. tenor), Marko Berzelak (bobni, vokal - 1. bas), Matevž Mikek (kitara, električna kitara) in Vili Mravljak (harmonika, klaviature). == Delovanje == Ansambel Spev je bil ustanovljen leta 2002. V času delovanja so dosegli številne nagrade na različnih festivalih in izdali 8 albumov. Poleg številnih uspehov so najbolj poznani po sodelovanju z [[Lojze Slak|Lojzetom Slakom]], ki jim je nekoč zaupal, da ga spominjajo na njegov ansambel. Skupaj so posneli CD ploščo ''Po Slakovi poti'', vsako leto pa v Rdeči dvorani v [[Velenje|Velenju]] priredijo tudi istoimenski koncert, ki ga posname in predvaja [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. S Slakovim dovoljenjem so posneli tudi več priredb njegovih skladb, med njimi ''Minili sta že leti dve'' v sodelovanju s [[Tanja Žagar|Tanjo Žagar]], za katero so posneli tudi videospot. Po Slakovi smrti leta 2011 so njemu v spomin posneli pesem ''Spev za godca''. V slovenščini so priredili tudi veliko dalmatinskih skladb, ki jih izvajajo različne klape, med drugim ''Neskončno sem jo ljubil'' (''Ne diraj moju ljubav'') in ''Pel bi zate'' (''Da te mogu pismom zvati'').<ref name=":0" /> Leta 2006 so igrali rojakom v [[Združene države Amerike|ZDA]], leta 2008 pa so za 14 dni odpotovali v [[Kanada|Kanado]] in na več koncertih zaigrali tamkajšnjim slovenskim izseljencem. Dve leti pozneje, leta 2010, so na 10-dnevnem križarjenju proti [[Grčija|Grčiji]] in nazaj na križarki Costa Fortuna zabavali 4000-glavo posadko.<ref name=":0" /> == Uspehi == [[File:Spev 02.jpg|thumb|300px|right|Ansambel Spev na Noči Modrijanov 2013.]] Ansambel Spev je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=5. 11. 2016|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sedej.org/festival/pregled-zmagovalcev/|title=Pregled zmagovalcev|date=|accessdate=5. 11. 2016|website=SKPD F. B. SEDEJ|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|title=Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|date=|accessdate=13. 7. 2017|website=Vurberk.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230918/http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|url-status=dead}}</ref> * 2004: [[Graška Gora poje in igra]] – Nagrada za najboljšega debitanta, 2. nagrada po izboru občinstva in zlati pastirček. * 2005: [[Festival za Veliko nagrado Savinjske doline Marija Reka|Festival Marija Reka]] – Zmagovalci. * 2005: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Prva nagrada za izvedbo in Šifrarjeva plaketa. * 2005: [[Graška Gora poje in igra]] – Zmagovalci po mnenju občinstva in absolutni zmagovalci festivala, nagrada za najboljšo melodijo, nagrada za najboljše besedilo in zlati pastirček. * 2006: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] – Nagrada za najboljši trio in nagrada za najboljše besedilo. * 2007: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljši valček: Edino upanje. * 2007: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Korenova plaketa, zmagovalci po mnenju TV gledalcev in radijskih poslušalcev. == Diskografija == Ansambel Spev je izdal naslednje albume:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansambel-spev.com/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=3&Itemid=2|title=Naša glasba|date=|accessdate=5. 11. 2016|website=Ansambel Spev|publisher=|last=|first=}}</ref> # Klic ruševca (2004) # Reci, da boš moja (2006) # Pet pomladi (2007) # Po Slakovi poti (2009) # Pel bi zate (2009) # Mirno sanjaj (2011) # Spev za godca (2013) # Priredbe najlepših dalmatinskih (2014) # Ona diši po pomladi (2017) == Največje uspešnice == Ansambel Spev je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Edino upanje * Mirno sanjaj (priredba) * Ona diši po pomladi * Pel bi zate (priredba) * Spev za godca == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Spev]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2002]] 7shw4xh7qiqqpbb589nkpwns8sn2es5 Gregor Gruden 0 428688 6665461 6424579 2026-04-25T18:09:06Z Marko3 1829 6665461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gregor Gruden''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[26. marec]] [[1980]], [[Ljubljana]]. Študiral je dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Leta 2007 je postal član ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Gregor_Gruden|title=Gregor Gruden|accessdate=14. 10. 2024|website=Sigledal.org}}</ref> Gruden je med drugim igral v slovenskih serijah [[Usodno vino]] in [[Reka ljubezni]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/to-je-nova-ljubezen-igralca-gregorja-grudna-357109|title=To je nova ljubezen igralca Gregorja Grudna|date=23. 11. 2020|accessdate=25. 4. 2026|website=www.zurnal24.si}}</ref> == Zasebno == Do leta 2017 je bil poročen z igralko [[Mojca Funkl|Mojco Funkl]], s katero ima dva otroka.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/mojca-funkl-po-locitvi-sem-morala-poiskati-pomoc/|title=Mojca Funkl: Po ločitvi sem morala poiskati pomoč|date=20. 4. 2020|accessdate=25. 4. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref><ref name=":0" /> == Nagrade == * 2006 – študentska [[Prešernova nagrada]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/gregor-gruden/|title=Gregor Gruden|accessdate=14. 10. 2024|publisher=Združenje dramskih umetnikov Slovenije}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/gregor-gruden/ Profil] na www.mgl.si {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gruden, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] cc8btl7jyggvtjbdob392winc5uiwvr 6665464 6665461 2026-04-25T18:14:35Z Marko3 1829 6665464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gregor Gruden''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[26. marec]] [[1980]], [[Ljubljana]]. Študiral je dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Leta 2007 je postal član ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Gregor_Gruden|title=Gregor Gruden|accessdate=14. 10. 2024|website=Sigledal.org}}</ref> Gruden je med drugim igral v slovenskih serijah [[Usodno vino]] in [[Reka ljubezni]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/to-je-nova-ljubezen-igralca-gregorja-grudna-357109|title=To je nova ljubezen igralca Gregorja Grudna|date=23. 11. 2020|accessdate=25. 4. 2026|website=www.zurnal24.si}}</ref> == Zasebno == Ima dva brata, Matjaža in Andreja. [[Matjaž Gruden]] je slovenski diplomat, v svoji mladosti pa je igral vlogo Matica v kultnem filmu [[Sreča na vrvici]].<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/suzy/gregor-in-matjaz-gruden-igralstvo-imata-v-genih|title=Gregor in Matjaž Gruden: Igralstvo imata v genih|date=9. 3. 2020|accessdate=25. 4. 2026|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> Do leta 2017 je bil poročen z igralko [[Mojca Funkl|Mojco Funkl]], s katero ima dva otroka.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/mojca-funkl-po-locitvi-sem-morala-poiskati-pomoc/|title=Mojca Funkl: Po ločitvi sem morala poiskati pomoč|date=20. 4. 2020|accessdate=25. 4. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref><ref name=":0" /> == Nagrade == * 2006 – študentska [[Prešernova nagrada]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/gregor-gruden/|title=Gregor Gruden|accessdate=14. 10. 2024|publisher=Združenje dramskih umetnikov Slovenije}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/gregor-gruden/ Profil] na www.mgl.si {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gruden, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] ovh9toimtad10eqc303vsjcso4kzitz Ansambel Pogum 0 428860 6665481 6558175 2026-04-25T19:07:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665481 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Pogum | image = Kopija datoteke fotoAndrejMatic (378 of 391).jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Ansambel Pogum v prvotni zasedbi | background = group_or_band | alias = | origin = [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2000]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Andrej Jurečič]]<br>[[Mitja Jurečič]]<br>[[Matevž Sodič]]<br>[[Emil Šinkec]]<br>[[Darko Poglajen]] | past_members = [[Dejan Vene]]<br>[[Igor Jurečič]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Pogum''' je slovenska [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 2000. Sedež ima v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Gre za petčlansko zasedbo z inštrumentalnim triom in štiriglasnim petjem. Na festivalih narodnozabavne glasbe je ansambel osvojil vrsto nagrad. == Zasedba == Ansambel Pogum sestavljajo:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/zasedba/|title=Zasedba|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=}}</ref> * Andrej Jurečič – vodja, ritem in solo kitara, vokal (1. bas); * Mitja Jurečič – kontrabas, bariton, vokal (2. bas); * Matevž Sodič – klaviature, harmonika; * Emil Šinkec – ritem kitara, vokal (2. tenor); * Darko Poglajen – vokal (1. tenor); Sami kot nekakšnega šestega člana ansambla prištevajo tudi Jožeta Jurečiča, očeta članov ansambla Andreja in Mitje, saj jih že od samega začetka usmerja in jim svetuje na glasbeni poti. V začetku leta 2024 je po skoraj četrt stoletja delovanja prišlo do prve kadrovske spremembe v ansamblu. Prvotnega harmonikarja in klaviaturista Dejana Veneta je zamenjal Matevž Sodič, ki je predtem igral v več zasedbah, med drugim tudi v [[Ansambel Žargon|Ansamblu Žargon]], nazadnje pa v [[Ansambel Azalea|Ansamblu Azalea]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.narodnjak.si/clanki/glasba/ansamblu-pogum-v-letosnjem-letu-ne-bo-dolgcas|title=Ansamblu Pogum v letošnjem letu ne bo dolgčas|date=11. 2. 2024|accessdate=14. 10. 2024|website=Narodnjak}}</ref> == Delovanje == [[Slika:Kopija datoteke fotoAndrejMatic (174 of 391).jpg|sličica|300x300_pik|Ansambel Pogum v prvotni zasedbi.]] Ansambel Pogum je bil ustanovljen marca 2000 v Škocjanu. Hitro po ustanovitvi so se začeli udeleževati različnih festivalov, na katerih so osvojili vrsto nagrad. H kvaliteti skladb je veliko pripomoglo tudi sodelovanje s priznanimi slovenskimi pisci melodij, kot so [[Franci Lipičnik]], [[Jože Burnik]], [[Tine Lesjak]], [[Peter Fink]] in [[Jože Skubic]], ter večkrat nagrajenimi tekstopisci, kot so [[Ivan Sivec]], [[Majda Rebernik]], [[Fanika Požek]], [[Franc Ankerst]], [[Vera Kumprej]], [[Vera Šolinc]] in [[Jože Galič]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.obcina-skocjan.si/informacije/drustva/kulturna-drustva|title=Kulturna društva|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Občina Škocjan|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202011619/http://www.obcina-skocjan.si/informacije/drustva/kulturna-drustva|url-status=dead}}</ref> Ob izidu tretje zgoščenke leta 2004 so priredili svoj drugi promocijski koncert na prostem. Kot gosti so med drugim nastopili [[Ansambel Modrijani]], [[Ansambel Navihanke]] in [[Ansambel Unikat]].<ref name=":0" /> Jeseni 2006 so se odpravili na turnejo po [[Kanada|Kanadi]], ki so jo organizirala slovenska priseljenska društva. Na njej so priredili 5 koncertov, in sicer v [[Prince George|Prince Georgu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Edmonton|Edmontonu]], [[Calgary|Calgaryju]] in [[Kelowna|Kelowni]]. Tamkajšnji slovenski izseljenci so jih toplo sprejeli.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/turneja-po-kanadi/|title=Turneja po Kanadi|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2007 so pripravili večji koncert v Horjulu. Oktobra 2015 so ob 15-letnici ansambla v Športnem centru Otočec priredili velik koncert, na katerem so nastopili tudi [[Ansambel Modrijani]], [[Fantje s Praprotna]], [[Nuša Derenda]], [[Ansambel Mladi Dolenjci]], [[Ansambel Vikend]], [[Ansambel Novi spomini]] in mnogi drugi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/2015/10/veliki-koncert-ansambla-pogum/|title=Veliki koncert ansambla Pogum|date=9. 10. 2015|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=}}</ref> == Uspehi == Ansambel Pogum je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref>{{Navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Narodnozabavna_glasba/SLOVENSKA_POLKA_IN_VALCEK_2012/|title=SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2012 (2012)|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=ZKP Prodaja|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160911131435/http://zkpprodaja.si21.com/sl/Narodnozabavna_glasba/SLOVENSKA_POLKA_IN_VALCEK_2012/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|title=Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Vurberk.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230918/http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.radio-sora.si/vecer-slovenskih-viz-v-narecju|title=Povzetek vseh festivalov med letoma 2001 in 2015|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Radio Sora|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2001: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – 3. nagrada za izvedbo. * 2001: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in nagrada za najboljšo vokalno izvedbo. * 2002: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – 3. nagrada za izvedbo. * 2002: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in nagrada za najboljšo vokalno izvedbo. * 2002: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Nagrada za najboljšo melodijo (nagrajenec Jože Burnik). * 2003: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Zlati zmaj, 2. nagrada za izvedbo, nagrada predstavnikov radijskih postaj in Šifrarjeva plaketa. * 2003: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček. * 2003: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Korenova plaketa. * 2004: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in 1. mesto po izboru občinstva. * 2005: [[Večer slovenskih viž v narečju]] – 1. nagrada občinstva. * 2005: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in 2. mesto po izboru občinstva. * 2006: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Nagrada občinstva po mnenju TV gledalcev, radijskih poslušalcev in občinstva na prireditvi. * 2012: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljši valček: ''Nocoj boš spet sama''. == Diskografija == Ansambel Pogum je do sedaj izdal šest albumov:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/albumi/|title=Albumi|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20161228004924/http://www.pogum.si/albumi/|url-status=dead}}</ref> # Nikoli pozabljena (2001) # Kozolci (2003) # Zapoj, prijatelj stari (2004) # 5 let uspehov (2005) # Poljubi košček kruha (2006) # Nocoj boš spet sama (2012) == Največje uspešnice == Ansambel Pogum je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Če boš jokala * Nocoj boš spet sama * Poljubi košček kruha * Rum za pogum * Tovornjakar * Zapoj, prijatelj stari == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Pogum]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2000]] 16fnyovc0ki2ii97as9jlhev0ok0klt Predloga:Ustavni sodniki Republike Slovenije 10 434327 6665433 6659712 2026-04-25T16:26:36Z Sporti 5955 pos. 6665433 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Ustavni sodniki Republike Slovenije | title = Ustavni sodniki Republike Slovenije | bodyclass = hlist | group1 = Sedanji sodniki | list1 = * [[Nina Betetto]] * [[Tamara Kek]] * [[Barbara Kresal]] * [[Katja Šugman Stubbs]] * [[Rok Čeferin]] * [[Marko Starman]] * [[Rok Svetlič]] * [[Neža Kogovšek Šalamon]] * [[Primož Gorkič]] | group2 = Nekdanji sodniki | list2 = * [[Janez Šinkovec]] * [[Lovro Šturm]] * [[Peter Jambrek]] * [[Anton Perenič]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Matevž Krivic]] * [[Janez Snoj]] * [[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] * [[Boštjan M. Zupančič]] * [[Franc Testen]] * [[Miroslava Geč Korošec]] * [[Dragica Wedam Lukić]] * [[Janez Čebulj]] * [[Lojze Janko]] * [[Mirjam Škrk]] * [[Milojka Modrijan]] * [[Zvonko Fišer]] * [[Franc Grad]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Jože Tratnik]] * [[Marija Krisper Kramberger]] * [[Miroslav Mozetič]] * [[Marta Klampfer]] * [[Mitja Deisinger]] * [[Jasna Pogačar]] * [[Jan Zobec]] * [[Ernest Petrič]] * [[Jadranka Sovdat]] * [[Etelka Korpič Horvat]] * [[Dunja Jadek Pensa]] * [[Marijan Pavčnik]] * [[Špelca Mežnar]] * [[Marko Šorli]] * [[Matej Accetto]] * [[Klemen Jaklič]] * [[Rajko Knez]] | below = * [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] * [[Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> e16v2irmxl3ges5reiu1zn7ukjoez9n Register zavarovanih območij v Italiji 0 434435 6665490 4858377 2026-04-25T19:26:21Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Zavarovana območja Italije]] 6665490 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zavarovana območja Italije]] 3hy9hwdr2dhhtjbrd07dejaibb6z1d1 Ansambel Navihanke 0 435693 6665480 6558152 2026-04-25T19:07:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Navihanke | image = <!-- WD --> | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Navihanke na Noči Modrijanov 2013. | background = group_or_band | alias = | origin = [[Laško]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]],<br>[[zabavna glasba]] | years_active = [[2001]]–[[2017]] | label = | associated_acts = | website = | current_members = | past_members = [[Tanja Čretnik]]<br>[[Tamara Zagajšek]]<br>[[Marjetka Kršlin]]<br>[[Tina Poljanšek]]<br>[[Irena Volasko]]<br>[[Neža Petek]]<br>[[Jasmina Šmarčan]]<br>[[Majda Naveršnik]]<br>[[Maša Uranjek]]<br>[[Sonja Hercog]]<br>[[Bernarda Podlesnik]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Navihanke''' je nekdanja slovenska [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je delovala od leta 2001 s sedežem v [[Laško|Laškem]]. Bila je ena najuspešnejših in najbolj priljubljenih tovrstnih zasedb. V času delovanja je prišlo do več zamenjav članov, zadnje ustanovne članice so skupino zapustile leta 2016. Naslednje leto se je delovanje Navihank končalo. == Zasedba == Ustanovne članice Ansambla Navihanke so bile:<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://veseljak.si/izvajalci/54dcb388725d2/navihanke|title=Navihanke|date=|accessdate=20. 7. 2017|website=Veseljak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> * Neža Petek – harmonika; * Jasmina Šmarčan – bas kitara; * Majda Naveršnik – kitara; * Maša Uranjek – flavta; * Sonja Hercog – saksofon; Leta 2007 se je namesto Petkove ansamblu pridružila nova harmonikašica Tanja Čretnik, ki je v ansamblu ostala do konca, le med letoma 2009 in 2012 jo je nadomestila Bernarda Podlesnik. Leta 2010 je prišlo tudi do zamenjave kitaristke, namesto Naveršnikove se je ansamblu priključila Tamara Gobec, pozneje poročena Zagajšek, ki je v ansamblu ostala do konca. Leta 2016 so ansambel ob spremembi vodenja zasedbe zapustile Sonja Hercog, Maša Uranjek in Jasmina Šmarčan, torej še zadnje ustanovne članice. Pridružile so se Tina Poljanšek, Irena Volasko in Marjetka Kršlin, ki so v tej zasedbi delovale slabo leto.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://veseljak.si/novice/5718568f3ad69/navihanke-se-predstavljajo-v-novi-postavi|title=Navihanke se predstavljajo v novi postavi|date=21. 4. 2016|accessdate=20. 7. 2017|website=Veseljak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> == Delovanje == [[File:Navihanke 01.jpg|thumb|320px|left|Navihanke z rezervno kitaristko leta 2015.]] Ansambel Navihanke je bil ustanovljen leta 2001 v Laškem. Idejni vodja ansambla je bil Sonjin oče Marjan Hercog. V času ustanovitve ansambla so bile vse članice še najstnice. Bile so ena redkih ženskih narodnozabavnih zasedb, ki so uporabile tudi flavto in saksofon, kar je bila posebnost ansambla.<ref name=":0" /> Leta 2014 so se odpravile na večjo turnejo po ZDA. Obiskale so Cleveland, Pittsburgh, Lemont, Milwaukee, Duluth, Twin Cities, Sacramento, Palo Alto in San Francisco, kjer so opravile več nastopov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.navihankeusa.com/navihanke-usa-2014/|title=Navihanke USA 2014|date=|accessdate=20. 7. 2017|website=Navihanke USA|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190213061339/http://www.navihankeusa.com/navihanke-usa-2014/|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 je Marjan Hercog vodenje ansambla predal agenciji Unico. Takrat so zasedbo zapustile še zadnje ustanovne članice. Nastala je nova zasedba, v kateri sta od prej ostali Čretnikova in Zagajškova, pridružile pa so se Tina Poljanšek, Irena Volasko in Marjetka Kršlin. Izdale so skladbo Mr. Perfect in napovedale koncert ob 15-letnici ansambla in izdajo albuma, vendar do tega ni prišlo. Leta 2017 so domnevno zaradi spora z agencijo dobile odpoved, kar je pomenilo konec delovanja uspešne zasedbe. Sicer so se pojavile govorice, da se išče nova dekleta za vnovično oblikovanje zasedbe.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/navihanke-so-dobile-odpoved|title=Navihanke so dobile odpoved|date=13. 6. 2017|accessdate=20. 7. 2017|website=Slovenske novice|publisher=|last=Marot|first=Mojca}}</ref> == Uspehi == Ansambel Navihanke je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|title=Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|date=|accessdate=20. 7. 2017|website=Vurberk.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230918/http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=20. 7. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref> * 2002: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Srebrni zmaj in 1. nagrada za izvedbo. * 2002: [[Graška Gora poje in igra]] – Nagrada za najboljšo izvedbo, zlati pastirček in nagrada za najboljše besedilo. * 2003: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – 3. nagrada za izvedbo. * 2003: [[Graška Gora poje in igra]] – Najboljši ansambel po mnenju občinstva in zlati pastirček. * 2003: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Najboljši ansambel po mnenju občinstva in nagrada za najboljšo melodijo (avtor Brane Klavžar). * 2004: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljša polka: ''Miši se bojim''. * 2004: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] – Nagrada za najboljši ansambel festivala. * 2005: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Srebrni zmaj. * 2012: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljša polka: ''Pokaži mi, da me imaš še rad.'' == Diskografija == Ansambel Navihanke je v času delovanja izdal naslednje albume:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.navihankeusa.com/store/|title=Store|date=|accessdate=20. 7. 2017|website=Navihanke USA|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190213052621/http://www.navihankeusa.com/store/|url-status=dead}}</ref> # Mora biti moj # Miši se bojim # Banjo, flavta, saksofon # Zasuči me, gasilec! # Navihanih 10 # Just for you Izdan je bil tudi DVD ''2015 Tour DVD: LIVE in Concert, World Fest, Branson, MO''. == Največje uspešnice == Ansambel Navihanke je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Gasilec moj * Miši se bojim * Na mojem licu * Pokaži mi, da me imaš še rad * Pravljica za dva * Študentska je težka * Zasuči me == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|7661129}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Navihanke]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2001]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] gn6jgvhwq5jws020t21qap56va8bqte Letalski center Maribor 0 436486 6665419 6665326 2026-04-25T15:57:40Z Nareto 77605 6665419 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Österreichischer Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen leto prej in sicer decembra 1921<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref>. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref>. Novembra leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum v Beogradu z ZDA Mutual Defense Assistance<ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref> in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo poleg tega podpiše Economic Cooperation Agreement<ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] za moderniacijo jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1951 se podpiše dokument MDAP<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki je dobi zahodno vojaško pomoč, vsebina: letala, radarji, topništvo, usposabljanje častnikov, logistika, modernizacija JLA. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v Kumolonimbusu na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] czhbw6wradw208h5rcqu07dg51zlqe1 6665420 6665419 2026-04-25T16:03:27Z Nareto 77605 6665420 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Österreichischer Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen leto prej in sicer decembra 1921<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref>. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref>. Novembra leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum v Beogradu z ZDA Mutual Defense Assistance<ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref> in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo poleg tega podpiše Economic Cooperation Agreement<ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] za moderniacijo jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1951 se podpiše dokument MDAP<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki je dobi zahodno vojaško pomoč, vsebina: letala, radarji, topništvo, usposabljanje častnikov, logistika, modernizacija JLA. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v Kumolonimbusu na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] ilerufeft1608dkdex4tb9gkhx0fcrw 6665423 6665420 2026-04-25T16:05:32Z Nareto 77605 6665423 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Österreichischer Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen leto prej in sicer decembra 1921<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref>. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref>. Novembra leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum v Beogradu z ZDA Mutual Defense Assistance<ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref> in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo poleg tega podpiše Economic Cooperation Agreement<ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] za moderniacijo jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1951 se podpiše dokument MDAP<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki je dobi zahodno vojaško pomoč, vsebina: letala, radarji, topništvo, usposabljanje častnikov, logistika, modernizacija JLA. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v Kumolonimbusu na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] lcpfjthsnrmvr64ek8ap2xkztkf0nen 6665426 6665423 2026-04-25T16:06:53Z Nareto 77605 6665426 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Österreichischer Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen leto prej in sicer decembra 1921<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref>. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref>. Novembra leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum v Beogradu z ZDA Mutual Defense Assistance<ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref> in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo poleg tega podpiše Economic Cooperation Agreement<ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] za moderniacijo jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1951 se podpiše dokument MDAP<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki je dobi zahodno vojaško pomoč, vsebina: letala, radarji, topništvo, usposabljanje častnikov, logistika, modernizacija JLA. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v Kumolonimbusu na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] chhrnyen3pew9ll8gjiall1loj6ah98 6665427 6665426 2026-04-25T16:12:44Z Nareto 77605 6665427 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Österreichischer Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen leto prej in sicer decembra 1921<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref>. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref>. Novembra leta 1951 Jugoslavija podpiše sporazum v Beogradu z ZDA Mutual Defense Assistance<ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref> in dobi novega močnega dobavitelja za letalstvo poleg tega podpiše Economic Cooperation Agreement<ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] za moderniacijo jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1951 se podpiše dokument MDAP<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki je dobi zahodno vojaško pomoč, vsebina: letala, radarji, topništvo, usposabljanje častnikov, logistika, modernizacija JLA. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v Kumolonimbusu na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] ecdza4j00znvlgngj8akdpox7yckfkm 6665722 6665427 2026-04-26T07:41:41Z Nareto 77605 6665722 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Österreichischer Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen leto prej in sicer decembra 1921<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref>. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki je dobi masivno zahodno vojaško pomoč, vsebina: preko 500 letala P-47, F-84, T-33, C-47; radarji, 10 000 kamionov, preko 1000 topov, 600 tankov, usposabljanje častnikov, preko sto tisoč kosov pehotnega orožja, vojska je bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v Kumolonimbusu na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]] z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč z resursom motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so trije inštruktorji letenja po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1950ta aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] t7a7pb0dffxynonij3ix0bsn31a1u6c Ursula Donath 0 439914 6665694 6355271 2026-04-26T06:33:45Z Sporti 5955 umrla 6665694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |show-medals = yes |medaltemplates = {{MedalSport | ženska [[atletika]]}} {{Medal|Country | {{GER}} }} {{MedalOlympic|Atletika na Poletnih olimpijskih igrah}} {{MedalBronze| [[Poletne olimpijske igre 1960|Rim 1960]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1960|800 m]]}} }} '''Ursula »Ulla« Jurewitz-Donath''', [[Nemci|nemška]] [[atletinja]], * [[30. julij]] [[1931]], [[Saldus]], [[Sovjetska zveza]], † [[12. april]] [[2026]], [[Halle (Saale)|Halle]], [[Nemčija]]. Nastopila je na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]], kjer je osvojila bronasto medaljo v [[tek na 800 m|teku na 800 m]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Donath, Ursula}} [[Kategorija:Nemški atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Nemčijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Nemčijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1960]] [[Kategorija:Tekači na srednje proge]] cc0ypmm3frzbquau1l39o4a3wkl7fky Balhaško jezero 0 451039 6665583 6639419 2026-04-25T23:40:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |name = Balhaško jezero <br /> Балқаш Көлі <br />Озеро Балхаш |image_lake = STS039-085-00E_Lake_Balkhash,_Kazakhstan_April_1991.jpg |caption_lake = pogled iz vesolja, april 1991 |image_bathymetry = Lakebalkhashbasinmap.png |caption_bathymetry = zemljevid povodja |location = [[Kazahstan]] |coords = {{coord|46|10|N|74|20|E|type:waterbody_region:KZ_scale:2500000|display=inline,title}} |type = [[endoreična kotlina|endoreično]], [[slano jezero|slano]] |inflow = [[Ili]], [[Karatal]], [[Aksu]], [[Lepsi]], [[Bjan]], [[Kapal]], [[Koksu]] |outflow = ''nima'' |catchment = 413.000 km² |basin_countries = [[Kazahstan]] <small>(85 %)</small><br />[[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] <small>(15 %)</small> |length = 605 km |width = |area = 16.400 km² |depth = 5,8 |max-depth = 25,6 m |volume = 106 km³ |residence_time = 6,8 leta |shore = |elevation = 341,4 m |islands = |cities = [[Balhaš]] |frozen = }} '''Balhaško jezero''' ({{lang-kk|Балқаш көлі}}, {{lang-ru|Озеро Балхаш}}, ''Ozero Balhaš'') je delno [[slano jezero|slano]] [[Endoreična kotlina|endoreično]] [[jezero]], ki leži južno od [[Kazaško višavje|Kazaškega višavja]] na vzhodu [[Kazahstan]]a v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Je eno največjih azijskih jezer in 15. največje na svetu. Porečje odmaka sedem rek, od katerih je glavna Ili, ki prinaša večino obrežnega dotoka; druge, kot je Karatal, prinašajo površinski in podzemni tok. Ili se napaja s padavinami, večinoma spomladanskim talilnim snegom, iz gora kitajske regije [[Šindžjang]]. Jezero trenutno pokriva približno 16.400 km<sup>2</sup>. Vendar se tako kot Aralsko jezero krči zaradi preusmerjanja in črpanja vode iz svojih pritokov.<ref>[https://web.archive.org/web/20110716085418/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html Lake Balkhash], International Lake Environment Committee</ref> Jezero ima ozko, precej osrednjo ožino. Zahodni del jezera je sladkovoden, vzhodna polovica pa slana.<ref name="britanica"/><ref name="ground"/><ref name="phys_geo"/><ref>{{cite journal|author=Yoshiko Kawabata|year=1997|title=The phytoplankton of some saline lakes in Central Asia|journal=International Journal of Salt Lake Research|volume=6|issue=1|pages=5–16|doi=10.1007/BF02441865|display-authors=etal}}</ref> Vzhodni del je v povprečju 1,7-krat globlji od zahodnega. Največje obalno mesto se imenuje Balhaš in ima približno 66.000 prebivalcev. Glavne lokalne gospodarske dejavnosti vključujejo rudarstvo, predelavo rude in ribolov. Obstaja zaskrbljenost zaradi nižanja gladine jezera zaradi dezertifikacije mikroklime in črpanja vode za povečano industrijsko proizvodnjo. Poleg tega lahko vplivi podnebnih sprememb negativno vplivajo tudi na jezero in njegove ekosisteme. == Zgodovina in poimenovanje == Sedanje ime jezera izvira iz besede ''balkas'' iz tatarskega, kazaškega in južnoaltajskega jezika, kar pomeni 'trave v močvirju'.<ref>[http://www.slovopedia.com/22/193/1630307.html Balkhash in Etymological dictionary] of Max Vasmer (in Russian)</ref> Že od leta 103 pr. n. št. do 8. stoletja je bila oblast Balhaš, ki je obdajala jezero in se je kitajsko imenovala ''Jibohai'' (夷播海), Kitajcem znana kot 布谷/布庫/布蘇 (Bugu/Buku/Busu). Od 8. stoletja naprej je bilo zemljišče južno od jezera, med njim in gorovjem [[Tjanšan]], v turščini znano kot ''Jetisu'' (Sedem rek) ({{langx|ru|Semirechye}}). To je bila dežela, kjer so nomadski Turki in Mongoli iz stepe mešali kulture z naseljenimi ljudstvi Srednje Azije.<ref>Svat Soucek (2000) [https://books.google.com/books?id=7E8gYYcHuk8C&pg=PA22 ''A History of Inner Asia''], Princeton: Cambridge University Press, p. 22.</ref> Od leta 1759 je jezero označevalo naj severozahodno mejo suverenosti [[dinastija Čing|dinastije Čing]], kot so jo priznavali Čing in Rusi.<ref>Noda, Jin, author. The Kazakh Khanates between the Russian and Qing Empires : Central Eurasian International Relations during the Eighteenth and Nineteenth Centuries. Leiden; Boston :Brill, 2016, 157–159.</ref> Leta 1864 sta bila jezero in sosednje območje v skladu s Tarbagatajsko pogodbo predana [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]].<ref>{{cite journal |last1=Lo |first1=Bobo |title=China and Russia: Common Interests, Contrasting Perceptions |journal=CLSA Asia–Pacific Markets Special Report |date=2006 |issue=May |page=6 |url=https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/public/Research/Russia%20and%20Eurasia/russiachinamay06.pdf |archive-date=2016-03-04 |access-date=2023-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304071716/https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/public/Research/Russia%20and%20Eurasia/russiachinamay06.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>Wiens, Herold J. "Change in the Ethnography and Land Use of the Ili Valley and Region, Chinese Turkestan." Annals of the Association of American Geographers 59, no. 4 (1969): 767. http://www.jstor.org/stable/2561837.</ref> Z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991 je jezero postalo del Kazahstana. == Izvor jezera == [[File:Karatal balkhash.jpg|thumb|Satelitska slika delte reke Karatal]] Balkaško jezero leži v najglobljem delu obsežne Balkaško-Alakolske depresije, ki jo je v neogenu in kvartarju oblikovala poševna dolina med gorami [[alpidska orogeneza|alpidske orogeneze]] in starejšim Kazahstanskim blokom. Hitra erozija Tjanšana je pomenila, da se je depresija v geološko zelo kratkem časovnem obdobju nato zapolnila s peščenimi rečnimi sedimenti. Porečje je del Džungarske Alatau, ki vsebuje tudi jezera Sasikol, Alakol in Aibi.<ref name="phys_geo">{{cite book|author=Maria Shahgedanova|title = The Physical Geography of Northern Eurasia|url = https://books.google.com/books?id=8CFiT3qbN5UC&q=Balkhash&pg=PA140|publisher = Oxford University Press|year = 2002|pages = 140–141|isbn = 0-19-823384-1}}</ref> Ta jezera so ostanki starodavnega morja, ki je nekoč pokrivalo celotno Balkaško-Alakolsko depresijo, vendar ni bilo povezano z Aralsko-Kaspijskim depresijo.<ref name="sokolov">{{cite book|author = A. Sokolov |title = Hydrography of the USSR|chapter=Central Asia and Kazakhstan|publisher=Gidrometeoizdat |year = 1952|url=http://www.astronet.ru/db/msg/1192178/p1ch21d.html|language=ru}}</ref> == Opis == Vse reke te regije, ki prinašajo vodo z visokih gora, se izlivajo v Balhaško jezero, vendar nobena ne izteka. Glavne so: Ili, Aksu in Karatal. Reka Tokrau teče s severa, vendar se njene vode izgubijo v pesku, preden dosežejo obalo jezera. Jezero je podolgovate oblike, meri več kot 600 km od zahoda proti vzhodu in je sestavljeno iz dveh glavnih delov s polotokom Sarjesik (kar v kazahstanščini pomeni 'Rumena vrata'). Ta dva dela povezuje preliv Uzinaral. V antičnih časih je bilo Balhaško jezero veliko večje in številna jezera na tem območju so bila del njega, kot so Zhalanaškol, Itišpes, Alakol in Sasikkol. Še dlje nazaj je bilo morje, ki se je raztezalo vse do Džungarskega Alataua. Vzhodni del je nekoliko plitvejši in predvsem manj slan zaradi dotoka sladke vode iz glavnega pritoka, reke [[Ili]]. V [[Notranja delta|delti]] te reke na jugozahodu se razprostirajo obsežna [[močvirje|močvirja]]. Vzhodni del Balhaškega jezera je globlji in bistveno bolj slan, dovolj za delovanje [[soline|solin]], iz katerih pridobivajo [[sol]]. Še leta 1910 je bilo jezero precej večje, z ocenjeno površino 23.464 km<sup>2</sup>. Do leta 1946 se je ta skrčila za skoraj tretjino, na 15.730 km<sup>2</sup>.<ref>{{cite journal |last1=Narama |first1=Chiyuki |last2=Kubota |first2=Jumpei |last3=Shatravin |first3=V.I. |last4=Duishonakunov |first4=Murataly |last5=Moholdt |first5=Geir |last6=Abdrakhmatov |first6=K. |title=The lake-level changes in Central Asia during the last 1000 years based on historical map. |journal=Proceedings of International Workshop on "Reconceptualizing Cultural and Environmental Change in Central Asia: an Historical Perspective on the Future. |date=2010 |page=19 |access-date=21 July 2022|url=https://www.researchgate.net/publication/285024882_The_lake-level_changes_in_Central_Asia_during_the_last_1000_years_based_on_historical_map}}</ref> [[slika:Lake Balkhash May 2007 1.JPG|thumb|Obala pri kraju Priozersk na zahodu]] == Relief == Jezero ima površino približno 16.400 km<sup>2</sup> (2000),<ref name="ground">{{cite book|author = Igor S. Zektser, Lorne G Everett|title = Groundwater and the Environment: Applications for the Global Community|url = https://books.google.com/books?id=NueJf_WhSw4C&q=Balkhash&pg=PA76|publisher = CRC Press|year = 2000|page = 76|isbn = 1-56670-383-2}}</ref> zaradi česar je največje jezero v celoti v Kazahstanu. Njegova površina je približno na 340 m nadmorske višine. Ima blago zakrivljeno (srpasto), vendar z nazobčanimi obalami. Njegova dolžina je približno 600 km, širina pa se giblje od 9–19 km v vzhodnem delu do 74 km v zahodnem delu. Polotok Sarjesik, blizu sredine jezera, ga hidrografsko deli na dve zelo različni jezeri. Zahodno jezero pokriva 58 % površine, vendar le 46 % prostornine.<ref name="ilec">{{cite web|author=International Lake Environment Committee |url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |title=Lake Balkhash |publisher=World Lakes Database |access-date=2009-01-29 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716085418/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |archive-date=2011-07-16 }}</ref> Zato je relativno plitvo, mirno in polno sladke vode. Vzhodno jezero je veliko globlje in bolj slano. Ta dva dela povezuje preliv Uzinaral ({{langx|kk|Ұзынарал|dolgi otok}}) – široka 3,5 km in globoka približno 6 metrov.<ref name="britanica"/> {| Class = "wikitable" |+ Pogled na Balhaško jezero iz vesolja (avgust 2002) | Align = center|[[File:Balkhash labeled eng.jpg|center|500px]] | Align = left|Številke označujejo največje polotoke, otoke in zalive: # polotok Sarjesik, ki ločuje jezero na dva dela, in ožina Uzynaral # polotok Bajgabil # polotok Balai # polotok Šaukar # polotok Kentubek # otoka Basaral in Ortaaral # otok Tasaral # zaliv Šempek # zaliv Sarišagan |} Jezero vključuje več manjših kotlin. V zahodnem delu sta dve kotlini, globoki 7–11 metrov. Ena se razteza od zahodne obale (blizu otoka Tasaral) do rta Koržintubek, druga pa leži južno od zaliva Bertis, ki je najgloblji del "polovice". Povprečna globina vzhodne kotline je 16 m, največja pa 26 m.<ref name="kazssr"/> Povprečna globina jezera je 5,8 metra, skupna količina vode pa je približno 112 km<sup>3</sup>. Zahodna in severna obala jezera sta visoki (20–30 m) in skalnati; sestavljeni sta iz paleozojskih kamnin, kot so [[porfir]], [[tuf]], [[granit]], [[skrilavec]] in [[apnenec]], ter ohranjata sledi starodavnih teras. Južni obali v bližini zaliva Karašagan in reke Ili so nizki (1–2 m) in peščeni. Pogosto so poplavljeni in zato vsebujejo številne vodne bazene. Občasno so prisotni hribi z višino 5–10 m. Obala je zelo vijugasta in razčlenjena s številnimi zalivi in čermi. Veliki zalivi v zahodnem delu so: Sarišagan, Kaškanteniz, Karakamis, Šempek (južni pol jezera) in Balakaškan Ahmecu, v vzhodnem delu pa: Guzkol, Baliktikol, Kukuna, Karašigan. Vzhodni del vključuje tudi polotoke Bajgabil, Balaj, Šaukar, Kentubek in Koržintobe. Jezero vsebuje 43 otokov s skupno površino 66 km<sup>2</sup>;<ref name="geo_slovar">{{cite web|author = V.M. Kotlyakov|url = http://otpusk-info.ru/journey/dictionary/geographic-names/fc/slovar-193-1.htm#zag-421|title = Balkhash|publisher = Dictionary of modern geographical names|access-date = 21 June 2020|language = ru}}</ref> vendar zaradi zniževanja gladine vode nastajajo novi otoki, površina obstoječih pa se povečuje.<ref name="unep">{{cite web|author = Guillaume Le Sourd, Diana Rizzolio|year = 2004|url = http://www.grid.unep.ch/activities/sustainable/balkhash/|title = United Nations Environment Programme – Lake Balkhash|publisher = UNEP Global Resource Information Database|access-date = 2009-01-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20110718164918/http://www.grid.unep.ch/activities/sustainable/balkhash/|archive-date = 2011-07-18|url-status = dead}}</ref> Otoki v zahodnem delu vključujejo Tasaral in Basaral (največji), pa tudi Ortaaral, Ajakaral in Olžabekaral. Vzhodni otoki vključujejo Ozinaral, Ultarakti, Koržin in Algazi. == Napajanje jezera in gladina vode == {{multiple image | width = 200 | footer = Hitro taljenje ledu na jezeru Balhaš aprila 2003 | image1 = LakeBalkhash NASA 2003 1010600-250m.jpg | alt1 = NASA Satellite Photo 1 | caption1 = Led nad Balhaškim jezerom 11. aprila 2003 | image2 = LakeBalkhash NASA 2003 1120545-250m.jpg | alt2 = NASA Satellite Photo 2 | caption2 = Do 18. aprila 2003 se je večina ledu stopila }} Porečje Balhaš-Alakol pokriva 512.000 km<sup>2</sup>,<ref name="wri">{{cite web|author=World Resources Institute |url=http://earthtrends.wri.org/text/water-resources/map-346.html |title=Watersheds of the World: Asia and Oceania – Lake Balkhash Watershed |publisher=World Resources Institute |access-date=2009-02-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201143103/http://earthtrends.wri.org/text/water-resources/map-346.html |archive-date=December 1, 2008 }}</ref> njegov povprečni površinski odtok pa je 27,76 km<sup>3</sup>/leto, od tega 11,5 km<sup>3</sup> prihaja iz Kitajske. Porečje jezera je približno 413.000 km<sup>2</sup>; od tega 15 % na severozahodu Šindžjanga na Kitajskem in zanemarljiv del iz gora vzdolž kirgiško-kazahstanske meje. Balhašško jezero tako prejme 86 % dotoka vode iz porečja Balhaš-Alakol. [[File:LakeBalkhash colorful (cropped).jpg|thumb|Balhašško jezero aprila 2023; zimsko taljenje ledu povzroča turkizno barvo|400x400px]] Ili predstavlja 73–80 % dotoka: 12,3 km<sup>3</sup>/leto<ref name="unesco"/> ali 23 km<sup>3</sup> na leto.<ref name="bse">{{cite web|url=http://bse.sci-lib.com/article093365.html|title=Балхаш (озеро в Казахской ССР)|publisher=Great Soviet Encyclopedia|language=ru}}</ref> Reka izvira v zelo dolgi, ozki dolini z visokimi pobočji, ki jo obdajajo gorovja Tjanšan in jo napajajo predvsem ledeniki. Ti imajo občasno stopnjo padavin v reliefu, kar je njihova prevladujoča vrsta. Dotok je pogosto največji in najbolj reguliran med sezono taljenja ledenikov: od junija do julija. Reka tvori precej ozko delto s površino 8000 km<sup>2</sup>, ki služi kot večletni akumulatorski regulator.<ref Name="undp2">{{cite web|date=4 November 2004 |url=http://www.undp.kz/library_of_publications/files/1030-25100.pdf |script-title=ru:Или-Балхаш — Концепция устойчивого развития |publisher=UNDP Kazakhstan |access-date=2009-02-14 |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722144213/http://www.undp.kz/library_of_publications/files/1030-25100.pdf |archive-date=22 July 2011 }}</ref> Vzhodni del jezera napajajo reke Karatal, Aksu in Lepsy ter podtalnica.<ref name ="ground"/><ref name="unesco"/> Karatal izvira na pobočjih Džungarskega Alataua in je drugi največji dotok. Ajaguz, ki je napajal vzhodno polovico do leta 1950, redko doseže Balhaško jezero. Dotok zahodne polovice je v povprečju 1,15 km<sup>3</sup> večji na leto.<ref Name="undp">{{cite web|date=April 19, 2004 |url=http://www.undp.kz/library_of_publications/files/2496-24188.pdf |title=Water resources of Kazakhstan in the new millennium |publisher=UNDP Kazakhstan |access-date=2009-02-14 |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070306235829/http://www.undp.kz/library_of_publications/files/2496-24188.pdf |archive-date=March 6, 2007 }}</ref> Površina in prostornina se spreminjata zaradi dolgoročnih in kratkoročnih nihanj gladine vode. Dolgoročna nihanja so imela amplitudo 12–14 metrov. Od leta 0 n. št. so imeli minimalno vodo med 5. in 10. stoletjem, največjo pa med 13. in 18. stoletjem.<ref Name="phys_geo"/> V začetku 20. stoletja in med letoma 1958 in 1969 se je jezero povečalo na približno 18.000 km<sup>2</sup>.<ref name="britanica">{{cite web|url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/50390/Lake-Balkhash|title = Lake Balkhash|publisher = Encyclopædia Britannica |access-date = 2009-01-29}}</ref> V sušah, kot so bila konec 20. stoletja, se je jezero skrčilo na približno 16.000 km<sup>2</sup> s padcem gladine za približno 3 metre. Leta 1946 je bila površina jezera 15.730 km<sup>2</sup> (prostornina 82,7 km<sup>3</sup>).<ref name = "ilec"/> Od konca 20. stoletja se jezero krči zaradi preusmeritve rek, ki ga oskrbujejo z vodo. Na primer, hidroelektrarna Kapšagaj je bila na reki Ili zgrajena leta 1970. Polnjenje pripadajočega akumulacijskega jezera Kapšagaj je porušilo ravnovesje jezera in poslabšalo kakovost vode, zlasti v vzhodnem delu. Med letoma 1970 in 1987 se je gladina vode znižala za 2,2 metra, prostornina se je zmanjšala za 30 km<sup>3</sup>, slanost v zahodni polovici pa se je povečevala. Predlagani so bili projekti za upočasnitev sprememb, na primer razdelitev jezera na dva dela z jezom, kar pa je bilo odpovedano zaradi recesije, demokratizacije in odcepitve Sovjetske zveze.<ref Name="phys_geo"/><ref name="sokolov"/><ref>{{cite journal|doi=10.1002/hyp.6097|title=Decrease of river runoff in the Lake Balkhash basin in Central Asia|year=2006|last1=Kezer|first1=Kader|last2=Matsuyama|first2=Hiroshi|journal=Hydrological Processes|volume=20|issue=6|pages=1407|bibcode=2006HyPr...20.1407K |s2cid=128565175 }}</ref> Najnižja gladina vode v zadnjih desetletjih (340,65 metra nadmorske višine) je bila leta 1987, ko je bilo končano polnjenje akumulacijskega jezera Kapšagaj. Gladina se je do januarja 2005 dvignila na 342,5 m, kar je posledica izjemnih padavin v poznih 1990-ih.<ref>{{cite web|author = Olga Malakhova|date = September 23, 2005|url = http://ru.government.kz/documents/publications/page24|title = Save Balkhash we can together|publisher = Kazakhstan Pravda|access-date = 2009-01-29|language = ru|archive-url = https://web.archive.org/web/20110706064131/http://ru.government.kz/documents/publications/page24|archive-date = July 6, 2011|url-status = dead}}</ref> == Sestava vode == Balhaško jezero je polslano jezero. Kemična sestava je močno odvisna od hidrografskih značilnosti rezervoarja. Voda v zahodni polovici je skoraj sladka, z vsebnostjo skupnih raztopljenih trdnih snovi približno 0,74 g/l in motna (vidljivost: 1 meter); uporablja se za pitje in industrijo. Vzhodna polovica ima manj mulja v suspenziji (vidljivost: 5,5 metra), vendar je po slanosti podobna oceanski morski vodi s koncentracijo 3,5–6 g/l.<ref Name="geo_slovar"/> Povprečna slanost jezera je 2,94 g/l. Dolgoročno (1931–70) povprečje padavin soli v jezeru je 7,53 milijona ton, zaloge raztopljenih soli pa približno 312 milijonov ton.<ref name="kazssr">{{cite book|title= Казахская ССР|editor=R. N. Nurgaliev|place = Alma-Ata|publisher=Kazakh Soviet Encyclopedia|year = 1988|volume = 2|pages= 101–102|isbn = 5-89800-002-X}}</ref> Voda v zahodnem delu ima rumeno-siv odtenek, v vzhodnem delu pa se barva spreminja od modrikaste do smaragdno modre.<ref>{{cite web|date= December 1, 2000|url = http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=969|title = Lake Balkhash, Kazakhstan: Image of the Day|publisher = NASA Earth Observatory|access-date = 2009-01-29}}</ref> === Podnebje === Podnebje območja jezera je celinsko. Povprečna povprečna temperatura je približno 24 °C z najvišjimi temperaturami 30 °C v juliju, povprečna povprečna temperatura pa je -14 °C v januarju. Povprečna količina padavin je 131 mm na leto, relativna vlažnost pa približno 60 %. Veter, suho podnebje in visoke poletne temperature povzročajo visoko stopnjo izhlapevanja – 950 mm v hladnih in do 1200 mm v sušnih letih.<ref Name="bse"/> Veter ima povprečno hitrost 4,5–4,8 m/s in piha predvsem proti jugu v zahodnem delu in proti jugozahodu v vzhodnem delu. Veter povzroča valove do 2–3,5 m višine in stalne tokove v smeri urinega kazalca v zahodnem delu. Na leto je 110–130 sončnih dni s povprečno obsevanjem 15,9 M<sup>J</sup>/m<sup>2</sup> na dan. Temperatura vode na površini jezera se giblje od 0 °C v decembru do 28 °C v juliju. Povprečna letna temperatura je 10 °C v zahodnem in 9 °C v vzhodnem delu jezera. Jezero vsako leto zamrzne med novembrom in začetkom aprila,<ref>{{cite web|date= April 30, 2003|url = http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=3416|title = Ice Melts on Lake Balkhash, Kazakhstan: Image of the Day|publisher = NASA Earthobservatory|access-date = 2009-01-29}}</ref> taljenje pa se v vzhodnem delu zakasni za približno 10–15 dni.<ref name="sokolov"/> == Rastlinstvo in živalstvo == Ob obalah jezera rastejo posamezne vrbe in obvodni gozdovi, večinoma sestavljeni iz različnih vrst [[topoli|topolov]]. Med rastlinami so [[navadni trst]] (''Phragmites australis''), rogoz ''Typha angustata'' in več vrst [[Trstika|trstike]] – ''Schoenoplectus littoralis'', ''S. lacustris'' in endemični ''S. kasachstanicus''. Pod vodo rasteta dve vrsti trstičja – klasasti (''M. spicatum'') in vretenasti (''M. verticillatum''); več vrst trstičja – sijoči (''P. lucens''), perfoliatni (''P. perfoliatus''), kodrasti (''P. crispus''), komarček (''P. pectinatus'') in ''P. macrocarpus''; pa tudi navadni mehurjast (''Utricularia vulgaris''), togi rogljast (''Ceratophyllum demersum'') in dve vrsti ''najas''. [[Fitoplankton]], katerega koncentracija je bila leta 1985 1,127 g/L, predstavljajo številne vrste alg. [[File:Lake Balkhash May 2007 2.JPG|thumb|Obalni trs]] Jezero je imelo nekoč bogato favno, vendar se je od leta 1970 [[biotska raznovrstnost]] začela zmanjševati zaradi poslabšanja kakovosti vode. Pred tem je bilo v jezeru veliko školjk, rakov, ''chironomidae'' in ''oligochaeta'', pa tudi zooplanktona (koncentracija 1,87 g/L leta 1985), zlasti v zahodnem delu. V jezeru je živelo približno 20 vrst rib, od katerih jih je bilo 6 avtohtonih: ''Schizothorax pseudoaksaiensis'', ''Squalidus argentatus'', ''Perca schrenkii'', ''Triplophysa strauchii'', ''T. labiata'' in ''Rhynchocypris poljakowii''. Druge vrste rib so bile tujerodne: [[navadni krap]] (''Cyprinus carpio''), ostriž,[kateri?], ''Abramis brama orientalis'', aralska mrena (''Luciobarbus brachycephalus''), sibirski jelec (''Leuciscus baicalensis''), [[linj]] (''Tinca tinca''), navadni ostriž (''Perca fluviatilis''), [[som]] (''Silurus glanis''), ''Diptychus'', [[srebrni koreselj]] (''Carassius gibelio'') in druge. Ribolov je bil osredotočen na krapa, ostriža in ''Leuciscus aspius''.<ref Name="ilec"/><ref name="bse"/> Obilno in gosto trstičje v južnem delu jezera, zlasti v delti reke Ili, je služilo kot zatočišče za ptice in živali. Spremembe gladine vode so povzročile degradacijo delte – od leta 1970 se je njena površina zmanjšala s 3046 na 1876 km<sup>2</sup>, kar je zmanjšalo mokrišča in obvodne gozdove, v katerih so živele ptice in živali. K zmanjšanju biotske raznovrstnosti so prispevali tudi razvoj zemljišč, uporaba pesticidov, prekomerna paša in [[krčenje gozdov]]. Od 342 vrst vretenčarjev jih je 22 ogroženih in so navedene v Rdeči knjigi Kazahstana.<ref Name="undp2"/> V gozdovih delte Ili sta živela redka (zdaj verjetno izumrla) kaspijski tiger in njegov plen, divja svinja. Okoli 1940-ih so v delto Ili prinesli [[pižmovka|pižmovko]]; hitro se je aklimatizirala, hranila se je s ''Typho'',<ref>{{cite web|url=http://bse.sci-lib.com/article097278.html|title=Рогоз|publisher=Great Soviet Encyclopedia|language=ru|access-date=21 June 2020}}</ref> in je bila lovljena zaradi krzna, do milijon živali na leto. Vendar so nedavne spremembe gladine vode uničile njen habitat, zaradi česar se je industrija krzna ustavila. Balhaško jezero je tudi habitat 120 vrst ptic, med njimi [[kormorani]], marmornata raca (''marmaronetta angustirostris''), fazani, [[planinski orel]] in [[velika bela čaplja]]; 12 od teh je ogroženih, vključno [[Rožnati pelikan]], kodrasti pelikan (''Pelecanus crispus)''), [[žličarka]] (''Platalea leucorodia''), [[labod pevec]] in [[belorepec]]. == Mesta in gospodarstvo == [[File:Balkhash copper smelting complex.jpg|thumb|left|Pogled z jezera na rudarsko-metalurški obrat Balhaš]] Leta 2005 je v porečju Balhaškega jezera živelo 3,3 milijona ljudi, vključno s prebivalci [[Almati]]ja – največjega mesta Kazahstana.<ref Name="zakon">{{cite web|date = 2005-10-01|url = http://www.zakon.kz/64827-osnovnaja-problema-ozera-balkhash.html|title = The main problem of Balkhash Lake is poor water quality|author = A. Samakova|publisher = zakon.kz|language = ru|access-date = 2009-01-29|archive-date = 2018-03-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20180307121817/http://www.zakon.kz/64827-osnovnaja-problema-ozera-balkhash.html|url-status = dead}}</ref> Največje mesto ob jezeru je Balhaš s 66.724 prebivalci (2010).<ref>{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/kazakhstan-cities.htm|title=Қазақстан / Qаzаqstаn population statistics|format=Entry Балқаш/Bаlqаş|accessdate=2026-03-03|archive-date=2009-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20091221175803/http://pop-stat.mashke.org/kazakhstan-cities.htm|url-status=dead}}</ref> Leži na severni obali in ima pomemben rudarsko-metalurški obrat. Na tem območju so v letih 1928–1930 odkrili veliko nahajališče bakra, ki se razvija v vaseh severno od jezera. Del ceste med [[Biškek]]om in Karagando poteka vzdolž zahodne obale jezera. Na zahodni obali so tudi vojaški objekti, zgrajeni v sovjetskem obdobju, kot so radarski sistemi za opozarjanje pred raketami. Južna obala je skoraj nenaseljena in ima le nekaj vasi. Narava in divjina jezera privabljata turiste, na jezeru pa je več letovišč.<ref>{{cite web|author = Kazakh News agency|year= 2008|url = http://www.votpusk.ru/news.asp?msg=219606|title = Foreign guests are delighted with the Lake Balkhash: Tourism News|publisher = votpusk.ru|access-date = 2009-01-29|language=ru}}</ref> Leta 2021 je bilo jezero izbrano za eno od 10 najboljših turističnih destinacij v Kazahstanu.<ref>{{Cite web|last=June 2021|first=Adelya Dauletkyzy in Tourism on 16|date=2021-06-16|title=Kazakhstan Selects Top 10 Tourist Destinations|url=https://astanatimes.com/2021/06/kazakhstan-selects-top-10-tourist-destinations/|access-date=2021-09-27|website=The Astana Times|language=en}}</ref> === Ribolov === Gospodarski pomen jezera je predvsem v ribiški industriji. Sistematična vzreja rib se je začela leta 1930;<ref name="britanica"/> letni ulov je leta 1952 znašal 20 tisoč ton,<ref name="sokolov"/> v 1960-ih se je povečal na 30 tisoč ton in je vključeval do 70 % dragocenih vrst. Vendar pa je do 1990-ih proizvodnja padla na 6600 ton na leto, le 49 ton dragocenih pasem. Upad je posledica več dejavnikov, vključno z ustavitvijo programov razmnoževanja, krivolovom ter upadom gladine in kakovosti vode.<ref Name="undp2"/> === Energetski projekti === [[File:Lake Balkhash May 2007 1.JPG|thumb|Balhaško jezero, okolica mesta Priozersk]] Leta 1970 je bila na reki Ili zgrajena hidroelektrarna Kapšagaj z močjo 364 megavatov, ki je za namakanje črpala vodo iz novega akumulacijskega jezera Kapšagaj. Voda reke Ili se v kitajski provinci Šindžjang v veliki meri uporablja tudi gorvodno za gojenje bombaža.<ref name="britanica"/> Trenutno obstaja projekt za dodaten protiregulacijski jez 23 km dolvodno od Kapčagaja. Pripadajoča hidroelektrarna Kerbulak z močjo 49,5 MW bo delno rešila problem oskrbe južnih območij Kazahstana z električno energijo in bo služila kot blažilec dnevnih in tedenskih nihanj gladine reke Ili.<ref>{{cite web|url = http://www.climate.kz/rus/?m=catalog&cid=52&id=30|title = Construction Kerbulak hydroelectric power, 49 5 MW|publisher = klimate.kz|access-date = 2009-01-29|language=ru}}</ref> Oskrba jugovzhodnega dela Kazahstana z energijo je star problem, za katerega je bilo v preteklosti predlaganih že veliko rešitev. Predlogi za gradnjo elektrarn na Balhašu v poznih 1970-ih in 1980-ih so zastali, pobuda za postavitev jedrske elektrarne v bližini vasi Ulken<ref>{{cite web|author = Gulsum Kunelekova|date = 2006-10-30|url = http://www.megapolis.kz/show_article.php?art_id=3684|title = From age to age|publisher = newspaper "Megapolis" No. 43 (307)|language = ru|access-date = 2009-01-29|url-status = dead|archive-url = https://archive.today/20120629062619/http://www.megapolis.kz/show_article.php?art_id=3684|archive-date = 2012-06-29}}</ref> pa je naletela na močno nasprotovanje okoljevarstvenikov in prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://www.comcon-2.kz/Opros_on_glav/publ_000006.php |language=ru |title=Research: NPP Balkhash |publisher=COMCON-2 Eurasia |access-date=2009-01-29 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090624184624/http://www.comcon-2.kz/Opros_on_glav/publ_000006.php |archive-date=2009-06-24 }}</ref> Zato je kazahstanska vlada leta 2008 ponovno preučila in napovedala gradnjo termoelektrarne Balhaš.<ref>{{cite web|author = Larissa Stoppel|date = 2008-11-12|url = http://www.express-k.kz/show_article.php?art_id=21857|script-title = ru:И ГЭС, и ТЭС, и на дуде игрец|publisher = "Express K" No. 213 (16599)|access-date = 2009-01-29|language = ru|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722142852/http://www.express-k.kz/show_article.php?art_id=21857|archive-date = 2011-07-22}}</ref><ref>{{cite web|url = http://www.builder.kz/snews/detail.php?ID=32308|title = Project "Construction of the Balkhash Thermal Power Plant"|publisher = builder.kz|access-date = 2009-01-29|date = 20 October 2008|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20120114190247/http://builder.kz/snews/detail.php?ID=32308|archive-date = 14 January 2012}}</ref> Vendar pa je bilo leta 2024 po referendumu odločeno o gradnji jedrske elektrarne.<ref>{{cite web|date = 2024-10-07|url = http://www.france24.com/en/live-news/20241007-kazakhs-approve-plan-for-first-nuclear-power-plant|title = "Kazakhs approve plan for first nuclear power plant"|access-date=2024-10-07}}</ref> === Plovba === [[File:Balkhash Lake pier.jpg|thumb|Pomol v bližini mesta Balhaš]] Skozi jezero, ustje reke Ili in akumulacijsko jezero Kapčagaj poteka redna ladijska plovba. Glavna pomola sta Burilbajtal in Burlitobe. Ladje<ref>{{cite web|year= 2008|url = http://forums.airbase.ru/2008/06/t62038--balkhash-parokhody-teplokhody-sudokhodstvo.html|title = Balkhash – ships, ships, shipping|publisher = forum, photo|access-date = 2009-01-29}}</ref> so zaradi omejene globine v nekaterih delih jezera relativno lahke; uporabljajo se predvsem za ribolov ter prevoz rib in gradbenega materiala. Skupna dolžina plovne poti je 978 km, navigacijsko obdobje pa 210 dni na leto. Plovba po Balhaškem jezeru se je začela leta 1931 s prihodom dveh parnikov in treh [[barža|barž]]. Do leta 1996 je bilo prepeljanih do 120.000 ton gradbenega materiala, 3500 ton rude, 45 ton rib, 20 ton melon in 3500 potnikov (na leto). Leta 2004 je bilo prepeljanih 1000 potnikov in 43 ton rib. Leta 2004 je lokalna flota obsegala 87 plovil, vključno s 7 potniškimi ladjami, 14 tovornimi barkami in 15 vlačilci. Razvoj ekoturizma naj bi povečal število potnikov na 6.000 ljudi na leto.<ref Name="waterways">{{cite web|author = Resolution of the Government of the Republic of Kazakhstan dated 26 September 2006, N 917|url = http://ru.government.kz/docs/p060917~2.htm|title = On Approval of the Programme of development of navigation and safety on the inland waterways of the Republic of Kazakhstan for 2007–2012|publisher = government.kz|language = ru|access-date = 2009-01-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722142910/http://ru.government.kz/docs/p060917~2.htm|archive-date = 22 July 2011|url-status = dead|df = dmy-all}}</ref> == Okoljska in politična vprašanja == [[File:BalkhashPlaneTransaero.JPG|left|thumb|Osrednji polotok jezera, kot ga vidimo iz zraka]] Akademiki in vladni svetovalci se bojijo velike izgube ekosistemov v jezeru. Nesramno industrijsko črpanje bi verjetno posnemalo okoljsko katastrofo v Aralskem jezeru. Od leta 1970 je odtok 39 km<sup>3</sup> vode za polnjenje akumulacijskega jezera Kapčagaj povzročil 66-odstotni padec dotoka iz reke Ili. Sočasno znižanje gladine jezera je bilo približno 15,6 cm/leto, kar je veliko več kot naravni upad med letoma 1908 in 1946 (9,2 cm/leto).<ref Name="undp"/> Plitvenje je v zahodni 'polovici' izrazito. Od leta 1972 do 2001 je majhno slano jezero Alakol, 8 km južno od Balhaša, praktično izginilo, južni del jezera pa je izgubil približno 150 km<sup>2</sup> vodne površine.<ref name = "unep "/> Od 16 obstoječih jezerskih sistemov okoli jezera jih je ostalo le pet. Proces dezertifikacije je zajel približno 1⁄3 porečja.<ref name="centrasia">{{cite web|author=N. Borovaya|date=4 October 2005|url=http://www.centrasia.ru/newsA.php?st=1128411000|title=Спасти уникальное озеро. Стремительно мелеет казахстанский Балхаш|publisher=Экспресс К, No. 186 (15844)|language=ru|access-date=2009-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718181423/http://www.centrasia.ru/newsA.php?st=1128411000|archive-date=2011-07-18|url-status=dead}}</ref> Slani prah se odpihuje z izsušenih območij, kar prispeva k nastanku azijskih prašnih neviht, povečuje slanost tal in negativno vpliva na podnebje. Naraščajoče nastajanje mulja v delti reke dodatno zmanjšuje dotok vode v jezero.<ref Name="undp2"/> Drug dejavnik, ki vpliva na ekologijo porečja Ili-Balhaš, so emisije zaradi rudarskih in metalurških procesov, večinoma v rudarsko-metalurškem obratu Balhaš, ki ga upravlja Kazakhmys. V začetku 1990-ih je bila raven emisij 280–320 tisoč ton na leto, pri čemer se je na površino jezera odložilo 76 ton bakra, 68 ton cinka in 66 ton svinca. Od takrat so se emisije skoraj podvojile. Onesnaževala z odlagališč prinašajo tudi peščene nevihte.<ref Name="zakon"/> Leta 2000 je velika konferenca Balkhash 2000 združila okoljske znanstvenike iz različnih držav ter predstavnike podjetij in vlade. Na konferenci je bila sprejeta resolucija in poziv vladi Kazahstana in mednarodnim organizacijam, v katerih so predlagani novi načini upravljanja ekosistemov porečij Alakol in Balhaš. Na Mednarodnem okoljskem forumu leta 2005, posvečenem Balhaškemu jezeru, je Kazakhmys napovedal, da bo do leta 2006 prestrukturiral svoje procese in s tem zmanjšal emisije za 80–90 %.<ref name="zakon"/> Onesnaženje Balhaša ne izvira le lokalno, temveč ga povzroča tudi dotok onesnažene vode iz Kitajske. Kitajska porabi tudi 14,5 km<sup>3</sup> vode na leto iz reke Ili, načrtovano je bilo 3,6-kratno povečanje. Trenutna stopnja povečanja je 0,5–4 km<sup>3</sup>/leto.<ref name="unesco">{{cite web|author = Institute of Hydrogeology and Hydrophysics Ministry of Education and Science|url = http://water.unesco.kz/|title = Water problems in Kazakhstan|publisher = unesco.kz|access-date = 2009-01-29|archive-date = 2011-09-02|archive-url = https://web.archive.org/web/20110902000442/http://water.unesco.kz/|url-status = dead}}</ref> Leta 2007 je kazahstanska vlada predlagala znižanje cen za prodajo kazahstanskih izdelkov Kitajski v zameno za zmanjšanje porabe vode iz reke Ili, vendar je Kitajska ponudbo zavrnila.<ref>{{cite web|author = Ilan Greenberg|date= 8 March 2007|url = https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9505EFD61531F93BA35750C0A9619C8B63|title = Kazakhstan and China Deadlock Over Depletion of a Major Lake|work = The New York Times|access-date = 2009-01-29}}</ref><ref>{{cite web|author = Jack Carino|date = April 1, 2008|url = http://www.chinadialogue.net/article/show/single/en/1860-Water-woes-in-Kazakhstan|title = Water woes in Kazakhstan|publisher = China Dialogue|access-date = 2009-01-29|archive-date = 2012-02-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20120229164824/http://www.chinadialogue.net/article/show/single/en/1860-Water-woes-in-Kazakhstan|url-status = dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Bengtsson |first1=Lars |last2=Fairbridge |first2=Rhodes W. |chapter=Asia, lakes review |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=71}} * {{navedi splet| url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |title=Lake Balkhash |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110716085418/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html |archivedate=2011-07-16 |work=World Lakes Database |publisher=International Lake Environment Committee |accessdate=2018-07-13}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lake Balkhash|Balhaško jezero}} * {{cite web|url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html|title=Information on Balkhash's geography and biology|archive-url=https://web.archive.org/web/20010305164812/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-54.html|archive-date= 5 March 2001}} * [https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4286916.stm Kazakh 'national treasure' under threat] * [https://web.archive.org/web/20061018023138/http://www.grid.unep.ch/activities/sustainable/balkhash/index.php United Nations Environmental Programme details on Lake Balkhash] * [http://www.rferl.org/featuresarticle/2007/3/CC0D14E0-0C50-4A02-97F6-CFB13B6BE11E.html "Central Asia: Kazakhstan, aid bodies work to save major lake" 13 March 2007] RadioFreeEurope/RadioLiberty {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezera v Kazahstanu]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] d3viez8zszkr0idmm7itwfdfh24kbvm Turizem v Sloveniji 0 451875 6665363 6665353 2026-04-25T12:04:14Z Sportomanokin 14776 /* Tuji prihodi po državah */ 6665363 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.965.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.097.505''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.016.213''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''700.539''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''684.188''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''658.267''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''622.670''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''489.067''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''517.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''435.663''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''403.938''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''401.623''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.587''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''240.797''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''247.585''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''197.202''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.851''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''151.201''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.160''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''117.952''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''103.665''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.155''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''76.840''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''83.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.609''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.812''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.744''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.438''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.465''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''62.200''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''46.532''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.702''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] prbimklvgseb3ursv7w5xcxas1ncrud 6665374 6665363 2026-04-25T12:32:14Z Sportomanokin 14776 /* Tuje prenočitve po državah */ 6665374 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''401.623''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.587''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''240.797''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''247.585''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''197.202''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.851''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''151.201''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.160''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''117.952''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''103.665''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.155''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''76.840''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''83.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.609''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.812''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.744''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.438''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.465''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''62.200''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''46.532''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.702''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] qgpm9tgce1i2ojewvglyil81315bo7q 6665378 6665374 2026-04-25T12:40:29Z Sportomanokin 14776 /* Tuje prenočitve po državah */ 6665378 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''197.202''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.851''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''151.201''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.160''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''117.952''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''103.665''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.155''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''76.840''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''83.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.609''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.812''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.744''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.438''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.465''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''62.200''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''46.532''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.702''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] 2wooa8trxt87svv9s1iiyndxm5z4f85 6665386 6665378 2026-04-25T12:57:57Z Sportomanokin 14776 /* Tuje prenočitve po državah */ 6665386 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''103.665''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.155''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''76.840''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''83.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.609''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.812''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.744''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.438''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.465''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''62.200''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''46.532''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.702''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] rwfa4nud3fqvh9fftjntctn5i4o9vud 6665388 6665386 2026-04-25T13:04:16Z Sportomanokin 14776 /* Tuje prenočitve po državah */ 6665388 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.812''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.744''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.438''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.465''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''62.200''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''46.532''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.702''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] 7xtvk5h5z4i7k5mmgep4i8vjrpo7uka 6665391 6665388 2026-04-25T13:15:09Z Sportomanokin 14776 /* Tuje prenočitve po državah */ 6665391 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] 7c13fwljc4dd3uis7x2n94f59ntnjk1 6665411 6665391 2026-04-25T15:00:45Z Sportomanokin 14776 /* Občine z največ prihodi */ 6665411 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} == Turizem == Občina Ptuj ni med najbolje obiskanimi turističnimi destinacijami v Sloveniji in se niti slučajno ne more primerjati z Ljubljano, Bledom, obalnimi, gorskimi ali zdraviliškimi občinami. Vseskozi se giblje okrog 22. mesta. K temu veliko prispeva pomanjkanje nastanitvenih kapacitet.<ref>{{navedi novice |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164525S.px/table/tableViewLayout2/|title=Prihodi in prenočitve v MO Ptuj v letih od 2018 do 2025|publisher=Statistični urad Slovenije|date=25. april 2026}}</ref> === V mestni občini Ptuj === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:145px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 |-align=center | align=left|'''Število vseh prihodov''' | 64.078 | 66.970 | 32.138 | 44.447 | 66.731 | 63.649 | 65.575 | 68.444 |-align=center | align=left|'''Število vseh prenočitev''' | 146.677 | 156.668 | 90.845 | 105.672 | 154.703 | 149.895 | 154.103 | 157.699 |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] flw4wzvnsl7ug8qtf8th7v6pw009c0d 6665412 6665411 2026-04-25T15:02:06Z Sportomanokin 14776 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6665411|6665411]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[User talk:Sportomanokin|pogovor]]) 6665412 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.276.455''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] 7c13fwljc4dd3uis7x2n94f59ntnjk1 6665739 6665412 2026-04-26T08:31:03Z Sportomanokin 14776 /* Občine z največ prihodi */ 6665739 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''608.023''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''481.035''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''356.679''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''315.652 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''253.481''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''214.194 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''211.891''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''174.413''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.475''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.124''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] et4djido1op808ag0gxfc63sl1b38ks 6665756 6665739 2026-04-26T09:04:39Z Sportomanokin 14776 /* Občine z največ prihodi */ 6665756 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right|608.023 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right|481.035 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right|356.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right|315.652 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>2,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right|253.481 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>6,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right|214.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>10,0% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right|211.891 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right|174.413 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right|158.475 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right|163.124 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>1,0% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''144.504''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''128.922''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''105.480''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''82.705''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''91.675''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] hjiytlszknj0u75148ry2jxnltkdzwc 6665762 6665756 2026-04-26T09:14:00Z Sportomanokin 14776 /* Občine z največ prihodi */ 6665762 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right|608.023 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right|481.035 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right|356.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right|315.652 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>2,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right|253.481 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>6,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right|214.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>10,0% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right|211.891 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right|174.413 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right|158.475 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right|163.124 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>1,0% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right|144.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>0,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right|128.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>0,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right|105.480 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>7,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right|82.705 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right|91.675 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>2,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''89.809''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.014''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''79.932''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.712''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.101''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''66.105''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.575''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.968''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''37.333''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''38.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] n5a81qewvxvq2o6jxsrucgbjgcf4hk0 6665769 6665762 2026-04-26T09:24:43Z Sportomanokin 14776 /* Občine z največ prihodi */ 6665769 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Turizem v Sloveniji |- | align="center" colspan=2 | [[File:Statenberg-grad.JPG|225px]]<br><small>[[Dvorec Štatenberg]] ([[Občina Makole]])</small> |- ! bgcolor=#C3CDE6 colspan=2 align="center" | Rekordna statistika |- | '''Prihodi''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|6.993.930 &nbsp; |- | '''Prenočitve''' <small>(skupaj)</small>: || align=right|17.834.311 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(prihodi)</small>: || align=right|1.392.728 &nbsp; |- | '''Občina Ljubljana''' <small>(nočitve)</small>: || align=right|2.844.129 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ prihodov)</small>: || align=right|743.428 &nbsp; |- | '''Nemčija''' <small>(največ nočitev)</small>: || align=right|2.037.276 &nbsp; |} '''Turizem''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] hitro rastoča gospodarska panoga, ki je v letu 2019 posredno in neposredno prispevala kar 12,3% delež [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]: skupaj 6,23 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Panoga zagotavlja več kot 58.000 delovnih mest.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042817249|title=Turizem v Sloveniji lani ustvaril 11,9 odstotka BDP|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=18. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.ekodezela.si/eko-gospodarstvo/2019-se-eno-uspesno-leto-slovenskega-turizma/|title=2019 še eno uspešno leto slovenskega turizma|publisher=ekodežela.si|accessdate=18. april 2020}}</ref> == Statistika == Šele od leta 1992 naprej se v statistiki kot domači gostje štejejo samo državljani Slovenije. Pred tem so v to rubriko šteli vsi državljani nekdanje Jugoslavije, danes seveda tuji gostje.<ref>{{navedi splet|title=Statistika slovenskega turizma v obdobju 1995-2001|url=http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2002/dz01-02.pdf|publisher=UMAR|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tabela: prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji od leta 2008|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 2000 in 2009|url=http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skocir4278.pdf|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|accessdate=13. avgust 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistika turizma v Sloveniji med 1990 in 2000|url=https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050242.pdf|publisher=Poslovna šola Celje|accessdate=13. avgust 2018}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} === Število gostov === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|&nbsp;&nbsp; 868.037 | align=center|1.508.546 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.376.583 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|1.055.829 | align=center|1.697.161 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.752.990 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|1.095.053 | align=center|1.441.733 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.536.786 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 298.744 | align=center|1.126.577 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.425.321 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|&nbsp;&nbsp; 616.382 | align=center|&nbsp;&nbsp; 750.842 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.367.224 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|&nbsp;&nbsp; 624.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 826.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.450.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|&nbsp;&nbsp; 748.000 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.579.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|&nbsp;&nbsp; 732.103 | align=center|&nbsp;&nbsp; 844.569 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.576.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|&nbsp;&nbsp; 831.895 | align=center|&nbsp;&nbsp; 825.774 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.657.672 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|&nbsp;&nbsp; 974.350 | align=center|&nbsp;&nbsp; 848.779 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.823.129 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|&nbsp;&nbsp; 976.514 | align=center|&nbsp;&nbsp; 822.411 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.798.925 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|&nbsp;&nbsp; 884.048 | align=center|&nbsp;&nbsp; 865.484 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.749.532 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|1.089.549 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.567 | align=center bgcolor=#DCDCDC|1.957.116 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|1.218.721 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.001 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.085.722 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|1.302.019 | align=center|&nbsp;&nbsp; 859.941 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.161.960 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|1.373.137 | align=center|&nbsp;&nbsp; 872.931 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.246.068 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|1.498.852 | align=center|&nbsp;&nbsp; 842.429 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.341.281 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|1.554.969 | align=center|&nbsp;&nbsp; 840.041 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.395.010 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|1.616.650 | align=center|&nbsp;&nbsp; 867.955 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.484.605 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|1.751.332 | align=center|&nbsp;&nbsp; 929.846 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.681.178 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|1.957.691 | align=center|1.126.022 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.083.713 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|1.823.931 | align=center|1.160.987 | align=center bgcolor=#DCDCDC|2.984.828 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|2.048.981 | align=center|1.250.556 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.299.537 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|2.236.157 | align=center|1.299.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.535.794 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|2.376.651 | align=center|1.259.036 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.635.688 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|2.501.682 | align=center|1.244.424 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.746.106 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|2.675.071 | align=center|1.226.492 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.901.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|3.022.018 | align=center|1.351.860 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.373.878 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|3.396.873 | align=center|1.437.198 | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.834.071 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|3.990.682 | align=center|1.512.602 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.503.284 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|4.425.139 | align=center|1.508.128 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.933.266 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|4.701.878 | align=center|1.527.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.229.573 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|1.216.114 | align=center|1.848.971 | align=center bgcolor=#DCDCDC|3.065.085 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|1.832.466 | align=center|'''2.170.998''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|4.003.464 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|3.935.632 | align=center|1.932.506 | align=center bgcolor=#DCDCDC|5.868.138 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|4.658.295 | align=center|1.534.509 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.192.804 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|5.053.536 | align=center|1.529.738 | align=center bgcolor=#DCDCDC|6.583.274 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''5.471.217''' | align=center|1.522.713 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''6.993.930''' |} {{col-break|width=50%}} === Število prenočitev === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tuji !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Domači !rowspan=40| !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Skupaj |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1980 | align=center|2.794.686 | align=center|4.976.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.771.265 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1985 | align=center|3.728.765 | align=center|5.093.620 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.822.385 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1990 | align=center|3.673.118 | align=center|4.283.288 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.956.406 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1991 | align=center|&nbsp;&nbsp; 969.591 | align=center|3.916.251 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;4.885.842 |-bgcolor=red |colspan=6| |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1992 | align=center|2.015.022 | align=center|3.082.951 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.097.973 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1993 | align=center|2.013.000 | align=center|3.372.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.385.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1994 | align=center|2.481.000 | align=center|3.385.000 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.866.000 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1995 | align=center|2.435.467 | align=center|3.447.579 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.883.046 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1996 | align=center|2.550.607 | align=center|3.281.637 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;5.832.244 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1997 | align=center|3.078.400 | align=center|3.305.662 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.384.062 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1998 | align=center|3.062.432 | align=center|3.232.876 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.295.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|1999 | align=center|2.741.218 | align=center|3.315.345 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.056.563 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2000 | align=center|3.404.097 | align=center|3.314.901 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;6.718.998 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2001 | align=center|3.813.477 | align=center|3.316.125 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.129.602 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2002 | align=center|3.300.262 | align=center|4.020.799 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.321.061 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2003 | align=center|3.327.184 | align=center|4.175.385 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.502.569 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2004 | align=center|3.225.954 | align=center|4.362.783 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.588.737 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2005 | align=center|4.361.470 | align=center|3.151.826 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.513.296 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2006 | align=center|4.488.829 | align=center|3.233.438 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;7.722.267 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2007 | align=center|4.867.900 | align=center|3.393.408 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;8.261.308 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2008 | align=center|5.351.282 | align=center|3.962.756 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.314.038 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2009 | align=center|4.936.293 | align=center|4.077.480 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.013.773 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2010 | align=center|5.531.218 | align=center|4.352.702 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.883.920 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2011 | align=center|6.049.665 | align=center|4.363.347 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.413.012 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2012 | align=center|6.441.086 | align=center|4.163.266 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.604.352 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2013 | align=center|6.671.802 | align=center|4.036.607 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.708.408 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2014 | align=center|6.833.040 | align=center|3.905.727 | align=center bgcolor=#DCDCDC|10.738.766 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2015 | align=center|7.481.657 | align=center|4.172.197 | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.653.764 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2016 | align=center|8.339.978 | align=center|4.307.898 | align=center bgcolor=#DCDCDC|12.647.876 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2017 | align=center|9.685.329 | align=center|4.523.216 | align=center bgcolor=#DCDCDC|14.208.545 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2018 | align=center|11.176.010&nbsp;&nbsp; | align=center|4.518.695 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.694.705 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2019 | align=center|11.370.766&nbsp;&nbsp; | align=center|4.404.565 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.775.331 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2020 | align=center|3.354.365 | align=center|5.850.018 | align=center bgcolor=#DCDCDC|&nbsp;&nbsp;9.204.374 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2021 | align=center|4.794.935 | align=center|'''6.456.443''' | align=center bgcolor=#DCDCDC|11.251.378 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2022 | align=center|10.075.084&nbsp;&nbsp; | align=center|5.506.772 | align=center bgcolor=#DCDCDC|15.581.856 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2023 | align=center|11.553.500&nbsp;&nbsp; | align=center|4.571.527 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.125.027 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2024 | align=center|12.352.903&nbsp;&nbsp; | align=center|4.500.172 | align=center bgcolor=#DCDCDC|16.853.075 |- | align=center bgcolor=#FFF8DC|2025 | align=center|'''13.358.792'''&nbsp;&nbsp; | align=center|4.484.519 | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''17.843.311''' |} {{col-end}} === Po tipu občin === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc; width:88px;"|Tip občine !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prihodi''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|1.773.461 &nbsp; | align=right|1.877.798 &nbsp; | align=right|1.011.468 &nbsp; | align=right|1.287.010 &nbsp; | align=right|1.864.192 &nbsp; | align=right|1.937.854 &nbsp; | align=right|2.025.988 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.152.707''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''MO Ljubljana''' | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|929.472 &nbsp; | align=right|955.789 &nbsp; | align=right|612.942 &nbsp; | align=right|780.189 &nbsp; | align=right|959.719 &nbsp; | align=right|954.327 &nbsp; | align=right|987.095 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.020.021''' &nbsp; | align=right|<small>3.3% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''Zdraviliške''' | align=right|1.009.266 &nbsp; | align=right|1.010.146 &nbsp; | align=right|630.408 &nbsp; | align=right|742.564 &nbsp; | align=right|944.633 &nbsp; | align=right|929.302 &nbsp; | align=right|969.676 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.005.125''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|691.099 &nbsp; | align=right|737.946 &nbsp; | align=right|371.479 &nbsp; | align=right|529.240 &nbsp; | align=right|739.663 &nbsp; | align=right|760.222 &nbsp; | align=right|806.276 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''867.481''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|507.106 &nbsp; | align=right|519.990 &nbsp; | align=right|183.824 &nbsp; | align=right|249.424 &nbsp; | align=right|437.258 &nbsp; | align=right|497.589 &nbsp; | align=right|517.784 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''555.868''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | colspan="11" align="center" bgcolor=#FFBF00 style="border-top-width:6px"|'''Prenočitve''' |- | align=center|1. | '''Gorske''' | align=right|4.489.094 &nbsp; | align=right|4.636.031 &nbsp; | align=right|2.837.039 &nbsp; | align=right|3.344.833 &nbsp; | align=right|4.856.700 &nbsp; | align=right|5.010.227 &nbsp; | align=right|5.160.543 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''5.499.777''' &nbsp; | align=right|<small>6,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | '''Zdraviliške''' | align=right|3.485.899 &nbsp; | align=right|3.445.019 &nbsp; | align=right|2.250.197 &nbsp; | align=right|2.554.494 &nbsp; | align=right|3.160.232 &nbsp; | align=right|3.166.847 &nbsp; | align=right|3.294.360 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.376.933''' &nbsp; | align=right|<small>2,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | '''Obmorske''' | align=right|3.011.245 &nbsp; | align=right|3.016.067 &nbsp; | align=right|2.220.519 &nbsp; | align=right|2.670.291 &nbsp; | align=right|3.081.684 &nbsp; | align=right|3.074.899 &nbsp; | align=right|3.153.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''3.252.726''' &nbsp; | align=right|<small>3,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | '''MO Ljubljana''' | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right|2.590.898 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>9,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | '''Ostale''' | align=right|1.426.688 &nbsp; | align=right|1.406.651 &nbsp; | align=right|900.955 &nbsp; | align=right|1.229.999 &nbsp; | align=right|1.540.934 &nbsp; | align=right|1.509.706 &nbsp; | align=right|1.609.785 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.752.417''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | '''Mestne (10)''' | align=right|1.101.864 &nbsp; | align=right|1.043.894 &nbsp; | align=right|455.429 &nbsp; | align=right|585.323 &nbsp; | align=right|968.325 &nbsp; | align=right|1.064.012 &nbsp; | align=right|1.043.914 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.117.329''' &nbsp; | align=right|<small>7,0% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prihodi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|1.022.862 &nbsp; | align=right|1.127.904 &nbsp; | align=right|254.964 &nbsp; | align=right|415.255 &nbsp; | align=right|922.673 &nbsp; | align=right|1.113.510 &nbsp; | align=right|1.276.455 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.392.728''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|604.592 &nbsp; | align=right|620.495 &nbsp; | align=right|368.510 &nbsp; | align=right|467.461 &nbsp; | align=right|587.087 &nbsp; | align=right|591.326 &nbsp; | align=right|608.023 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''631.821''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|496.677 &nbsp; | align=right|509.247 &nbsp; | align=right|170.084 &nbsp; | align=right|223.570 &nbsp; | align=right|383.272 &nbsp; | align=right|411.738 &nbsp; | align=right|481.035 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''499.659''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|308.193 &nbsp; | align=right|325.955 &nbsp; | align=right|202.705 &nbsp; | align=right|230.194 &nbsp; | align=right|337.419 &nbsp; | align=right|355.645 &nbsp; | align=right|356.679 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''383.377''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|248.639 &nbsp; | align=right|271.692 &nbsp; | align=right|157.469 &nbsp; | align=right|216.058 &nbsp; | align=right|299.053 &nbsp; | align=right|306.364 &nbsp; | align=right|315.652 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''323.794''' &nbsp; | align=right|<small>2,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|208.279 &nbsp; | align=right|217.817 &nbsp; | align=right|72.380 &nbsp; | align=right|103.353 &nbsp; | align=right|195.742 &nbsp; | align=right|239.177 &nbsp; | align=right|253.481 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''270.729''' &nbsp; | align=right|<small>6,8% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|175.705 &nbsp; | align=right|188.514 &nbsp; | align=right|127.420 &nbsp; | align=right|160.493 &nbsp; | align=right|210.738 &nbsp; | align=right|213.706 &nbsp; | align=right|214.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.614''' &nbsp; | align=right|<small>10,0% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|202.780 &nbsp; | align=right|202.470 &nbsp; | align=right|115.953 &nbsp; | align=right|157.282 &nbsp; | align=right|202.696 &nbsp; | align=right|201.688 &nbsp; | align=right|211.891 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''227.511''' &nbsp; | align=right|<small>7,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|124.026 &nbsp; | align=right|141.012 &nbsp; | align=right|57.488 &nbsp; | align=right|105.071 &nbsp; | align=right|168.947 &nbsp; | align=right|172.679 &nbsp; | align=right|174.413 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''191.176''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|140.690 &nbsp; | align=right|148.173 &nbsp; | align=right|103.248 &nbsp; | align=right|128.246 &nbsp; | align=right|159.266 &nbsp; | align=right|152.273 &nbsp; | align=right|158.475 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,6% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|168.760 &nbsp; | align=right|171.930 &nbsp; | align=right|114.806 &nbsp; | align=right|130.638 &nbsp; | align=right|169.662 &nbsp; | align=right|163.152 &nbsp; | align=right|163.124 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''164.739''' &nbsp; | align=right|<small>1,0% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|122.986 &nbsp; | align=right|129.933 &nbsp; | align=right|90.011 &nbsp; | align=right|103.538 &nbsp; | align=right|136.923 &nbsp; | align=right|135.650 &nbsp; | align=right|144.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''143.378''' &nbsp; | align=right|<small>0,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|100.788 &nbsp; | align=right|103.786 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+76.388|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|109.081 &nbsp; | align=right|125.169 &nbsp; | align=right|123.215 &nbsp; | align=right|128.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.603''' &nbsp; | align=right|<small>0,5% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|105.497 &nbsp; | align=right|116.330 &nbsp; | align=right|26.511 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+45.344|April 2021 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|85.002 &nbsp; | align=right|102.100 &nbsp; | align=right|105.480 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''113.003''' &nbsp; | align=right|<small>7,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|107.616 &nbsp; | align=right|102.981 &nbsp; | align=right|44.039 &nbsp; | align=right|55.326 &nbsp; | align=right|86.885 &nbsp; | align=right|90.300 &nbsp; | align=right|82.705 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''95.099''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|83.402 &nbsp; | align=right|83.335 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+62.984|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|75.401 &nbsp; | align=right|88.197 &nbsp; | align=right|87.513 &nbsp; | align=right|91.675 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''93.564''' &nbsp; | align=right|<small>2,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|67.698 &nbsp; | align=right|79.915 &nbsp; | align=right|57.513 &nbsp; | align=right|64.114 &nbsp; | align=right|83.891 &nbsp; | align=right|86.942 &nbsp; | align=right|89.809 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.900''' &nbsp; | align=right|<small>1,2% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|56.446 &nbsp; | align=right|61.809 &nbsp; | align=right|44.142 &nbsp; | align=right|53.336 &nbsp; | align=right|67.703 &nbsp; | align=right|71.080 &nbsp; | align=right|75.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''81.561''' &nbsp; | align=right|<small>8,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|93.057 &nbsp; | align=right|83.661 &nbsp; | align=right|44.771 &nbsp; | align=right|56.018 &nbsp; | align=right|74.654 &nbsp; | align=right|73.598 &nbsp; | align=right|79.932 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.522''' &nbsp; | align=right|<small>0,7% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|69.348 &nbsp; | align=right|70.685 &nbsp; | align=right|22.465 &nbsp; | align=right|33.354 &nbsp; | align=right|58.381 &nbsp; | align=right|67.847 &nbsp; | align=right|70.712 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''73.116''' &nbsp; | align=right|<small>3,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|76.612 &nbsp; | align=right|78.935 &nbsp; | align=right|63.271 &nbsp; | align=right|58.231 &nbsp; | align=right|76.369 &nbsp; | align=right|69.928 &nbsp; | align=right|69.101 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''70.547''' &nbsp; | align=right|<small>2,1% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|68.798 &nbsp; | align=right|70.938 &nbsp; | align=right|15.298 &nbsp; | align=right|22.355 &nbsp; | align=right|45.896 &nbsp; | align=right|62.678 &nbsp; | align=right|66.105 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.774''' &nbsp; | align=right|<small>4,0% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|64.078 &nbsp; | align=right|66.970 &nbsp; | align=right|32.138 &nbsp; | align=right|44.447 &nbsp; | align=right|66.731 &nbsp; | align=right|63.649 &nbsp; | align=right|65.575 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.444''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|59.904 &nbsp; | align=right|58.208 &nbsp; | align=right|33.434 &nbsp; | align=right|46.569 &nbsp; | align=right|47.532 &nbsp; | align=right|45.951 &nbsp; | align=right|45.968 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''47.814''' &nbsp; | align=right|<small>4,0% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|37.552 &nbsp; | align=right|41.396 &nbsp; | align=right|26.665 &nbsp; | align=right|35.020 &nbsp; | align=right|36.797 &nbsp; | align=right|30.551 &nbsp; | align=right|37.333 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.087''' &nbsp; | align=right|<small>15,4% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|42.097 &nbsp; | align=right|42.650 &nbsp; | align=right|23.532 &nbsp; | align=right|26.021 &nbsp; | align=right|38.942 &nbsp; | align=right|37.018 &nbsp; | align=right|38.556 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.062''' &nbsp; | align=right|<small>3,9% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Občine z največ prenočitvami === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Uvr. !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Občina !rowspan=27| !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2018 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2019 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2020 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2021 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2022 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2023 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2024 !scope="col" style="background:#ccc; width:65px;"|2025 !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;"|Rast |- | align=center|1. | [[File:Flag of Ljubljana.svg|20px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|2.179.916 &nbsp; | align=right|2.227.669 &nbsp; | align=right|540.195 &nbsp; | align=right|866.218 &nbsp; | align=right|1.973.981 &nbsp; | align=right|2.299.336 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.590.898''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.844.129''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|2. | [[File:Wappen piran.svg|12px]] [[Občina Piran|Piran]] | align=right|1.882.383 &nbsp; | align=right|1.874.462 &nbsp; | align=right|1.272.942 &nbsp; | align=right|1.538.672 &nbsp; | align=right|1.824.898 &nbsp; | align=right|1.818.936 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.864.603''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.946.838''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|3. | [[File:Coat of Arm of Bled.png|12px]] [[Občina Bled|Bled]] | align=right|1.151.831 &nbsp; | align=right|1.132.574 &nbsp; | align=right|433.831 &nbsp; | align=right|568.062 &nbsp; | align=right|959.084 &nbsp; | align=right|1.082.546 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.150.582''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.216.324''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|4. | [[File:Coat of arm of Kranjska Gora.png|12px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | align=right|828.763 &nbsp; | align=right|870.949 &nbsp; | align=right|613.583 &nbsp; | align=right|601.677 &nbsp; | align=right|905.347 &nbsp; | align=right|961.144 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''949.122''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.012.093''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|5. | [[File:Coat of Arm Bohinj.png|12px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]] | align=right|677.695 &nbsp; | align=right|724.094 &nbsp; | align=right|468.588 &nbsp; | align=right|582.211 &nbsp; | align=right|820.939 &nbsp; | align=right|823.190 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''840.963''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''870.632''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|6. | [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|680.003 &nbsp; | align=right|686.869 &nbsp; | align=right|403.066 &nbsp; | align=right|528.969 &nbsp; | align=right|666.698 &nbsp; | align=right|646.625 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''667.563''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''712.297''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|7. | [[Občina Bovec|Bovec]] | align=right|462.077 &nbsp; | align=right|468.798 &nbsp; | align=right|364.536 &nbsp; | align=right|425.328 &nbsp; | align=right|547.961 &nbsp; | align=right|557.872 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''552.769''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''621.121''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|8. | [[Občina Izola|Izola]] | align=right|522.290 &nbsp; | align=right|529.069 &nbsp; | align=right|412.118 &nbsp; | align=right|487.788 &nbsp; | align=right|566.449 &nbsp; | align=right|556.636 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.243''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''579.980''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|9. | [[File:137 81 MT-znakobcine.jpg|12px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | align=right|559.169 &nbsp; | align=right|558.544 &nbsp; | align=right|393.094 &nbsp; | align=right|433.202 &nbsp; | align=right|537.719 &nbsp; | align=right|529.544 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.003 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''541.493''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|10. | [[File:Coat of arms of Maribor.svg|12px]] [[Občina Maribor|Maribor]] | align=right|466.620 &nbsp; | align=right|454.004 &nbsp; | align=right|196.397 &nbsp; | align=right|247.334 &nbsp; | align=right|432.467 &nbsp; | align=right|531.614 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''511.937''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''537.567''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|11. | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | align=right|280.103 &nbsp; | align=right|317.586 &nbsp; | align=right|158.805 &nbsp; | align=right|269.686 &nbsp; | align=right|440.480 &nbsp; | align=right|444.303 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''463.289''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''503.658''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|12. | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | align=right|391.859 &nbsp; | align=right|404.916 &nbsp; | align=right|293.165 &nbsp; | align=right|328.323 &nbsp; | align=right|414.028 &nbsp; | align=right|427.654 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''444.974''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''438.076''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|13. | [[File:Coa Koper.grb.svg|12px]] [[Občina Koper|Koper]] | align=right|283.217 &nbsp; | align=right|293.622 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+250.601|Maj 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|329.858 &nbsp; | align=right|356.964 &nbsp; | align=right|360.128 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''370.848''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''363.927''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|14. | [[File:Ankaran.jpg|12px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]] | align=right|323.355 &nbsp; | align=right|318.914 &nbsp; | align=right|{{Abbr|280.883|Obisk za maj 2020 ni vključen, saj podatek še ni na voljo}} &nbsp; | align=right|313.973 &nbsp; | align=right|333.373 &nbsp; | align=right|339.199 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''351.881''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''361.981''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|15. | [[Občina Laško|Laško]] | align=right|289.797 &nbsp; | align=right|235.187 &nbsp; | align=right|139.714 &nbsp; | align=right|194.048 &nbsp; | align=right|261.684 &nbsp; | align=right|259.410 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''276.639''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''275.338''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|16. | [[File:Zreče.png|12px]] [[Občina Zreče|Zreče]] | align=right|274.228 &nbsp; | align=right|278.331 &nbsp; | align=right|233.790 &nbsp; | align=right|198.378 &nbsp; | align=right|262.843 &nbsp; | align=right|260.981 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''255.624''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''256.016''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|17. | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | align=right|186.187 &nbsp; | align=right|202.297 &nbsp; | align=right|158.011 &nbsp; | align=right|168.309 &nbsp; | align=right|211.541 &nbsp; | align=right|215.680 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.033''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''224.726''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|18. | [[File:COA-Tolmin.gif|12px]] [[Občina Tolmin|Tolmin]] | align=right|157.852 &nbsp; | align=right|161.160 &nbsp; | align=right|119.228 &nbsp; | align=right|139.022 &nbsp; | align=right|172.947 &nbsp; | align=right|179.865 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.766''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''208.280''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|19. | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | align=right|295.474 &nbsp; | align=right|298.835 &nbsp; | align=right|121.120 &nbsp; | align=right|153.857 &nbsp; | align=right|194.590 &nbsp; | align=right|198.030 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''198.168''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''195.231''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |- | align=center|20. | [[File:Bodenmosaik - Partnerstädte Klagenfurt (Nova Gorica).jpg|12px]] [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|214.181 &nbsp; | align=right|193.824 &nbsp; | align=right|91.627 &nbsp; | align=right|118.534 &nbsp; | align=right|176.277 &nbsp; | align=right|178.236 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''158.047 ''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''186.315''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|21. | [[File:COA-Postojna.gif|12px]] [[Občina Postojna|Postojna]] | align=right|164.425 &nbsp; | align=right|165.298 &nbsp; | align=right|45.078 &nbsp; | align=right|{{Abbr|+71.771|April 2020 ni vključen, saj podatek (še) ni na voljo}} &nbsp; | align=right|128.738 &nbsp; | align=right|151.624 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''156.556''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''170.501''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|22. | [[File:Ptuj-grb.png|12px]] [[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|146.677 &nbsp; | align=right|156.668 &nbsp; | align=right|90.845 &nbsp; | align=right|105.672 &nbsp; | align=right|154.703 &nbsp; | align=right|149.895 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''154.103''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''157.699''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|23. | [[Občina Radenci|Radenci]] | align=right|140.817 &nbsp; | align=right|145.684 &nbsp; | align=right|86.320 &nbsp; | align=right|98.077 &nbsp; | align=right|133.423 &nbsp; | align=right|126.153 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''136.930''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''140.031''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|24. | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|12px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|128.510 &nbsp; | align=right|121.367 &nbsp; | align=right|39.099 &nbsp; | align=right|52.420 &nbsp; | align=right|106.122 &nbsp; | align=right|120.143 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''133.003''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''139.563''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|25. | [[Občina Sežana|Sežana]] | align=right|100.560 &nbsp; | align=right|101.078 &nbsp; | align=right|41.892 &nbsp; | align=right|64.547 &nbsp; | align=right|102.547 &nbsp; | align=right|118.846 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''119.566''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.999''' &nbsp; | align=right|<small>% {{increase}}</small> &nbsp; |- | align=center|26. | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | align=right|138.609 &nbsp; | align=right|133.877 &nbsp; | align=right|100.234 &nbsp; | align=right|116.975 &nbsp; | align=right|120.574 &nbsp; | align=right|121.857 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.409''' &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''129.288''' &nbsp; | align=right|<small>% {{decrease}}</small> &nbsp; |} === Tuji prihodi po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018<ref>{{navedi splet|title=Prihodi in prenočitve po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, po regijah letno|url=https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164524S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_nastanitev/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]|accessdate=9. april 2019}}</ref> ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|506.081 &nbsp; || align=right|584.831 &nbsp; || align=right|289.143 &nbsp; || align=right|414.222 &nbsp; | align=right|681.288 &nbsp; | align=right|700.810 &nbsp; | align=right|722.730 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''743.428''' &nbsp; | align=right|<small>2,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|598.825 &nbsp; || align=right|597.261 &nbsp; || align=right|159.080 &nbsp; || align=right|161.795 &nbsp; | align=right|434.000 &nbsp; | align=right|509.409 &nbsp; | align=right|522.816 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''566.503''' &nbsp; | align=right|<small>8,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|381.709 &nbsp; || align=right|396.464 &nbsp; || align=right|142.828 &nbsp; || align=right|171.265 &nbsp; | align=right|362.566 &nbsp; | align=right|399.364 &nbsp; | align=right|420.244 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.538''' &nbsp; | align=right|<small>6,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|218.896 &nbsp; || align=right|234.980 &nbsp; || align=right|82.062 &nbsp; || align=right|63.146 &nbsp; | align=right|213.822 &nbsp; | align=right|285.500 &nbsp; | align=right|334.722 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''371.147''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |5||align="left"| {{HUN}} || align=right|180.802 &nbsp; || align=right|190.944 &nbsp; || align=right|63.152 &nbsp; || align=right|103.834 &nbsp; | align=right|193.536 &nbsp; | align=right|219.915 &nbsp; | align=right|242.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''271.945''' &nbsp; | align=right|<small>12,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{CZE}} || align=right|160.079 &nbsp; || align=right|189.802 &nbsp; || align=right|44.944 &nbsp; || align=right|121.270 &nbsp; | align=right|208.096 &nbsp; | align=right|233.068 &nbsp; | align=right|239.251 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''268.574''' &nbsp; | align=right|<small>12,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{FRA}} || align=right|148.166 &nbsp; || align=right|166.860 &nbsp; || align=right|35.679 &nbsp; || align=right|87.432 &nbsp; | align=right|159.695 &nbsp; | align=right|203.173 &nbsp; | align=right|217.554 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''235.588''' &nbsp; | align=right|<small>8,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{NED}} || align=right|185.275 &nbsp; || align=right|186.700 &nbsp; || align=right|45.080 &nbsp; || align=right|107.658 &nbsp; | align=right|203.320 &nbsp; | align=right|207.254 &nbsp; | align=right|210.709 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''229.182''' &nbsp; | align=right|<small>8,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{POL}} || align=right|125.209 &nbsp; || align=right|132.566 &nbsp; || align=right|26.413 &nbsp; || align=right|82.595 &nbsp; | align=right|148.297 &nbsp; | align=right|168.582 &nbsp; | align=right|204.528 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''234.180''' &nbsp; | align=right|<small>14,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |10||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|138.488 &nbsp; || align=right|148.739 &nbsp; || align=right|14.327 &nbsp; || align=right|38.861 &nbsp; | align=right|116.943 &nbsp; | align=right|153.616 &nbsp; | align=right|181.788 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''201.316''' &nbsp; | align=right|<small>10,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |11||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|163.996 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.189 &nbsp; || align=right|21.048 &nbsp; | align=right|112.567 &nbsp; | align=right|150.430 &nbsp; | align=right|166.921 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''188.257''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|137.516 &nbsp; || align=right|144.753 &nbsp; || align=right|42.680 &nbsp; || align=right|44.385 &nbsp; | align=right|118.115 &nbsp; | align=right|137.492 &nbsp; | align=right|158.648 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''165.544''' &nbsp; | align=right|<small>4,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|107.656 &nbsp; || align=right|113.872 &nbsp; || align=right|17.760 &nbsp; || align=right|73.499 &nbsp; | align=right|118.906 &nbsp; | align=right|126.071 &nbsp; | align=right|127.890 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''127.855''' &nbsp; | align=right|<small>0,03% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|81.905 &nbsp; || align=right|88.132 &nbsp; || align=right|9.407 &nbsp; || align=right|28.718 &nbsp; | align=right|63.260 &nbsp; | align=right|85.255 &nbsp; | align=right|100.613 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''114.432''' &nbsp; | align=right|<small>13,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|58.886 &nbsp; || align=right|64.765 &nbsp; || align=right|24.196 &nbsp; || align=right|36.971 &nbsp; | align=right|70.290 &nbsp; | align=right|84.329 &nbsp; | align=right|92.419 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''99.675''' &nbsp; | align=right|<small>7,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|67.751 &nbsp; || align=right|78.698 &nbsp; || align=right|18.186 &nbsp; || align=right|34.746 &nbsp; | align=right|73.662 &nbsp; | align=right|84.062 &nbsp; | align=right|92.580 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.029''' &nbsp; | align=right|<small>4,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{ROM}} || align=right|55.982 &nbsp; || align=right|57.060 &nbsp; || align=right|12.740 &nbsp; || align=right|25.927 &nbsp; | align=right|56.687 &nbsp; | align=right|74.063 &nbsp; | align=right|81.194 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''87.772''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|66.927 &nbsp; || align=right|72.049 &nbsp; || align=right|34.757 &nbsp; || align=right|35.476 &nbsp; | align=right|62.488 &nbsp; | align=right|67.581 &nbsp; | align=right|73.939 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''80.567''' &nbsp; | align=right|<small>9,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{AUS}} || align=right|49.978 &nbsp; || align=right|53.741 &nbsp; || align=right|4.043 &nbsp; || align=right|2.340 &nbsp; | align=right|19.965 &nbsp; | align=right|46.686 &nbsp; | align=right|55.504 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''64.250''' &nbsp; | align=right|<small>15,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{UKR}} || align=right|38.727 &nbsp; || align=right|44.101 &nbsp; || align=right|8.753 &nbsp; || align=right|13.857 &nbsp; | align=right|56.637 &nbsp; | align=right|51.442 &nbsp; | align=right|56.247 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''60.824''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|87.171 &nbsp; || align=right|98.958 &nbsp; || align=right|6.162 &nbsp; || align=right|5.341 &nbsp; | align=right|12.182 &nbsp; | align=right|34.767 &nbsp; | align=right|58.471 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.336''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{BUL}} || align=right|40.784 &nbsp; || align=right|37.996 &nbsp; || align=right|8.553 &nbsp; || align=right|11.206 &nbsp; | align=right|24.630 &nbsp; | align=right|36.565 &nbsp; | align=right|41.404 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.652''' &nbsp; | align=right|<small>10,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|KOR}} [[Južna Koreja]] || align=right|145.746 &nbsp; || align=right|139.429 &nbsp; || align=right|10.525 &nbsp; || align=right|2.052 &nbsp; | align=right|14.372 &nbsp; | align=right|54.816 &nbsp; | align=right|56.182 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''45.357''' &nbsp; | align=right|<small>23,9% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|29.775 &nbsp; || align=right|35.055 &nbsp; || align=right|2.082 &nbsp; || align=right|3.279 &nbsp; | align=right|18.079 &nbsp; | align=right|28.024 &nbsp; | align=right|37.359 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''43.750''' &nbsp; | align=right|<small>17,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{SWE}} || align=right|34.709 &nbsp; || align=right|36.871 &nbsp; || align=right|2.343 &nbsp; || align=right|7.159 &nbsp; | align=right|27.326 &nbsp; | align=right|30.278 &nbsp; | align=right|35.747 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''40.721''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|DEN}} [[Danska]] || align=right|23.241 &nbsp; || align=right|25.877 &nbsp; || align=right|4.776 &nbsp; || align=right|9.670 &nbsp; | align=right|25.605 &nbsp; | align=right|29.161 &nbsp; | align=right|36.116 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''39.566''' &nbsp; | align=right|<small>9,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|20.713 &nbsp; || align=right|21.359 &nbsp; || align=right|2.337 &nbsp; || align=right|3.334 &nbsp; | align=right|18.837 &nbsp; | align=right|23.628 &nbsp; | align=right|26.822 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.872''' &nbsp; | align=right|<small>11,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{ISR}} || align=right|70.354 &nbsp; || align=right|59.617 &nbsp; || align=right|1.082 &nbsp; || align=right|8.967 &nbsp; | align=right|38.674 &nbsp; | align=right|50.539 &nbsp; | align=right|26.345 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''29.302''' &nbsp; | align=right|<small>11,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] || align=right|22.435 &nbsp; || align=right|22.515 &nbsp; || align=right|8.391 &nbsp; || align=right|11.459 &nbsp; | align=right|20.880 &nbsp; | align=right|24.450 &nbsp; | align=right|26.119 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''28.024''' &nbsp; | align=right|<small>7,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Finska]] || align=right|23.021 &nbsp; || align=right|25.538 &nbsp; || align=right|2.104 &nbsp; || align=right|2.519 &nbsp; | align=right|11.547 &nbsp; | align=right|22.084 &nbsp; | align=right|23.558 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.175''' &nbsp; | align=right|<small>6,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|12.453 &nbsp; || align=right|12.362 &nbsp; || align=right|2.413 &nbsp; || align=right|4.745 &nbsp; | align=right|12.490 &nbsp; | align=right|15.165 &nbsp; | align=right|18.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.070''' &nbsp; | align=right|<small>34,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|30.071 &nbsp; || align=right|28.033 &nbsp; || align=right|5.832 &nbsp; || align=right|5.463 &nbsp; | align=right|17.855 &nbsp; | align=right|22.916 &nbsp; | align=right|25.996 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''25.049''' &nbsp; | align=right|<small>3,8% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] || align=right|62.845 &nbsp; || align=right|69.881 &nbsp; || align=right|13.997 &nbsp; || align=right|17.307 &nbsp; | align=right|25.685 &nbsp; | align=right|21.265 &nbsp; | align=right|23.015 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''24.033''' &nbsp; | align=right|<small>4,4% {{increase}}</small> &nbsp; |} === Tuje prenočitve po državah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:25px;"|Uvr. ! scope="col" style="background:#ccc; width:152px;"|Država ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2018 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2019 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2020 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2021 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2022 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2023 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2024 ! scope="col" style="background:#ccc; width:63px;"|2025 ! scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Rast |-align=center |1||align="left"| {{GER}} || align=right|1.362.214 &nbsp; || align=right|1.522.057 &nbsp; || align=right|813.962 &nbsp; || align=right|1.070.526 &nbsp; | align=right|1.797.872 &nbsp; | align=right|1.894.039 &nbsp; | align=right|1.965.122 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''2.037.276''' &nbsp; | align=right|<small>3,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |2||align="left"| {{ITA}} || align=right|1.334.059 &nbsp; || align=right|1.278.454 &nbsp; || align=right|364.373 &nbsp; || align=right|353.567 &nbsp; | align=right|916.305 &nbsp; | align=right|1.079.587 &nbsp; | align=right|1.097.505 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.186.432''' &nbsp; | align=right|<small>8,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |3||align="left"| {{AUT}} || align=right|1.011.153 &nbsp; || align=right|1.011.682 &nbsp; || align=right|373.236 &nbsp; || align=right|433.527 &nbsp; | align=right|885.285 &nbsp; | align=right|977.901 &nbsp; | align=right|1.016.213 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''1.073.764''' &nbsp; | align=right|<small>5,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |4||align="left"| {{CRO}} || align=right|527.118 &nbsp; || align=right|538.140 &nbsp; || align=right|224.235 &nbsp; || align=right|165.091 &nbsp; | align=right|490.034 &nbsp; | align=right|621.546 &nbsp; | align=right|700.539 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''777.068''' &nbsp; | align=right|<small>10,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |5||align="left"| {{CZE}} || align=right|431.335 &nbsp; || align=right|511.754 &nbsp; || align=right|129.436 &nbsp; || align=right|331.030 &nbsp; | align=right|569.146 &nbsp; | align=right|659.039 &nbsp; | align=right|684.188 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''771.662''' &nbsp; | align=right|<small>12,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |6||align="left"| {{NED}} || align=right|612.710 &nbsp; || align=right|583.274 &nbsp; || align=right|155.956 &nbsp; || align=right|315.835 &nbsp; | align=right|627.815 &nbsp; | align=right|640.821 &nbsp; | align=right|658.267 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''735.225''' &nbsp; | align=right|<small>11,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |7||align="left"| {{HUN}} || align=right|484.913 &nbsp; || align=right|496.971 &nbsp; || align=right|181.859 &nbsp; || align=right|286.585 &nbsp; | align=right|513.556 &nbsp; | align=right|566.217 &nbsp; | align=right|622.670 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''690.905''' &nbsp; | align=right|<small>11,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |8||align="left"| {{POL}} || align=right|297.403 &nbsp; || align=right|312.763 &nbsp; || align=right|65.934 &nbsp; || align=right|194.384 &nbsp; | align=right|358.753 &nbsp; | align=right|411.003 &nbsp; | align=right|489.067 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''569.179''' &nbsp; | align=right|<small>16,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |9||align="left"| {{FRA}} || align=right|339.177 &nbsp; || align=right|370.188 &nbsp; || align=right|82.350 &nbsp; || align=right|192.787 &nbsp; | align=right|371.804 &nbsp; | align=right|477.162 &nbsp; | align=right|517.014 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''563.968''' &nbsp; | align=right|<small>9,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align =center |10||align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Združeno kraljestvo]] || align=right|470.588 &nbsp; || align=right|444.333 &nbsp; || align=right|61.127 &nbsp; || align=right|58.348 &nbsp; | align=right|301.595 &nbsp; | align=right|383.769 &nbsp; | align=right|435.663 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''496.177''' &nbsp; | align=right|<small>13,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |11||align="left"| {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align=right|314.861 &nbsp; || align=right|323.064 &nbsp; || align=right|37.414 &nbsp; || align=right|95.292 &nbsp; | align=right|267.128 &nbsp; | align=right|342.573 &nbsp; | align=right|403.938 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''448.789''' &nbsp; | align=right|<small>11,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |12||align="left"| {{SRB}} || align=right|376.162 &nbsp; || align=right|379.755 &nbsp; || align=right|141.872 &nbsp; || align=right|152.106 &nbsp; | align=right|326.392 &nbsp; | align=right|362.660 &nbsp; | align=right|401.623 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''397.338''' &nbsp; | align=right|<small>1,1% {{decrease}}</small> &nbsp; |-align=center |13||align="left"| {{BEL}} || align=right|325.845 &nbsp; || align=right|327.392 &nbsp; || align=right|49.839 &nbsp; || align=right|191.645 &nbsp; | align=right|335.121 &nbsp; | align=right|350.540 &nbsp; | align=right|360.587 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''360.795''' &nbsp; | align=right|<small>0,06% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |14||align="left"| {{ESP}} || align=right|204.002 &nbsp; || align=right|207.770 &nbsp; || align=right|30.514 &nbsp; || align=right|72.896 &nbsp; | align=right|156.485 &nbsp; | align=right|208.198 &nbsp; | align=right|240.797 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''277.531''' &nbsp; | align=right|<small>15,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |15||align="left"| {{SVK}} || align=right|154.780 &nbsp; || align=right|164.025 &nbsp; || align=right|65.336 &nbsp; || align=right|106.689 &nbsp; | align=right|186.430 &nbsp; | align=right|223.928 &nbsp; | align=right|247.585 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''266.587''' &nbsp; | align=right|<small>7,7% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |16||align="left"| {{SUI}} || align=right|150.388 &nbsp; || align=right|165.301 &nbsp; || align=right|39.810 &nbsp; || align=right|71.217 &nbsp; | align=right|155.200 &nbsp; | align=right|179.025 &nbsp; | align=right|197.202 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''209.645''' &nbsp; | align=right|<small>6,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |17||align="left"| {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina|BIH]] || align=right|195.513 &nbsp; || align=right|195.874 &nbsp; || align=right|116.491 &nbsp; || align=right|109.164 &nbsp; | align=right|170.934 &nbsp; | align=right|168.313 &nbsp; | align=right|174.851 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''182.087''' &nbsp; | align=right|<small>4,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |18||align="left"| {{ROM}} || align=right|135.304 &nbsp; || align=right|113.939 &nbsp; || align=right|28.809 &nbsp; || align=right|54.941 &nbsp; | align=right|111.524 &nbsp; | align=right|140.888 &nbsp; | align=right|151.201 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''163.116''' &nbsp; | align=right|<small>7,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |19||align="left"| {{UKR}} || align=right|118.220 &nbsp; || align=right|120.849 &nbsp; || align=right|29.004 &nbsp; || align=right|43.711 &nbsp; | align=right|216.271 &nbsp; | align=right|151.138 &nbsp; | align=right|158.160 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''162.042''' &nbsp; | align=right|<small>2,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |20||align="left"| {{AUS}} || align=right|108.818 &nbsp; || align=right|112.535 &nbsp; || align=right|9.524 &nbsp; || align=right|5.800 &nbsp; | align=right|44.985 &nbsp; | align=right|102.736 &nbsp; | align=right|117.952 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''135.595''' &nbsp; | align=right|<small>15,0% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |21||align="left"| {{DEN}} || align=right|69.092 &nbsp; || align=right|73.415 &nbsp; || align=right|13.510 &nbsp; || align=right|27.009 &nbsp; | align=right|74.315 &nbsp; | align=right|84.768 &nbsp; | align=right|103.665 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''111.423''' &nbsp; | align=right|<small>7,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |22||align="left"| {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] || align=right|136.442 &nbsp; || align=right|159.767 &nbsp; || align=right|20.666 &nbsp; || align=right|15.799 &nbsp; | align=right|29.853 &nbsp; | align=right|66.570 &nbsp; | align=right|97.155 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''98.614''' &nbsp; | align=right|<small>1,5% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |23||align="left"| {{flagicon|CAN}} [[Kanada]] || align=right|67.891 &nbsp; || align=right|73.939 &nbsp; || align=right|5.676 &nbsp; || align=right|9.279 &nbsp; | align=right|41.250 &nbsp; | align=right|63.995 &nbsp; | align=right|82.566 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''97.495''' &nbsp; | align=right|<small>18,1% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |24||align="left"| {{SWE}} || align=right|86.741 &nbsp; || align=right|84.072 &nbsp; || align=right|5.966 &nbsp; || align=right|17.573 &nbsp; | align=right|61.741 &nbsp; | align=right|68.321 &nbsp; | align=right|76.840 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.857''' &nbsp; | align=right|<small>18,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |25||align="left"| {{ISR}} || align=right|237.237 &nbsp; || align=right|202.351 &nbsp; || align=right|3.802 &nbsp; || align=right|24.725 &nbsp; | align=right|125.601 &nbsp; | align=right|162.379 &nbsp; | align=right|83.922 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''90.267''' &nbsp; | align=right|<small>7,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |26||align="left"| {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=right|57.997 &nbsp; || align=right|60.265 &nbsp; || align=right|7.205 &nbsp; || align=right|9.245 &nbsp; | align=right|49.684 &nbsp; | align=right|61.865 &nbsp; | align=right|69.609 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''77.855''' &nbsp; | align=right|<small>11,8% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |27||align="left"| {{BUL}} || align=right|71.538 &nbsp; || align=right|64.855 &nbsp; || align=right|18.911 &nbsp; || align=right|25.341 &nbsp; | align=right|48.214 &nbsp; | align=right|63.093 &nbsp; | align=right|70.812 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''75.911''' &nbsp; | align=right|<small>7,2% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |28||align="left"| {{flagicon|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] || align=right|65.651 &nbsp; || align=right|59.511 &nbsp; || align=right|31.834 &nbsp; || align=right|42.126 &nbsp; | align=right|68.423 &nbsp; | align=right|71.563 &nbsp; | align=right|68.744 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''69.830''' &nbsp; | align=right|<small>1,6% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |29||align="left"| {{RUS}} || align=right|298.443 &nbsp; || align=right|303.280 &nbsp; || align=right|59.664 &nbsp; || align=right|57.600 &nbsp; | align=right|83.930 &nbsp; | align=right|65.993 &nbsp; | align=right|68.438 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''68.464''' &nbsp; | align=right|<small>0,04% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |30||align="left"| {{FIN}} || align=right|68.433 &nbsp; || align=right|70.257 &nbsp; || align=right|7.324 &nbsp; || align=right|8.283 &nbsp; | align=right|30.907 &nbsp; | align=right|61.943 &nbsp; | align=right|60.465 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''65.871''' &nbsp; | align=right|<small>8,9% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |31||align="left"| {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] || align=right|66.923 &nbsp; || align=right|58.997 &nbsp; || align=right|18.401 &nbsp; || align=right|21.798 &nbsp; | align=right|54.618 &nbsp; | align=right|56.826 &nbsp; | align=right|62.200 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''63.059''' &nbsp; | align=right|<small>1,4% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |32||align="left"| {{flagicon|GRE}} [[Grčija]] || align=right|31.746 &nbsp; || align=right|30.190 &nbsp; || align=right|7.169 &nbsp; || align=right|17.354 &nbsp; | align=right|49.415 &nbsp; | align=right|39.529 &nbsp; | align=right|46.532 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''59.714''' &nbsp; | align=right|<small>28,3% {{increase}}</small> &nbsp; |-align=center |33||align="left"| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Južna Koreja]] || align=right|171.662 &nbsp; || align=right|159.714 &nbsp; || align=right|13.358 &nbsp; || align=right|4.451 &nbsp; | align=right|22.283 &nbsp; | align=right|66.461 &nbsp; | align=right|69.702 &nbsp; | align=right bgcolor=#E6E6FA|'''58.209''' &nbsp; | align=right|<small>19,7% {{decrease}}</small> &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tourism in Slovenia}} * [https://www.slovenia.info/sl Slovenska turistična organizacija] {{Slovenija}} [[Kategorija:Turizem v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Turizem|Slovenija]] iuf4j87jxbt26twl74h218op8iys37m Brazilski narodni muzej 0 452207 6665686 6284957 2026-04-26T06:18:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Brazilski narodni muzej |native_name = Museu Nacional |image = Palácio de São Cristóvão.jpg |image_size = |caption = |location = Quinta da Boa Vista v [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = |completion_date = 1810 |opening = 1818, Janez VI. Portugalski |building_type = palača |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = Manuel da Costa (1822–1826), Pedro José Pezerát (1826–1831) |structural_engineer= |client = |developer = |owner = |management = |references = |extra = | website = [http://www.museunacional.ufrj.br www.museunacional.ufrj.br] }} '''Brazilski narodni muzej''' (portugalsko ''Museu Nacional'') je bila najstarejša znanstvena ustanova [[Brazilija|Brazilije]] in eden največjih muzejev naravoslovja in [[antropologija|antropologije]] v Amerikah. Muzej je bil pred požarom septembra 2018 v parku Quinta da Boa Vista v mestu [[Rio de Janeiro]], v [[palača Saint-Christopher Paço de São Cristóvão| palači Saint-Christopher Paço de São Cristóvão]]. Palača je služila kot prebivališče portugalske kraljeve družine med letoma 1808 in 1821, brazilske cesarske družine med letoma 1822 in 1889 in tudi sedež republiške ustavodajne skupščine od 1889 do 1891, preden je bila dodeljena v uporabo za muzej leta 1892. Stavba je bila tudi brazilska narodna dediščina od leta 1938 <ref name="Museus do Rio - MNRJ">{{Cite document | title=Museu Nacional – UFRJ | publisher=Museus do Rio| year=| url=http://www.museusdorio.com.br/joomla/index.php?option=com_k2&view=item&id=12:museu-nacional| accessdate=2017-02-15 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref>. Ustanovitelj ''Kraljevega muzeja'' je bil kralj [[Janez VI. Portugalski]], 6. junija 1818 in je bil ustanova prvotno nameščena v parku Campo de Santana, kjer je razstavljal zbirke, ki so bile vključene v nekdanji Naravoslovni hiši znani kot ''Casa dos Pássaros'' ('hiša ptic'), ki jo je leta 1784 ustanovil brazilski podkralj Luís de Vasconcelos e Sousa kot zbirko mineralogije in zoologije. Muzejska fundacija je bila namenjena obravnavanju interesov spodbujanja socialno-ekonomskega razvoja države z razširjanjem izobraževanja, kulture in znanosti. Že v 19. stoletju je bila ustanova določena kot najpomembnejši južnoameriški muzej v svojih tipologijah. Leta 1946 je bila vključena v Zvezno univerzo v Rio de Janeiru. <ref name="Larousse 4132">{{navedi knjigo|last= |first=|authorlink=|title=Grande Enciclopédia Larousse Cultural|year=1998|publisher=Banco Safra|location=Santana de Parnaíba|pages=4132|ISBN=}}</ref> <ref name="MN UFRJ O Museu">{{Cite document | title=O Museu | publisher=Museu Nacional - UFRJ| year=| url=http://www.museunacional.ufrj.br/dir/omuseu/omuseu.html| accessdate=2017-02-15 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> Narodni muzej je imel ogromno zbirko z več kot 20 milijoni predmetov in zajemal nekatere najpomembnejše materialne zapise o naravoslovju in antropologiji v Braziliji, pa tudi veliko število predmetov iz različnih regij planeta, delo številnih kultur in starodavnih civilizacij. Zbirka je bila razdeljena na sedem glavnih področij: [[geologija]], [[paleontologija]], [[botanika]], [[zoologija]], biološka antropologija, [[arheologija]] in [[etnologija]], ki so nastajale več kot dve stoletji z ekspedicijami, izkopavanji, pridobitvami, donacijami in izmenjavo. Zbirka je bila glavna podlaga za raziskave, ki so jih izvajali akademski oddelki muzeja - ki so bili odgovorni za izvajanje dejavnosti v vseh regijah brazilskega ozemlja in več krajih sveta, vključno z antarktično celino. Muzej je imel tudi eno največjih znanstvenih knjižnic v Braziliji, z več kot 470.000 knjigami in 2400 redkimi deli. Na področju izobraževanja je muzej ponujal specializacijske, nadaljevalne in podiplomske tečaje na več področjih znanja, poleg tega pa je organiziral začasne in stalne razstave in izobraževalne dejavnosti, ki so bile na voljo javnosti. Muzej upravlja Horto Botânico ([[botanični vrt]]), ki meji na Paço de São Cristóvão, ter napredni kampus v mestu Santa Teresa, v Espírito Santo - biološki postaji Santa Lúcia, ki skupaj upravljajo z Muzejem za biologijo prof. Mello Leitão. Tretja lokacija, ki je v mestu Saquarema, se uporablja kot podporno-logistični center za terenske aktivnosti. Končno je muzej posvečen tudi uredniški produkciji z ''Archivos do Museu Nacional'', ki je najstarejša znanstvena revija v Braziliji <ref>{{Cite document|title=Arquivos do Museu Nacional Vol. 62 N. 3|year=2004|url=http://www.museunacional.ufrj.br/publicacoes/wp-content/arquivos/Arqs%2062%20n%203%20Completo.pdf|archiveurl=https://ia601507.us.archive.org/9/items/arquivos-mn-vol62-n3/Arqs%2062%20n%203%20Completo.pdf|archivedate=2018-09-03}}</ref>, ki stalno izhaja od leta 1876. 2. septembra 2018 je palačo, v kateri je muzej, zajel požar in jo popolnoma uničil. == Zgodovina == Narodni muzej je ustanovil portugalski kralj Janez VI. (1769-1826) leta 1818 z imenom ''Royal Museum'' (Kraljevi muzej), za spodbujanje znanstvenih raziskav na ozemlju Brazilije. Muzej je najprej zbiral botanične in živalske primere, zlasti ptice, kar je povzročilo da so staro stavbo v središču Ria de Janeira prebivalstvo imenovalo ''hiša ptic''. [[File:Fachada do Museu Nacional da UFRJ - São Cristóvão, Rio de Janeiro.JPG|left|thumb|Nekdanja kraljeva palača Paço de São Cristóvão, danes Narodni muzej]] Po zaslugi poroke sina Janeza VI. in prvega brazilskega cesarja Pedra I. (1798-1834) z avstrijsko princeso Leopoldino, je Muzej pritegnil največje evropske naravoslovce 19. stoletja, kot so Maximilian zu Wied-Neuwied (1782-1867), Johann Baptist von Spix (1781-1826) in Carl Friedrich Philipp von Martius (1794-1868). Tudi drugi evropski raziskovalci, ki so raziskovali državo, kot sta Augustin Saint-Hilaire (1799-1853) in Baron von Langsdorff (1774-1891). so prispevali v muzej. Do konca 19. stoletja, ki odraža osebne želje cesarja Pedra II. (1825-1891), je Narodni muzej začel vlagati na področju antropologije, paleontologije in arheologije. Sam cesar, ki je bil navdušen amaterski znanstvenik in navdušen zagovornik vseh področij znanosti, je prispeval z več zbirkami umetnosti starega Egipta, botaničnimi fosili, itd., ki jih je pridobil med številnimi potovanji v tujino. Na ta način je bil Narodni muzej moderniziran in postal najpomembnejši muzej naravoslovja in humanističnih znanosti Južne Amerike. Edmund Roberts je obiskal muzej leta 1832, pri čemer je poudaril, da je imel muzej le tri odprte prostore v tistem času in da je zaprte prostore »Pedro žalostno oplenil njihove vsebine«. <ref name=Roberts>{{navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=25|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/25/|access-date=2018-09-03|archive-date=2015-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610213410/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/25/|url-status=dead}}</ref> Pedro II. se je dobro zavedal pomanjkanja resničnih znanstvenikov in naravoslovcev v Braziliji. To težavo je odpravil tako, da je tuje znanstvenike povabil k delu v muzeju. Prvi je bil Ludwig Riedel (1761-1861), nemški botanik, ki je od 1826 do 1828 sodeloval v znani ekspediciji barona von Langsdorffa v Mato Grossu. Drugi znanstveniki so bili: nemški kemik Theodor Peckolt in ameriški geolog in paleontolog Charles Frederick Hartt (1840-1878). V naslednjih letih je Muzej postopoma postal znan, zato je pritegnil še več tujih znanstvenikov, ki so želeli imeti znanstveno vlogo pri svojem delu v Braziliji, kot so Fritz Müller (1821-1897), Hermann von Ihering (1850-1930), Carl August Wilhelm Schwacke (1848-1894), Orville Adalbert Derby (1851-1915), Émil August Goeldi (1859-1917), Louis Couty (1854-1884) in drugi, ki so bili vsi odpuščeni, ko ni bilo več cesarja. Cesar je bil še vedno zelo priljubljena figura, ko ga je leta 1889 odstavil vojaški udar, zato so republikanci poskušali izbrisati simbole cesarstva. Eden teh simbolov je bil Paço de São Cristóvão, uradna rezidenca cesarjev v Quinta da Boa Vista, zato je leta 1892 Narodni muzej z vsemi svojimi zbirkami, dragocenimi predmeti in raziskovalci prešel v to palačo, kjer je ostal do danes. Leta 1946 je bilo upravljanje muzeja preneseno na Brazilsko univerzo, ki je trenutno Zvezna univerza v Rio de Janeiru. Raziskovalci in njihovi uradi ter laboratoriji so zasedali dober del palače in drugih stavb, postavljenih v botaničnih vrtovih (Horto Florestal), v parku Quinta da Boa Vista. Tu lahko najdemo eno največjih znanstvenih knjižnic v Riju. Trenutno Narodni muzej ponuja diplomske programe na naslednjih področjih: antropologija in sociologija, botanika, geologija in paleontologija ter zoologija === Težave s financiranjem in požar 2018 === [[File:Fire at Museu Nacional 05.jpg|thumb|Fire at the National Museum of Brazil]] {{glavni| Požar v Brazilskem narodnem muzeju}} Od leta 2014 se je Muzej soočal z zmanjšanjem proračunskih sredstev za svoje vzdrževanje na manj kot R $ 520.000 letno. Stavba je propadala, kar je bilo razvidno iz luščenja materiala in izpostavljenih električnih napeljav <ref>{{navedi novice|last1=Pamplona|first1=Nicola|last2=Alegretti|first2=Laís|title=Incêndio de grandes proporções atinge Museu Nacional na Quinta da Boa Vista, no Rio|url=https://www1.folha.uol.com.br/cotidiano/2018/09/incendio-atinge-o-museu-nacional-na-quinta-da-boa-vista-no-rio.shtml|work=Folha de S.Paulo|date=2 September 2018|language=pt|accessdate=3 September 2018}}</ref>. Do junija 2018, ob 200. obletnici muzeja, je bilo vzdrževanje skoraj popolnoma opuščena. Stavba je bila močno poškodovana zaradi velikega požara 2. septembra 2018. <ref name=reuters20180902>{{navedi splet |url=https://www.reuters.com/article/us-brazil-fire-museum/rios-200-year-old-national-museum-hit-by-massive-fire-idUSKCN1LJ00L |title=Rio's 200-year old National Museum hit by massive fire |last=|first= |date=2 September 2018 |website=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20180903003435/https://www.reuters.com/article/us-brazil-fire-museum/rios-200-year-old-national-museum-hit-by-massive-fire-idUSKCN1LJ00L|archive-date=2 September 2018|url-status=live|access-date=2 September 2018}}</ref> Čeprav so bili nekateri predmeti shranjeni, se domneva, da je bil velik del njegovih 20 milijonov arhiviranih predmetov uničen, drugi predmeti, shranjeni v ločenih stavbah pa niso bili poškodovani <ref name=bbc20180902>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-45392668 |title=Fire engulfs 200-year-old Brazil museum|last=|first=|date=2 September 2018 |website=BBC |archive-url=https://web.archive.org/web/20180903005443/https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-45392668|archive-date=2 September 2018|url-status=live|access-date=2 September 2018}}</ref>. Prvi odzivi tistih, ki so se borili proti ognju, je oviralo pomanjkanje vode. Glavni gasilec v Riu je trdil, da dva bližnja požarna hidranta nimata dovolj vode, zaradi česar so gasilci črpali vodo iz bližnjega jezera. <ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2018/sep/03/fire-engulfs-brazil-national-museum-rio|title=Brazil museum fire: ‘incalculable’ loss as 200-year-old Rio institution gutted |first=Dom |last=Phillips |work=The Guardian |date=3 September 2018 }}</ref> == Zbirke == Muzej je hranil eno največjih zbirk Amerik, ki so jo sestavljale živali, žuželke, minerali, zbirka posod domorodnih ljudstev, mumije iz Egipta in južnoameriški arheološki predmeti, meteoriti, fosili in številne druge najdbe. [[File:Bendegó meteorite, front, National Museum, Rio de Janeiro.jpg|thumb|Meteorit Bendegó, spredaj, Narodni muzej, Rio de Janeiro. Pred požarom leta 2018.]] Eden od meteoritov, ki je bil na ogled, je Bendegó meteorit, ki tehta preko 5000 kg in je bil odkrit leta 1784. <ref name="Sears">{{cite journal|last1=Sears|first1=P M|title=Recovery of the Bendego Meteorite|journal=Merteoritics|date=1963|volume=2|issue=1|pages=22–23|url=http://adsabs.harvard.edu/full/1963Metic...2...22S|accessdate=27 December 2017}}</ref> === Arheologija === Zbirka arheologije Narodnega muzeja je obsegala več kot 100.000 predmetov več različnih kultur in pomembnih predmetov, ki so jih izdelale številne civilizacije, ki so živele v Amerikah, Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu, od paleolitika do 19. stoletja. Zbirka je bila razdeljena na štiri glavna področja: starodavni Egipt, mediteranske kulture, predkolumbovska arheologija in brazilska arheologijo - to zadnje, sistematično zbrano od leta 1867, je bil največji segment arheološke zbirke, pa tudi najpomembnejša zbirka svoje tipologije na svetu, ki je zajemala zgodovino [[Pedro Álvares Cabral|predcabralovo]] Brazilijo na zelo izčrpen način in hranil nekaj najpomembnejših materialnih zapisov, povezanih z brazilsko arheologijo. Zato je imela zbirka znatno znanstveno vrednost in predmet več temeljnih raziskav, tez, disertacij in monografij. <ref name="MN Safra 2007 p 45">{{navedi knjigo|last= |first=|authorlink=|title=O Museu Nacional|year=2007|publisher=Banco Safra|location=São Paulo|page=45|ISBN=}}</ref><ref name="MNRJ Arqueologia Dep">{{Cite document | title=Departamento de Antropologia | publisher=Museu Nacional/UFRJ| year=| url=http://www.museunacional.ufrj.br/dir/pesquisa/antropologia| accessdate=2017-02-13 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> ==== Stari Egipt ==== Z več kot 700 predmeti je bila zbirka egipčanske arheologije Narodnega muzeja največja v Latinski Ameriki in ena najstarejših v Amerikah. Večina predmetov je prišla v muzejsko zbirko leta 1826, ko je trgovec Nicolau Fiengo iz [[Marseille|Marseilla]] prinesel nekaj egiptovskih starin, ki so pripadale znamenitemu italijanskemu raziskovalcu [[Giovanni Battista Belzoni| Belzoniju]], ki je bil zadolžen za izkopavanje [[Tebanska nekropola|Tebanske nekropole]] (sodobni [[Luksor]]) in templja [[Karnak]]. <ref name="Guia MN-UFRJ Egito 1">{{Cite document | title=Guia de Exposições do Museu Nacional – Egito Antigo (I) | publisher=Museu Nacional/UFRJ| year=| url=http://www.museunacional.ufrj.br/guiaMN/Guia/paginas/4/princ9.htm| accessdate=2017-02-09 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> Ta zbirka je bila prvotno namenjena v [[Argentina|Argentino]], verjetno jo je naročil predsednik te države [[Bernardino Rivadavia]], ustanovitelj [[Univerza v Buenos Airesu|Univerze v Buenos Airesu]] in navdušen muzealec. Vendar je bila pomorska blokada na reki [[Río de la Plata |La Plata]] ovira na poti in jo prisilila, da se je iz Montevidea usmeril v Rio de Janeiro, kjer so bili predmeti ponujeni na dražbi. Cesar Pedro I. je kupil celotno zbirko za pet milijonov ''réis'' in jo nato podaril Narodnemu muzeju. Rečeno je bilo, da bi na delovanje Pedra I. vplival José Bonifácio de Andrada, zgodnji član prostozidarstva v Braziliji, morda zaradi interesov, ki jih je organizacija imela za egiptovsko ikonografijo. <ref name="Barkos 2004 31-35">{{navedi knjigo|last=Barkos |first=Margaret Marchiori|authorlink=|title=Egiptomania – O Egito no Brasil|year=2004|publisher=Paris Editorial|location=São Paulo|pages=31–35|ISBN=85-72-44261-8}}</ref> Kolekcijo, ki jo je začel [[Pedro I. Brazilski|Pedro I.]], je razširil njegov sin, cesar [[Pedro II. Brazilski|Pedro II.]], amaterski [[egiptolog]] in pomemben zbiralec arheoloških in etnografskih artefaktov. Eden najpomembnejših dodatkov egipčanske zbirke Narodnega muzeja je bil barvni leseni sarkofag pevca Amuna, Ša-Amon-en-suja iz poznega obdobja, ponujen cesarju kot darilo med njegovim drugim obiskom Egipta, leta 1876, ki ga dal Khedive Isma'il paša. [[Sarkofag]] se je odlikoval po redkosti, saj je bil redek primer, ki ga še nikoli niso odprli in je še vedno ohranjal mumijo pevca. Zbirka bi se obogatila z drugimi pridobitvami in donacijami. Alberto Childe, ki je bil konzervator na Oddelku za arheologijo muzeja med letoma 1912 in 1938, je bil odgovoren tudi za objavo ''Vodiča zbirk klasične arheologije Narodnega muzeja'' leta 1919. [[Image:Múmia feminina 02.jpg|thumb|right|180px|Egipčanska mumija ("Princesa Kerima"). Rimsko obdobje, 1.—3. st.]] Poleg sarkofaga Ša-Amon-en-suja, je muzej razpolagal tudi s tremi sarkofagi iz tretjega vmesnega obdobja in poznega obdobja, ki so pripadali trem Amonovim duhovnikom: Hori, Pestjef in Harsiese. Muzej je imel tudi šest človeških mumij (štiri odrasle in dva otroka), pa tudi številne mumije in sarkofage živali (mačke, ibise, ribe in krokodile). Med človeškimi primeri je vrhunec mumija ženske iz rimskega obdobja, ki po vsem svetu velja za izredno redko za uporabljeno tehniko, od le osmih podobnih primerov. Imenovana »princesa Sonca« ali »princesa Kerima« je imela mumija ude in prste roke in nog posamično zapahnjene in bogato okrašena z barvanimi trakovi. »Princesa Kerima« je bila med najbolj priljubljenimi predmeti zbirke, ki je celo povezana z zapisi o parapsiholoških izkušnjah in kolektivnih transih, ki naj bi se zgodili v 1960-ih. »Kerima« je prav tako navdihnila roman ''Skrivnost mumije'' Evertona Ralpha, člana Rozenkrojcerjev. <ref name="MN Safra 2007 p 41-42">{{navedi knjigo|last= |first=|authorlink=|title=O Museu Nacional|year=2007|publisher=Banco Safra|location=São Paulo|pages=41–42|ISBN=}}</ref><ref name="Globo Kherima">{{Cite document | title=Múmia Kherima intriga pesquisadores do Museu Nacional | publisher=O Globo| year=2016| url=http://oglobo.globo.com/sociedade/historia/mumia-kherima-intriga-pesquisadores-do-museu-nacional-10998769| accessdate=2017-02-09 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> Zbirka votivnih in pogrebnih [[Stela (spomenik) |stel]] je sestavljala več deset kosov, ki so v večini iz vmesnega obdobja in pozne dobe. Stela Raia in Hauneferja, ki sta bili gravirani z naslovi semitskega izvora, ki so prisotni v [[Sveto pismo |Bibliji]] in v tablah iz [[Mari |Marija]], sta izstopali, pa tudi nedokončana stela, pripisana cesarju [[Tiberij]]u iz rimskega obdobja. V muzeju je tudi velika zbirka [[ušabti|ušabtijev]], kipcev, ki predstavljajo pogrebne strežnike, vključno s skupino, ki je pripadala faraonu [[Seti I.| Setiju I]], izkopane iz grobnice v Dolini kraljev. Še vedno v skupini redkih artefaktov je bil apnenčast kip mlade ženske, datiran v Novo kraljestvo, s konično posodo na vrhu glave - ikonografija, ki je skoraj unikatna med slikami in reliefi. Zbirka je obsegala tudi fragmente reliefov, maske, kipe božanstev, kamen in les (kot so predstavitve Pta-Sokar-Oziris), kanopne posode, alabastrne skodelice, pogrebne stožce, dragulje, amulete, itd. <ref name="Guia MN-UFRJ Egito 2">{{Cite document | title=Guia de Exposições do Museu Nacional – Egito Antigo (II) | publisher=Museu Nacional/UFRJ| year=2016| url=http://www.museunacional.ufrj.br/guiaMN/Guia/paginas/4/principal10.htm| accessdate=2017-02-09 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> <gallery> Image:Estela de Raia 01.jpg|Stela Ra. Novo kraljestvo, 19. dinastija, c. 1300-1200 pr. n. št. Image:Esquife de Hori (tampa) 01.jpg|Sarkofag Hori. Tretje vmesno obdobje, 21. dinastija, c. 1049-1026 pr. n. št.. Image:Estatueta egípcia MN-UFRJ 11.jpg|Brononast kipec Amona. Image:Máscara dourada 01.jpg|Zlata maska. Ptolemajsko kraljestvo c. 304 pr. n. št.. </gallery> ==== Mediteranske kulture ==== [[Image:Estatueta Koré 01.jpg|thumb|right|150px|''Kore'' kipec, marmor, grška civilizacija, c. 5. st. pr. n. št..]] Zbirka klasične arheologije Narodnega muzeja je znašala približno 750 kosov in je bila sestavljena predvsem iz grških, rimskih, etruščanskih in italskih predmetov, in je bila največja zbirka te vrste v Latinski Ameriki. Večina kosov je prej pripadala grško-rimski zbirki cesarice Terise Cristine, ki jo je že od mladosti zanimala arheologija. Ko se je carica izkrcala v Riu de Janeiru leta 1843, takoj po njeni poroki s cesarjem Pedrom II., je prinesla zbirko starin, odkritih med izkopavanji [[Herkulanej]]a in [[Pompeji|Pompejev]], mest, ki jih je uničil izbruh Vezuva leta 79. Del te zbirke je pripadal tudi Carolini Murat, sestri [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] in kraljici neapeljskega kralja [[Joachim Murat|Joachima Murata]]. Ferdinand II. dveh Sicilij, brat cesarice Tereze Kristine, je naročil izkopavanja Herkulaneja in Pompejev, ki so se začela v 18. stoletju. Izkopani deli so bili poslani v Narodni arheološki muzej v Neaplju. V prizadevanjih za povečanje števila klasičnih artefaktov v Braziliji in krepitev prihodnjega oblikovanja muzeja grško-rimske arheologije v državi je cesarica vzpostavila formalno izmenjavo z neapeljskim kraljestvom. Zahtevala je pošiljanje grško-rimskih predmetov v Rio de Janeiro, medtem ko so poslali predmete domorodnega porekla v Italijo. Cesarica je tudi osebno financirala izkopavanja v Veiosu, etruščanskem arheološkem najdišču, ki se nahaja 15 km severno od Rima, kar je prineslo velik del predmetov, najdenih v Braziliji. Večina del je bila zbrana med letoma 1853 in 1859, vendar je Tereza Kristina še naprej bogatila zbirko do padca brazilskega cesarstva leta 1889, ko je bila razglašena republika in je cesarica zapustila državo z vso kraljevo družino. [[Image:Afresco de Pompéia 02.jpg|thumb|left|180px|Detajl freske iz Izidinega templja vPompejih, kaže zmaja in delfina, 1. st.. Pred požarom 2018.]] Med najpomembnejšimi predmeti zbirke iz Pompejev so bile štiri freske iz okoli 1. stoletja n. št.. Dva kosa sta bila okrašena z morskimi motivi, ki prikazujejo morskega zmaja in morskega konjička kot osrednji figuri, obkroženi z delfini in so se uporabljali za spodnje stene prostora posvečene v templju Izide. Drugi dve freski sta bili okrašeni z rastlinami, pticami in pokrajino in sta slogovno blizu slikam Herkulaneja in Stabiaeja. V muzeju so bili tudi številni predmeti iz Pompejev, ki prikazujejo vsakdanje življenje državljanov starega Rima: fibule, dragulji, ogledala in drugi predmeti za toaleto Rimljank, steklene in bronaste posode, falični amuleti, oljenke, predmeti iz terakote, itd.<ref name="Guia MN-UFRJ Arqueologia do Mediterrâneo">{{Cite document | title= Guia de Exposições do Museu Nacional – Culturas Mediterrâneas| publisher=Museu Nacional/UFRJ| year=| url=http://www.museunacional.ufrj.br/guiaMN/Guia/paginas/3/princ8.htm| accessdate=2017-02-09 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> Zbirka sredozemske keramike je obsegala več deset predmetov in je posebna zaradi raznolikosti izvora, oblik, okraskov in uporabnih namenov. Predstavljeni so bili številni najpomembnejši slogi in šole klasične antike, od [[Antični Korint|korintskega]] [[Geometrična umetnost |geometričnega sloga]] 7. stoletja pr. n. št. do rimskih terakota [[amfora|amfor]] iz zgodnjega krščanskega obdobja. Muzej je hranil primere [[Krater (posoda) |krater]]jev, [[Oinohoe]] ijev, [[Kantar (posoda) |kantar]]ov, [[kelih]]ov, [[kjat]]ov, skodelic, [[Hidrija (posoda) |hidrij]], [[lekit]]ov, [[askos]]ov in lekanidov. Skupina etruščanskih [[bukero]] lončenine (7.—4. st. pr. n. št.), grške črnofiguralne vaze (7.—5. st. pr. n. št.), gnatijeve posode (4. st. pr. n. št.) in obsežen niz rdečefiguralnih posod in keramika iz Apulije, Kampanje, Lukanje in [[Magna Graecia |Magne Graecie]]. Zbirka kipov je obsegala veliko [[Tanagrijske figurice |tanagrijskih figuric]], majhnih terakota kipov grškega izvora, ki so jih v starem svetu cenili v veliki meri, pa tudi skupino etruščanskih bronastih kipcev, ki so predstavljali bojevnike in ženske figure. Zbirka vojaških predmetov je vsebovala celotne koščke ali dele fragmentov, čelad, nožev, bronastih rezil, brošk, itd. <gallery> Image:Torso nu (Vênus ou Leda) 01.jpg|Venera ali Leda. Alabastrni kip, helenizem. Image:Cálice com cariátides etrusco 02.jpg|Etruščanski kariatidni kelih, c. 620-560 pr. n. št. Image:Enócoa coríntia com tampa 01.jpg|Korintski oinochoe s Pokrovom, c. 600-575 pr. n. št. Image:Cratera em cálice de figuras vermelhas MN 02.jpg|Rdečefiguralni krater iz Kampanje, pozno 4. st. pr. n. št. </gallery> ==== Predkolumbovska arheologija ==== [[Image:Cultura Huari - Figura antropomorfa em cerâmica.jpg|thumb|150px|Perujska Wari kultura. Antropomorfna keramična figurina, 500-1200.]] Predkolumbska doba je obsegala približno 1800 artefaktov, ki so jih izdelali domorodni ljudje Amerik, in mumije iz [[Andi|Andov]]. Zbirka je v 19. stoletju nastala iz zbirke brazilske kraljeve družine s predmeti iz zasebne zbirke cesarja Pedra II., kasneje pa razširjena s prevzemi, donacijami, izmenjavami in izkopavanji. Do konca 19. stoletja je bila zbirka že precej prestižna, saj je bila ob priložnosti otvoritve leta 1889 ena največjih zbirk južnoameriške arheologije. <ref name="MN Safra 2007 p 19">{{navedi knjigo|last= |first=|authorlink=|title=O Museu Nacional|year=2007|publisher=Banco Safra|location=São Paulo|page=19|ISBN=}}</ref><ref name="Projeto Exposição MN/UFRJ">{{Cite document | title= Projeto da Nova Exposição do Museu Nacional/UFRJ| publisher=Museu Nacional/UFRJ| year=| url=http://flanelografo.com.br/impermanencia/biblioteca/Duarte%20et%20al%20(2003).pdf| accessdate=2017-02-09 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref> Zbirka je obsegala predvsem predmete, povezane s tekstilno proizvodnjo, perjem, keramiko in kamnom andskih kultur (skupin iz [Peru]]ja, [[Bolivija|Bolivije]], [[Čile|Čila]] in [[Argentina|Argentine]]) in v manjši meri amazonskih domačinov (vključno z redkimi venezuelskimi predmeti) in [[Mezoamerika|mezoameriške]] kulture (predvsem iz današnje [[Mehika|Mehike]] in [[Nikaragva|Nikaragve]]). Zbirka je obravnavala več vidikov vsakodnevnih opravil, družbene organizacije, religije in posnetkov predkolumbovskih civilizacij, ki so ponazorjeni iz osnovnih uporabnih predmetov (oblačil, okraskov telesa, orožja) do bolj rafiniranih artefaktov, prežetih z opaznim umetniškim pomenom (merilne in glasbene instrumente, ritualne predmete, figurativne keramične skulpture in posode, ki se razlikujejo po svojih estetskih značilnostih). [26] [19] Zastopani so bili tudi drugi vidiki predkolumbovskega življenja, kot so dinamika trgovine, ideološka difuzija in kulturni vplivi med skupinami, ki so opazni na primer o podobnosti dekorativnih vzorcev, umetniških tehnik, pa tudi pri predmetih, prikazanih v njihovi proizvodnji, ki so skupne skoraj vsem skupinam, zastopanje rastlin, nočnih živali (netopirji, kače, sove) in fantastična bitja, povezana z naravnimi elementi in pojavi. [[Image:Cultura Chancay - Fragmento de tecido com representação de aves MN 01.jpg|thumb|right|150px|Perujska kultura Chancay. Fragment tekstila s pticami. Huaca del Sol, pozno obdobje, c. 1200-1400]] [[Image:Múmia de cabeça - Povo Jivaro 01.jpg|thumb|right|150px|Posušena glava, mummificiran predstavnik ljudstva Jivaroan.]] Najboljše zastopane skupine v okviru Andskih kultur so bile: * [[kultura Nazca]], ki je cvetela ob južni obali Peruja med 1. st. pr. n. št. in 800 n. št.. Muzej je imel velik del drobcev tekstilnih tkanin Nazca, ki prikazujejo živali (predvsem lame), fantastična bitja, rastline in geometrijske vzorce; * kultura [[Moche]], ki je cvetela na severni obali Peruja med zgodnjo krščansko dobo in 8. stoletjem, je odgovorna za gradnjo velikih spomenikov, templjev, piramid in ceremonialnih kompleksov, ki jih v zbirki predstavlja skupina figurativne keramike z visoko umetniško in tehnično kakovostjo (zoomorfne, antropomorfne in globularne posode) in primeri zlatarstva; * kultura Wari, ki je od 5. stoletja naseljevala južno-osrednje Ande, ki jo predstavljajo antropomorfne keramične posode in tekstilne fragmente; * kultura Lambayeque, ki je nastala v podobni regiji Peruja v 8. stoletju, je zastopana s tekstilom, keramiko in kovinami; * [[kultura Chimú]], ki je cvetela na dolini reke Moche od 10. stoletja naprej, in jo predstavlja skupina zoomorfnih in antropomorfnih lončenin (značilno temna, pridobljena s tehniko zmanjševanja izgorevanja in navdihnjena s stilskimi elementi kulture Moche in Wari), kot tudi tkanine, okrašene z različnimi motivi; * kultura Chancay, ki se je razvila med vmesnim in poznim obdobjem (od približno 1000 do 1470 n. št.) v dolinah rek Chancay in Chillon, je bila predstavljena z nizom antropomorfne keramike (značilno temno, okrašeno s svetlimi barvami engobe in rjave barve) in prefinjenimi tekstilijami, ki prikazujejo živali in rastline in sicer velik plašč; * [[Inki|Inkovska civilizacija]], ki je cvetela okrog 13. stoletja in postala največji imperij predkolumbovskih Amerik v naslednjem stoletju. Narodni muzej je imel niz figurativne lončenine in posod, okrašene z geometrijskimi vzorci (''Incan arballos''), miniaturne figure človeških bitij in lam, izdelane iz zlitin srebra in bakra, miniaturna obredna oblačila, perje, ''quipus'', tunike in nekaj drugih primerov tekstila. Zbirka Andskih mumij je omogočala pogled na pogrebne prakse kultur v regiji. Mumije so bile ohranjene bodisi naravno (zaradi ugodnih geoklimatskih pogojev Andskih gora) bodisi umetno, v kontekstu verskih in ritualnih praks. Iz [[Chiu Chiu]]ja, v puščavi [[Atacama]] v severnem Čilu, je bila mumija človeka z ocenjeno starostjo od 3400 do 4700 let, ohranjena v sedečem položaju, pri čemer se glava naslanja na kolena in jo pokriva kapa iz volne. To je bil položaj v katerem so atacamske kulture spale zaradi mrzlega puščavskega podnebja. Prav tako je bil položaj, v katerem so bili pokopani, skupaj s svojimi pridatki. Druga mumija v zbirki - človek Aymara, iz okolice jezera [[Titicaca]] med Perujem in Bolivijo - se ohranja v istem položaju, vendar je vključena v pogrebni sveženj. [38] Zbirka mumij je vsebovala tudi dečka, ki ga je podarila čilska vlada in je ponazarjal tehnike umetne mumifikacije predkolumbovskih kultur, primer izsušene glave, ki prihaja od ljudstva Jivaroan ekvatorialne Amazonke. <gallery> Image:Escultura olmeca MN 01.jpg|Mehiška olmeška civilizacija. Kip ženske figure iz žada, c. 1500-400 pr. n. št.C Image:Cerâmica Moche MN 01.jpg|Perujska kultura Moche. Posoda v obliki glave, c. 100—800 n. št. Image:Civilização Inca - Aríbalo MN 01.jpg|Inki. Keramična vaza (''Inca Aryballos''), c. 1430-1532 Image:Múmia pré-histórica de indivíduo do sexo masculino 01.jpg|Mumija atacamskega moža, c. 4700–3400 pr. n. št.. </gallery> ==== Brazilska arheologija ==== [[Image:Cultura Marajoara - Urna funerária MN 03.jpg|thumb|left|180px|Kultura Marajoara. Antropomorfna pogrebna žara, 400—1400 .]] Zbirka brazilske arheologije Narodnega muzeja je združevala širok nabor artefaktov, ki so ostanki kultur, ki so v predkolonialni dobi uspevale na brazilskem ozemlju, z več kot 90.000 predmeti. Veljala je za največjo zbirko v svoji tipologiji na svetu. Zbirka se je začela sistematično zbirati od leta 1867 in se je do danes razširila, z izkopavanji, prevzemi in donacijami, ki so služili tudi kot podlaga za veliko število raziskovalnih projektov, ki so jih vodili akademiki muzeja, zvezne univerze v Rio de Janeiru in drugih institucij. Predmeti so prihajali iz vseh regij Brazilije in so bili iz časovnega obdobja dolgega več kot 10.000 let. Od najstarejših prebivalcev brazilskega ozemlja (poljedelci in lovsko-nabiralniške skupine) je več predmetov iz kamna (kremena, kvarcita in drugih mineralov) in kosti, kot so strelske konice, ki so se uporabljale za lov, rezila iz poliranega kamna in druga orodja za rezljanje, strganje, cepanje in prebadanje, poleg predmetov za obredno uporabo in okrasje. Čeprav so bili proizvedeni tudi predmeti iz lesa, vlaken in smole, se večina ni ohranila in jih v zbirki skoraj ni bilo, razen nekaterih posameznih kosov - tkana košara iz slame, ki je bila prekrita s smolo je bila delno ohranjena, najdena na južni obali Brazilije. <ref name="Guia Expo MN Arqueologia Brasileira Artefatos Líticos Primeiros Povoadores">{{Cite document | title= Arqueologia Brasileira – Artefatos líticos dos primeiros povoadores| publisher=Guia de Exposições do Museu Nacional| year=| url=http://www.museunacional.ufrj.br/guiaMN/Guia/paginas/7/coletaartefatos.htm| accessdate=2017-02-16 | postscript= <!--None-->|language=pt}}</ref><ref name="MN Safra 2007 p 261">{{navedi knjigo|last= |first=|authorlink=|title=O Museu Nacional|year=2007|publisher=Banco Safra|location=São Paulo|pages=261|ISBN=}}</ref> V segmentu, ki se nanaša na prebivalce Sambaqui, tj. skupnosti ribičev in nabiralcev, ki so živeli ob južno-centralni obali Brazilije med 8000 pr. n. št. in zgodnjo krščansko dobo, je imel muzej veliko ostankov iz usedlin apnenca in organskega materiala - tako imenovani ''sambaquis'' ali odpadki iz gospodinjstev. V zbirki sta bila dva drobca sambaquisa, poleg tega pa so na teh arheoloških najdbah tudi skeletni ostanki ljudi, kot tudi številna kulturna pričevanja kot so uporabni predmeti (posoda, sklede, tolkači in možnarji iz kamna), obredni predmeti (kot so votivni kipci). Najpomembnejši je bil velik zoolit (kamnita votivna skulptura, z zastopanostjo živali, kot so ribe in ptice in človeške figure). [[Image:Cultura Santarém - Vaso de gargalo MN 01.jpg|thumb|right|180px|Kultura Santarém. Keramična posoda (kariatidna vaza), 1000—1400.]] Zbirka vsebuje tudi nekaj primerov pogrebnih žar, posod, kozarcev, oblačil, oblek, idolov in amuletov, s poudarkom na keramičnih predmetih, delo številnih kultur predkolonialne Brazilije. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.museunacional.ufrj.br/ National Museum website] * [http://www.bbk.ac.uk/ibamuseum/texts/Andermann01E.htm The National Museum and its European employees] Jens Andermann * [http://www.bbk.ac.uk/ibamuseum/texts/Andermann01.htm The National Museum at Rio de Janeiro] Jens Andermann [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1818]] [[Kategorija:Muzeji v Braziliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Riu de Janeiru]] [[Kategorija:Narodni muzeji]] {{normativna kontrola}} 31wzu5xxkahn6l7wwaqpvskskyz6hdn Brezov pedic 0 454029 6665691 6256376 2026-04-26T06:29:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665691 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = (MHNT) Biston betularia - Lustenice Czech Republic - Male dorsal.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Geometridae]] (pedici) | genus = ''[[Biston]]'' | species = '''''B. betularia''''' | binomial = ''Biston betularia'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = * ''Phalaena (Geometra) betularia'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> * ''Phalaena (Noctua) p-graecum'' <small>Poda, 1761</small> * ''marmoraria'' <small>Sepp, 1792</small> * ''Phalaena (Geometra) ulmaria'' <small>Borkhausen, 1794</small> * ''Eubyja betularia'' * ''Amphidasis huberaria'' <small>Ballion, 1866</small> * ''Amphidasys betularia var. doubledayaria'' <small>Millière, 1870</small> * ''Eurbyjodonta concinna'' <small>Warren, 1899</small> * ''Biston cognataria alexandrina'' <small>Wehrli, 1941</small> * ''Biston (Eubyjodonta) huberaria'' <small>tienschana Wehrli, 1941</small> * ''Biston cognataria sinitibetica'' <small>Wehrli, 1941</small> }} '''Brezov pedic''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Biston betularia''''') je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen po večini [[Palearktika|Palearktike]].<ref name="urlbsgran.people.wm.edu">{{cite journal |doi=10.2307/2640740 |url=http://bsgran.people.wm.edu/melanism.pdf |title=Fine tuning the peppered moth paradigm |first2=Michael E. N. |last2=Majerus |author=Grant, Bruce S |authorlink=Bruce Grant |year= 1999 |format=PDF |journal=Evolution |volume=53 |issue=3 |pages=980–4 }}</ref> ==Opis in biologija== Odrasli metulji imajo razpon [[žuželčje krilo|kril]] med 35 in 60&nbsp;mm. V Sloveniji imajo metulji eno generacijo letno in letajo med majem in avgustom, v jugozahodnem delu Severne Amerike pa se letno pojavljata dve generaciji. [[Gosenica|Gosenice]] se hranijo z listi mnogih različnih zelnatih in lesnatih rastlin. Pri tem pedicu se pojavlja industrijski [[melanizem]]. V zelo onesnaženih območjih se bolj izraža alel, ki kodira skoraj črne osebke, ob izboljšanju razmer pa se z [[naravna selekcija|naravno selekcijo]] spet začnejo pojavljati bolj beli osebki.<ref name="globalchange">{{navedi splet |url=http://mvhs.shodor.org/mvhsproj/moth/mothtea.pdf |title=A modelling exercise for students using the peppered moth as its example |accessdate=2018-11-19 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303210125/http://mvhs.shodor.org/mvhsproj/moth/mothtea.pdf |url-status=dead }}</ref> ==Podvrste== * ''B. b. betularia'' * ''B. b. cognataria'' <small>(Guenée, 1857)</small> * ''B. b. contrasta'' <small>(Barnes & Benjamin, 1923)</small> * ''B. b. parva'' <small>Leech, 1897</small> * ''B. b. nepalensis'' <small>Inoue, 1982</small> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Biston betularia}} {{Taxonbar|from=Q865651}} {{insect-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pedici]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Metulji Severne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] pnbmmlfblla343huqjffqx3bi6cgczv Beli prekritookec 0 454108 6665600 6256381 2026-04-26T01:26:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665600 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Opostega_salaciella.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Opostegaidae]] (beli prekritookci) | genus = ''[[Opostega]]'' | species = '''''O. salaciella''''' | binomial = ''Opostega salaciella'' | binomial_authority = ([[Georg Friedrich Treitschke|Treitschke]], 1833) | synonyms = *''Elachista salaciella'' <small>Treitschke, 1914</small> *''Opostega reliquella'' <small>Zeller, 1848</small> }} '''Beli prekritookec''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Opostega salaciella''''') je metulj iz družine [[Opostegaidae]], ki je razširjen tudi v Sloveniji. ==Opis in biologija== Odrasli metulji imajo premer [[žuželčje krilo|kril]] okoli 10 mm, v Sloveniji pa so aktivni v juniju in juliju.<ref>{{navedi splet|url=http://www1.pms-lj.si/animalia/galerija.php?load=1401|title=Beli prekritookec|publisher=Prirodoslovni muzej Slovenije|accessdate=19. novembra 2018}}</ref> [[Gosenica|Gosenice]] se prehranjujejo na [[Mala kislica|mali kislici]] (Rumex acetosella).<ref>{{navedi splet|url=https://ukmoths.org.uk/show.php?bf=119|title=Opostega salaciella|author=Ian Kimber|publisher=ukmoths.org.uk|year=1998|accessdate=2008-12-10}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Reference== {{refsez}} {{Taxonbar|from=Q1765155}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Metulji]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1833]] edn10bq1e3n8bza88dxy7jianut545j Hamburška Kunsthalle 0 454466 6665743 6637013 2026-04-26T08:40:21Z Surajr7 254310 6665743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Hamburška Kunsthalle |native_name = Hamburger Kunsthalle |image = Hamburger-kunsthalle-alter-treppenaufgang.jpg |image_size = |caption = Veliko stopnišče |location = Glockengießerwall, [[Hamburg]], [[Nemčija]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = 20. avgust 1869 |completion_date = |opening = |building_type = muzej umetnosti |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = |structural_engineer= |client = |developer = |owner = Free and Hanseatic City of Hamburg |management = |references = |extra = | website = [https://www.hamburger-kunsthalle.de/ www.hamburger-kunsthalle.de] }} '''Hamburška Kunsthalle''' (nemško ''Hamburger Kunsthalle'') je umetniški [[muzej]] Svobodnega in Hanseatskega mesta [[Hamburg]], [[Nemčija]]. Je eden največjih muzejev v državi. Ime 'Kunsthalle' označuje zgodovino muzeja kot 'umetniške dvorane', ustanovljene leta 1850. Danes Kunsthalle hrani eno redkih umetniških zbirk v Nemčiji, ki pokriva sedem stoletij evropske [[umetnost]]i, od [[srednji vek|srednjega veka]] do današnjega dne. Stalne zbirke Kunsthalle se osredotočajo na severno-nemško [[slikarstvo]] 14. stoletja, slike nizozemskih, flamskih in italijanskih umetnikov 16. in 17. stoletja, francoske in nemške risbe in slike 19. stoletja ter mednarodno moderno in sodobno umetnost. Kunsthalle sestavljajo tri povezane zgradbe iz let 1869, 1921 in 1997, ki so v okrožju [[Altstadt Hamburg| Altstadt]], med Hauptbahnhofom (glavna postaja) in dvema Alsterskima jezeroma. == Zgodovina == [[File:Hamburger Kunsthalle.jpg|thumbnail|300px|Kunsthalle (glavna stavba)]] Kunsthalle ima svoj izvor leta 1849, ko so jo ustanovili in odprli leta 1817 kot 'Stättische Gallerie' (mestna slikarska galerija). Zbirka je rasla hitro in kmalu je bilo potrebno zagotoviti novo stavbo. Prvotna Kunsthalle iz rdeče opeke je bila zgrajena med letoma 1863 do 1869, zasnovala sta jo [[arhitekt]]a Georg Theodor Schirrmacher in Hermann von der Hude in se je v glavnem financirala z zasebnimi donacijami. Prvi direktor je postal umetnostni zgodovinar in učitelj Alfred Lichtwark (1852-1914). Njegov naslednik v času med vojno je bil Gustav Pauli, ki je nadzoroval dokončanje razširitve Kuppelsaal (dvorana s kupolo), prvi dodatek Kunsthalle, ki jo je zasnoval Fritz Schumacher in je bila postavljena med letoma 1914 in 1921. Leta 1994 je bila ena slika Kunsthalle vključena v tako imenovano ''krajo umetnosti v Frankfurtu''. Med posojo galeriji Kunsthalle Schirn v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]]u je bila ukradena slika ''Nebelschwaden'' [[Caspar David Friedrich |Casparja Davida Friedricha]]. Po pogajanjih s tatovi je odvetnik odkupil sliko. Ko mu je Kunsthalle odklonila dogovorjeno 'plačilo', jo je tožil in zmagal. Leta 1997 je Kunsthalle pridobila 'Galerie der Gegenwart', razširitev v velikosti 5600 m², ki jo je zasnoval kölnski arhitekt Oswald Mathias Ungers in je posvečena sodobnim umetniškim zbirkam. Kubična stavba sedi na monolitni bazi na vidnem mestu v neposredni bližini Binnenalsterja. == Zbirke == Kunsthalle je razdeljena na štiri različne dele: Galerijo starih mojstrov, Galerijo umetnosti 19. stoletja, Galerijo klasičnega modernizma in Galerijo sodobne umetnosti. Osnove zbirke vključujejo srednjeveške stare Mojstra Bertrama in Mojstra Franckeja, nizozemske slike iz 17. stoletja, dela nemške romantike 19. stoletja in zbirke [[impresionizem|impresionizma]] in klasičnega modernizma. Muzej Kunsthalle je znan tudi po svojih mednarodnih zbirkah in razstavah sodobne umetnosti, ki vključujejo [[pop art]] iz leta 1950, [[konceptualna umetnost |konceptualno umetnost]], video umetnost in fotografijo. === Stari mojstri === Zbirka starih mojstrov prikazuje dela slikarjev: Bartel Beham, [[Bernardo Bellotto]], [[Lucas Cranach mlajši]], [[Francisco de Goya y Lucientes]], [[Johann Georg Hinz]], [[Jan Massys]], [[Giambattista Pittoni]], [[Rembrandt]], [[Peter Paul Rubens]], [[Jacob Isaacksz van Ruisdael]] in [[Giovanni Battista Tiepolo]], med drugimi. [[File:Meister Bertram von Minden - Grabow Altarpiece - WGA14309.jpg|thumbnail|center|500px|Mojster Bertram: Grabow oltar (1383)]] === Umetnost 19. stoletja === Galerija umetnosti 19. stoletja prikazuje dela: Carl Blechen, Arnold Böcklin, [[Gustave Courbet]], [[Edgar Degas]], [[Anselm Feuerbach]], [[Caspar David Friedrich]], Jean-Léon Gerome, Wilhelm Leibl, [[Max Liebermann]], [[Édouard Manet]], [[Adolph Menzel]], [[Claude Monet]], [[Auguste Rodin]] in Philipp Otto Runge, med drugimi. <gallery class="center"> Caspar David Friedrich - Wanderer above the sea of fog.jpg|Caspar David Friedrich: ''[[Zgubljenec nad morjem megle]]'' (1818) Caspar_David_Friedrich_-_Das_Eismeer_-_Hamburger_Kunsthalle_-_02.jpg|C. D. Friedrich: <br />''[[Morski led (Caspar David Friedrich)|Morski led]]'' (1824) 1877 Manet Nana anagoria.jpg|Édouard Manet: <br />''Nana'' (1877) Makart hans der einzug karls v in antwerpen.jpg|Hans Makart: <br />''Vstop Karla V. v Antwerpen'' (1878) Liebermann1902Jacobterrasse.jpg|Max Liebermann: <br />''Jacobova restavracija'' (1902) Jean-Léon Gérôme, Phryne revealed before the Areopagus (1861) - 01.jpg|Jean-Léon Gerome: <br />''Frina pred Areopagom'' (1861) Paul Gauguin 009.jpg|Paul Gauguin: <br />''Kopanje bretonskih fantov'' (1888) </gallery> === Moderna umetnost === Galerija klasičnega modernizma prikazuje dela: [[Francis Bacon (slikar) |Francis Bacon]], Max Beckmann, Lovis Corinth, James Ensor, Max Ernst, [[Ernst Ludwig Kirchner]], Paul Klee, [[Oskar Kokoschka]], Paula Modersohn-Becker, [[Edvard Munch]], Emil Nolde in [[Pablo Picasso]], med drugimi. <gallery class="center"> Edvard Munch - Madonna (1895) - Hamburger Kunsthalle.jpg|Edvard Munch: <br />''Madonna'' (1895) Marc-elephant.jpg|Franz Marc: <br />''Slon'' (1907) Kirchner - Maler und Modell, 1910 (überarbeitet 1926), HK-2940.jpg|Ernst Ludwig Kirchner: <br />''Avtoportret z modelom'' (1910) Revolution des Viadukts, 1937 - Paul Klee.jpg|Paul Klee: <br />''Revolucija viaduktov'' (1937) </gallery> === Sodobna umetnost === Galerija sodobne umetnosti prikazuje dela: Joseph Beuys, Tracey Emin, David Hockney, Rebecca Horn, Ilya Kabakov, On Kawara, Yves Klein, Kitty Kraus, Robert Morris, Hermann Nitsch, George Segal, Richard Serra, Franz Erhard Walther in [[Andy Warhol]], med drugimi. == Začasne razstave == [[File:Hamburger_Kunsthalle_Logo_since_2016.svg|thumbnail|logo]] Hamburg Kunsthalle neprekinjeno prireja občasne razstave sodobne in zgodovinske umetnosti, in nenehne rotira začasne razstave. Letno ima v povprečju 20 posebnih razstav. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Hamburger Kunsthalle}} * [http://www.hamburger-Kunsthalle.de Hamburger Kunsthalle] - Official site * [http://www.freunde-der-kunsthalle.de/ Freunde der Kunsthalle] (friends' association) ** [https://freunde-shop.de/ Online shop] * [http://www.the-cube-restaurant.de/ The Cube Restaurant] in the Gallery of Contemporary Art of the Hamburger Kunsthalle * [https://web.archive.org/web/20140708105553/http://www.hamburg-travel.com/attractions/culture-in-hamburg/culture-from-a-to-z/hamburger-kunsthalle/ Hamburger Kunsthalle] on Hamburg Tourism [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hamburgu]] [[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]] {{normativna kontrola}} jvcpp2ih90k468fmleor7xqkgsgytrb Cerkev sv. Save, Beograd 0 456863 6665393 6651637 2026-04-25T13:24:26Z Ljuba24b 92351 infopolje, dodano iz en wiki 6665393 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m<sup>3</sup> <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m<sup>2</sup> (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m<sup>2</sup> (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savinih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606),ref name="Velikonja2003">{{cite book |last=Velikonja |first=Mitja |url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli |title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina |date=5 February 2003 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-58544-226-3 |pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/75 75] – |url-access=registration}}</ref> ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan Paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksandar I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m<sup>2</sup>, 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] briq0s43eeokbmv571wfk3gk2lnrva6 6665473 6665393 2026-04-25T18:37:57Z Ljuba24b 92351 /* Gradnja */ 6665473 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m<sup>3</sup> <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m<sup>2</sup> (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m<sup>2</sup> (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savinih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606),ref name="Velikonja2003">{{cite book |last=Velikonja |first=Mitja |url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli |title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina |date=5 February 2003 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-58544-226-3 |pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/75 75] – |url-access=registration}}</ref> ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan Paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksandar I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m<sup>2</sup>, 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila kot [[ateist]]i in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m<sup>2</sup>. Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m<sup>2</sup>. Podstavek je izdelan iz 80 m<sup>2</sup> črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m<sup>2</sup>,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m<sup>2</sup> cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF) {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m<sup>2</sup>.<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in kStolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m<sup>2</sup>, v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m<sup>2</sup>, v drugem pa galerijo s površino 120 m<sup>2</sup>. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m<sup>2</sup>. Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis]] File:Chandelier St Sava.png|Bottom detail of the main chandelier of the Church of Saint Sava. File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy]], [[Christmas]], 7 January 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Interior decoration File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Icon on one of the four main pillars File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|[[Dome]] of the church (Completed) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] ngdordjrtaqvsr5e3x4g014nclydgau 6665475 6665473 2026-04-25T18:51:47Z Ljuba24b 92351 /* Ozadje */ np 6665475 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m<sup>3</sup> <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m<sup>2</sup> (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m<sup>2</sup> (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savinih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606),ref name="Velikonja2003">{{cite book |last=Velikonja |first=Mitja |url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli |title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina |date=5 February 2003 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-58544-226-3 |pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/75 75] – |url-access=registration}}</ref> ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m<sup>2</sup>, 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila kot [[ateist]]i in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m<sup>2</sup>. Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m<sup>2</sup>. Podstavek je izdelan iz 80 m<sup>2</sup> črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m<sup>2</sup>,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m<sup>2</sup> cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF) {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m<sup>2</sup>.<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in kStolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m<sup>2</sup>, v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m<sup>2</sup>, v drugem pa galerijo s površino 120 m<sup>2</sup>. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m<sup>2</sup>. Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis]] File:Chandelier St Sava.png|Bottom detail of the main chandelier of the Church of Saint Sava. File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy]], [[Christmas]], 7 January 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Interior decoration File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Icon on one of the four main pillars File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|[[Dome]] of the church (Completed) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] lhnphkrnaqtrkyp73p11ed1p2tt9wn7 6665476 6665475 2026-04-25T18:53:10Z Ljuba24b 92351 6665476 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m<sup>3</sup> <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m<sup>2</sup> (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m<sup>2</sup> (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savinih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606),ref name="Velikonja2003">{{cite book |last=Velikonja |first=Mitja |url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli |title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina |date=5 February 2003 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-58544-226-3 |pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/75 75] – |url-access=registration}}</ref> ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m<sup>2</sup>, 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila kot [[ateist]]i in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m<sup>2</sup>. Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m<sup>2</sup>. Podstavek je izdelan iz 80 m<sup>2</sup> črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m<sup>2</sup>,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m<sup>2</sup> cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF) {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m<sup>2</sup>.<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in kStolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m<sup>2</sup>, v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m<sup>2</sup>, v drugem pa galerijo s površino 120 m<sup>2</sup>. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m<sup>2</sup>. Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis]] File:Chandelier St Sava.png|Bottom detail of the main chandelier of the Church of Saint Sava. File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy]], [[Christmas]], 7 January 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Interior decoration File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Icon on one of the four main pillars File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|[[Dome]] of the church (Completed) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 4v9gy538ux0nn8eo5i6onxmqhux9t9j 6665761 6665476 2026-04-26T09:13:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665761 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m<sup>3</sup> <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m<sup>2</sup> (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m<sup>2</sup> (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savinih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606),ref name="Velikonja2003">{{cite book |last=Velikonja |first=Mitja |url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli |title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina |date=5 February 2003 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-58544-226-3 |pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/75 75] – |url-access=registration}}</ref> ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m<sup>2</sup>, 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila kot [[ateist]]i in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m<sup>2</sup>. Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m<sup>2</sup>. Podstavek je izdelan iz 80 m<sup>2</sup> črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m<sup>2</sup>,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m<sup>2</sup> cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF){{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m<sup>2</sup>.<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in kStolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m<sup>2</sup>, v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m<sup>2</sup>, v drugem pa galerijo s površino 120 m<sup>2</sup>. Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m<sup>2</sup>. Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis]] File:Chandelier St Sava.png|Bottom detail of the main chandelier of the Church of Saint Sava. File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy]], [[Christmas]], 7 January 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Interior decoration File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Icon on one of the four main pillars File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|[[Dome]] of the church (Completed) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 0ewti3ovz2al53mbdzxl4yvnis88b5q Bizantinska arhitektura 0 459466 6665633 6452009 2026-04-26T04:11:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665633 wikitext text/x-wiki [[File:Hagia Sophia Mars 2013.jpg|thumb|240px|Hagija Sofija, najbolj znan primer bizantinske arhitekture, čeprav so bili minareti dodani pozneje.]] [[File:Emilia Ravenna5 tango7174.jpg|240px|thumb|Notranjost bazilike San Vitale v Raveni (Italija), okrašena z razkošnimi in glamuroznimi mozaiki.]] '''Bizantinska arhitektura''' je arhitektura [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega]] ali vzhodnorimskega cesarstva. Bizantinsko obdobje je običajno datirano od leta 330 pr. n. št., ko je [[Konstantin I. Veliki]] preselil rimsko prestolnico v [[Bizanc]], ki je postal [[Konstantinopel]], do padca bizantinskega cesarstva leta 1453. Med bizantinskim in rimskim cesarstvom sprva ni bilo trdne meje in se zgodnja bizantinska arhitektura slogovno in strukturno ne razloči od rimske arhitekture. To terminologijo so moderni zgodovinarji uvedli, da bi označili srednjeveški rimski imperij, saj se je razvil kot posebna umetniška in kulturna entiteta, osredotočena na novo prestolnico Konstantinopel (današnji [[Carigrad]]), ne pa na mesto [[Rim]] in njegovo okolico. Njegova arhitektura je dramatično vplivala na kasnejšo [[srednjeveška arhitektura|srednjeveško arhitekturo]] po Evropi in na Bližnjem vzhodu ter postala primarni rodovnik [[renesančna arhitektura|renesančne]] in [[osmanska arhitektura|osmanske arhitekturne]] tradicije, ki je sledila njegovemu propadu. == Pregled obstoječih spomenikov == Zgodnja bizantinska arhitektura se je opirala na zgodnejše elemente rimske arhitekture. Slogovni premik, tehnološki napredek, politične in teritorialne spremembe so pomenile, da je ločen slog postopoma pripeljal do tlorisa [[grški križ|grškega križa]] v [[cerkvena arhitektura|cerkveni arhitekturi]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1365642/Byzantine-architecture|title=Byzantine architecture|publisher=}}</ref> Stavbe povečane geometrijske kompleksnosti, [[opeka]] in omet so bile uporabljene poleg [[kamen|kamna]] pri okrasitvi pomembnih javnih objektov, [[Klasična arhitektura |klasični slogi]] so se uporabljali bolj svobodno, [[mozaik]]i so nadomeščali izrezljane dekoracije, kompleksne [[kupola|kupole]] so ležale na masivnih [[slop]]ih, okna so spuščala svetlobo skozi tanke liste [[alabaster|alabastra]], ki nežno osvetljuje notranjost. Večina ohranjenih objektov je v naravi sakralna, sekularne stavbe pa večinoma znane le s sočasnimi opisi. === Zgodnja arhitektura === [[File:SantApollininner.jpg|thumb|left|300px|Bazilika Sant' Apollinare Nuovo v Raveni (6. stoletje)]] [[File:Basilica of Hagia Sofia, Bulgaria.jpg|thumb|left|300px|Cerkev svete Sofije, Sofija, 6. stoletje]] Prvotni primeri zgodnje bizantinske arhitekture izvirajo iz obdobja vladanja cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] in so ohranjeni v [[Ravena|Raveni]] in Carigradu ter v [[Sofija|Sofiji]]. Eden od velikih prebojev v zgodovini zahodne arhitekture se je zgodil, ko so Justinijanovi arhitekti izumili kompleksen sistem, ki je omogočal nemoten prehod s kvadratne zasnove cerkve na krožno kupolo (ali kupole) s pomočjo [[pendentiv]]ov. V Raveni je bila zgrajena vzdolžna [[bazilika Sant'Apollinare Nuovo]] in osmerokotna, centralizirana struktura cerkve [[bazilika San Vitale| San Vitale]], ki jo je naročil cesar Justinijan, a je ni nikoli videl. Justinijanovi spomeniki v Carigradu so kupole cerkev [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] in [[Hagija Irene|Hagije Irene]], vendar obstaja tudi zgodnejša, manjša cerkev sv. Sergija in Bakha (lokalno imenovana "Mala Hagija Sofija"), ki je morda služila kot model za obe večji v tem, da je povezala elemente vzdolžne bazilike s tistimi iz centralne stavbe. [[File:Millingen H Eirene section.svg|thumb|Cerkev Hagija Irene v Carigradu (6. stoletje) je bila v veliki meri obnovljena po potresu v 8. stoletju.]] Posvetne strukture vključujejo ruševine [[Velika palača v Konstantinoplu |Velike palače v Konstantinoplu]], inovativno [[Konstantinopelsko obzidje]] (s 192 stolpi) in [[Cisterna bazilika|baziliko Cisterno]] (z več sto recikliranimi klasičnimi stebri). [[Friz]] v ostrogotski palači v Raveni prikazuje zgodnjebizantinsko palačo. [[Cerkev svetega Demetrija v Solunu |Hagios Demetrios]] v [[Solun]]u, [[Samostan sv. Katarine, Sinaj |samostan sv. Katarine]] na gori [[Sinaj]], [[samostan Džvari]] v današnji [[Gruzija|Gruziji]] in tri armenske cerkve v [[Ečmiadzin]]u segajo predvsem v 7. stoletje in prikazujejo arhitekturno dogajanje v bizantinskih provincah po obdobju Justinijana. Izjemni inženirski podvig je [[most čez reko Sangarius]], dolg 430 metrov in most s šiljastmim lokom [[most Karamagara]]. Obdobje [[Makedonska dinastija |makedonske dinastije]], ki se tradicionalno šteje za simbol bizantinske umetnosti, ni pustilo trajne dediščine v arhitekturi. Domneva se, da sta [[Bazilij I. Makedonec |Bazilija I.]] votivna cerkev Device iz Farosa in ''Nea Ekklesia'' (obe ne obstajata več) služili kot model za večino pravokotno križajočih se svetišč tega obdobja, vključno s cerkvijo [[Cattolica di Stilo]] v južni Italiji (9. stoletje), samostansko cerkvijo [[Hosios Lukas]] v Grčiji (ok. 1000), Nea Moni v Chiosu (projekt Konstantina IX.) in samostan Daphni blizu Aten (ok. 1050). [[File:20090803 hosiosloukas36.jpg|thumb|220px|Zunanji pogled na samostan [[Hosios Loukas]] iz 11. stoletja v Grčiji. Predstavlja bizantinsko umetnost v času vladavine makedonske dinastije (makedonska umetnost)]] [[File:St Sophia (Ohrid).jpg|thumb|left|300px|Zadnje dvorišče cerkve sv. Sofije, Ohrid, 9. stoletje]] Tudi v slovanskih deželah, ki so jih v času makedonskega obdobja postopoma pokristjanili, so prevladovale tipi pravokotno križnih cerkev. Cerkev svete Sofije v Ohridu (današnja Severna Makedonija) in istoimenska stolnica v [[Kijev]]u (današnja [[Ukrajina]]) pričata o modi za več kupolnih cerkev na [[tambur]]jih, ki so sčasoma pridobili na višini in ozkosti. === Obdobje Komnenov in Paleologov === V Carigradu in Mali Aziji arhitektura iz obdobja [[Komneni|Komnenov]] skoraj ne obstaja, s pomembnimi izjemami Elmali Kilise in drugih kamnitih svetišč v [[Kapadokija|Kapadokiji]] ter samostanske cerkve [[Kristus Pantokrator|Pantokrator]]ja (danes mošeja Zeyrek) in cerkve posvečene Devici Mariji, ki je bila posvečena Božji cerkvi Kyriotissa (''Theotokos Kyriotissa'', danes mošeja Kalenderhane), obe v Carigradu. Večina primerov tega arhitekturnega sloga in mnogih drugih starejših bizantinskih slogov je ohranjena le na obrobju bizantinskega sveta, saj je bila večina najpomembnejših in najstarejših cerkva / zgradb v Mali Aziji, a so bile na žalost v prvi svetovni vojni skoraj vse cerkve v turških mejah uničene, spremenjene v mošeje ali opuščene v grških in krščanskih genocidih od leta 1915–1923. Zaradi tega so v izobilju le nacionalne oblike arhitekture. Te sloge lahko najdemo v številnih državah na [[Zakavkazje|Zakavkazju]], ter [[Rusija|Rusiji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Srbija|Srbiji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v drugih slovanskih deželah in tudi na [[Sicilija|Siciliji]] ([[Cappella Palatina]]) in [[Benetke|Benetkah]] ([[Stolnica svetega Marka, Benetke]], [[Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello]]). Obdobje [[Paleologi|Paleologov]] je dobro zastopano v dvanajstih nekdanjih cerkvah v Carigradu, zlasti v [[samostan Hora|cerkev Kristusa odrešenika v polju]] in [[samostan svete Marije Pammakaristos]]. Za razliko od slovanskih primerov, paleološki arhitekti nikoli niso poudarjali vertikalnosti struktur. Posledica tega je, da je v poznosrednjeveški arhitekturi Bizanca malo razkošja (razen [[Hagija Sofija, Trebzon]]). [[Cerkev svetih Apostolov (Solun)|Cerkev Svetih apostolov]] v [[Solun]]u se pogosto navaja kot arhetipska struktura poznega obdobja, ko so bile zunanje stene zapleteno okrašene s kompleksnimi vzorci iz opeke ali z glazirano keramiko. Druge cerkve iz let pred samim padcem Konstantinopla so na [[sveta gora Atos|gori Atos]] in v [[Mistra|Mistri]] (npr. samostan Brontohijon). == Razvoj konstrukcije == Že v gradnji Konstantinovih cerkva v [[Palestina (regija)|Palestini]] sta bili v uporabi dve glavni vrsti tlorisa: [[bazilika (zgradba)|bazilikalni]] ali vzdolžni tip, ki ga predstavlja [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|bazilika Božjega groba]] in krožni ali centralni tip, ki ga predstavlja velika osemkotna cerkev v [[Antiohija|Antiohiji]]. [[Image:StGeorgeRotundaSofia.JPG|thumb|left|300px| Rotunda sv. Jurija; v ospredju je nekaj ostankov Serdice]] Tiste slednjega tipa domnevajo, da so bile skoraj vedno obokane, kajti osrednja kupola se zdi, da je njihova zelo verjetno razlog za obstoj. Osrednji prostor je bil včasih obdan z zelo debelim zidom, v katerem so nastale globoke vdolbine, tako kot pri [[cerkev svetega Jurija, Sofija|cerkvi sv. Jurija]] v Sofiji, ki so jo v 4. stoletju zgradili Rimljani kot valjasto kupolasto zgradbo, zgrajeno na kvadratni osnovi in imenitna cerkev sv. Jurija v Solunu (5. stoletje) ali obokane stranske ladje, kot v Santa Costanzi v Rimu (4. stoletje) ali pa so bile dodatki iz osrednjega prostora izrinjeni tako, da so oblikovali križ, v katerem so ti dodatki pripomogli k nasprotju s centralnim obokom, kot pri [[Mavzolej Gale Placidije|mavzoleju Gale Placidije]] v Raveni (5. stoletje). Najbolj znana cerkev te vrste je bila [[cerkev Svetih apostolov v Carigradu]]. Videti je, da so bili oboki že zgodaj uporabljeni za načrt bazilike; na primer, v Hagiji Irene v Carigradu (6. stoletje) je dolgo telo cerkve prekrito z dvema kupolama. [[File:Hagia Sophia Interior Dome.jpg|thumb|right|200px|Notranjost Hagije Sofije v obnovi, ki kaže številne značilnosti največje bizantinske arhitekture.]] V sv. Sergiju v Carigradu in San Vitalu v Raveni, cerkvah centralnega tipa, se je prostor pod kupolo razširil z apsidnimi dodatki k osmerokotnik. Nazadnje, v Hagiji Sofiji (6. stoletje) je bila narejena kombinacija, ki je morda najbolj presenetljiv del načrtovanja. Osrednji prostor, kvadrat s 30 metri, se poveča na 60 m dolžine z dodajanjem dveh polkrogov proti vzhodu in zahodu; ti so spet podaljšani s potiskanjem treh manjših apsid proti vzhodu in dveh drugih, ene na obeh straneh ravnega podaljška, proti zahodu. To neprekinjeno območje, dolgo približno 80 m, večji del katerega je več kot 30 m široko, je v celoti pokrito s sistemom kupolastih površin. Nad školjkami majhnih apsid se dvigata dve veliki polkupoli, ki pokrivata polkroge in med njimi izbruhne ogromna kupola nad osrednjim kvadratom. Na obeh straneh, severno in južno od kupole, sta obokani stranski ladji v dveh nadstropjih, ki na zunaj oblikujejo splošni kvadrat. [[File:Hagia Eirene Constantinople 2007.jpg|thumb|left|200px|Apside v cerkvi s križem v Hagiji Ireni. Skoraj vse dekorativne površine v cerkvi so bile izgubljene.]] Pri Svetih apostolih (6. stoletje) je bilo na križnem tlorisu uporabljenih pet kupol; osrednja kupola je bila najvišja. Po 6. stoletju ni bilo zgrajenih cerkva, ki bi na kakršenkoli način tekmovale v obsegu s temi velikimi Justinijanovimi deli in načrti so se bolj ali manj približali eni vrsti. Osrednji prostor, ki ga pokriva kupola, je bil vključen v precej večji kvadrat, od tega so bili štirje izrastki na vzhodu, zahodu, severu in jugu višji v obokanju in strešnem sistemu kot štirje vogali, ki so na ta način oblikovali neke vrste [[cerkvena ladja|ladjo]] in [[transept]]e. Včasih je bil osrednji prostor kvadraten, včasih osmerokoten ali pa je bilo vsaj osem slopov, ki so podpirali kupolo namesto štirih, ladja in transepti pa so bili sorazmerno ožji. Če narišemo kvadrat in razdelimo vsako stran na tri, tako da so srednji deli večji od drugih in nato razdelimo območje na devet iz teh točk, se približamo tipični postavitvi tlorisa tega časa. Sedaj dodajte tri apside na vzhodni strani odprtine iz treh izrastkov in nasproti zahoda postavite ozko vhodno verando, ki teče čez sprednjo stran. Še vedno v ospredju postavimo kvadratno dvorišče. Dvorišče je atrij, po navadi ima [[vodnjak]] na sredini pod baldahinom, ki stoji na stebrih. Vhodna veranda je [[narteks]]. Neposredno pod središčem kupole je [[ambon]], iz katerega so brali [[Sveto pismo]] in pod ambonom na tleh je bil prostor za pevski zbor. Na vzhodni strani osrednjega trga je bil zaslon, ki je ločil od [[bema|bemo]], kjer je bil oltar, od telesa cerkve; ta zaslon s slikami je [[ikonostas]]. Oltar je bil zaščiten s krošnjami ali [[Ciborij (arhitektura) |ciborijem]], ki stoji na stebrih. Vrste sedežev okoli zavoja apside s patriarhovim prestolom na srednji vzhodni točki so tvorile ''synthronon''. Dva manjša oddelka in apside na straneh beme sta bila [[zakristija]] ali ''diakonicon'' in prostor za pripravo liturgije ali ''prothesis''. Ambon in bema sta bila povezana s ''soleo'', dvignjenim hodnikom, ki je bil obdan z ograjo ali nizkim zidom. Neprekinjen vpliv z vzhoda je nenavadno prikazan v modi okrasitve zunanjih opečnih zidov cerkve, zgrajenih okrog 12. stoletja, v kateri so postavljene opeke, ki so grobo izrezljane v obliko, tako da so oblikovali trakove, ki so povsem jasno posnemali kufsko pisavo. Ta moda je bila povezana z razporeditvijo zunanjih opečnih in kamnitih del na splošno v številne vrste vzorcev, cik-cak, itd. in kot je podoben okras najden v mnogih perzijskih zgradbah, je verjetno, da je ta prišel z vzhoda. Kupole in oboki na zunanjosti so bili prekriti s svincem ali s ploščicami. Okna in vratni okvirji so bili iz marmorja. Notranje površine so krasili mozaiki ali freske v višjih delih stavbe, spodaj pa so bile obložene marmorne plošče, ki so bile pogosto zelo lepe in razporejene tako, da je barva tvorila serijo velikih plošč. Boljši marmorji so bili obrnjeni tako, da sta obe površini, ki ju je ustvarila delitev, tvorili simetrični vzorec, ki je nekoliko podoben označevanju kož zveri. == Zapuščina == === Na zahodu === Končno je bizantinska arhitektura na Zahodu omogočila karolinško, romansko in gotsko arhitekturo. Toda velik del današnje Italije je prej pripadal bizantinskemu imperiju. Veliki primeri bizantinske arhitekture so še vedno vidni v Raveni (npr. Bazilika San Vitale, katere arhitektura je vplivala na [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinsko kapelo]] Karla Velikega). === Na vzhodu === [[File:Dongola Throne Hall.jpg|thumb|Na prestolno dvorano Dongola v Sudanu iz 9. stoletja je močno vplivala bizantinska arhitektura.<ref>{{navedi knjigo |last=Godlewski |first=Włodzimierz |year=2013 |title=Dongola-ancient Tungul. Archaeological guide |publisher=Polish Centre of Mediterranean Archaeology, University of Warsaw |url=https://pcma.uw.edu.pl/wp-content/uploads/template/main/file/Dongola_guide/Dongola_guide_book.pdf |isbn=978-83-903796-6-1 |page=12 |access-date=2019-03-05 |archive-date=2022-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221020091723/https://pcma.uw.edu.pl/wp-content/uploads/template/main/file/Dongola_guide/Dongola_guide_book.pdf |url-status=dead }}</ref>]] Na vzhodu je bizantinska arhitekturna tradicija močno vplivala na zgodnjo [[islamska arhitektura |islamsko arhitekturo]]. V času [[Omajadski kalifat |Omajadskega kalifata]] (661-750) je bizantinska umetniška dediščina temeljni vir nove islamske umetnosti, zlasti v Siriji in Palestini. Obstajajo precejšnji bizantinski vplivi, ki jih je mogoče zaznati v značilnih zgodnjih islamskih spomenikih, kot na [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] (691) v Jeruzalemu, [[Mošeja Omajadov |mošeji Omajadov]] (709–715) v [[Damask]]u. Medtem ko Kupola na skali v tlorisu - in delno v okrasju - jasno izraža bizantinsko umetnost, je tloris mošeje Omajadov tudi izjemno podobna krščanskim bazilikam iz 6. in 7. stoletja, vendar je bila spremenjena in razširjena na prečno os in ne na normalni vzdolžni osi kot v krščanskih bazilikah. Ta sprememba bolje služi liturgiji islamskih molitev. Prvotni [[mihrab]] mošeje je skoraj na sredini vzhodnega dela stene [[kibla (islam)|kible]] in ne v sredini, kar je mogoče razložiti z dejstvom, da se je arhitekt poskušal izogniti vtisu krščanske apside, kjer bi bila posledica postavitve mihraba na sredi transepta. Ploščice, geometrijski vzorci, več lokov, kupole in večbarvna opečna in kamnita dela, ki so značilna za islamsko in mavrsko arhitekturo, so do neke mere vplivala na bizantinsko arhitekturo. === Post-bizantinska arhitektura v vzhodnih pravoslavnih deželah === V Bolgariji, Rusiji, Romuniji, Srbiji, Belorusiji, Gruziji, Ukrajini, Makedoniji in drugih pravoslavnih državah je bizantinska arhitektura trajala še dlje, od 16. do 18. stoletja, pri čemer so nastale lokalne post-bizantinske šole arhitekture. * V srednjeveški Bolgariji: Prešlavska in Tarnovska arhitekturna šola. * V srednjeveški Srbiji: Raška arhitekturna šola, Vardarska arhitekturna šola in Moravska arhitekturna šola === Neobizantinska arhitektura === Neobizantinska arhitektura je imela malo sledi v 19. stoletju v času neogotike, kar je imelo za posledico takšne dragulje kot je londonska [[Westminstrska opatija]], v [[Bristol]]u pa od leta 1850 do 1880 priljubljen slog, znan kot bizantinski Bristol, za industrijske zgradbe kombinirani elementi bizantinskega sloga z mavrsko arhitekturo. Razvila se je v Rusiji v času vladavine [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] z Grigorjem Gagarinom in njegovimi privrženci, ki so oblikovali [[stolnica sv. Vladimirja, Kijev|stolnico sv. Vladimirja]] v Kijevu, [[Stolnica sv. Nikolaja, Kronštadt|stolnico sv. Nikolaja]] v Kronstadtu, [[Cerkev sv. Aleksandra Nevskega, Sofija|cerkev Aleksandra Nevskega]] v [[Sofija|Sofiji]], cerkev sv. Marka v Beogradu in [[samostan Novi Atos]] v bližini Sukhumija. Največji neobizantinski projekt 20. stoletja je bil [[Cerkev sv. Save]] v Beogradu. == Pomembni bizantinski spomeniki == === Hagija Irene === [[File:Hagia Irene exterior.JPG|thumb|Zunanjost Hagije Irene.]] Ena izmed manj znanih bizantinskih cerkva je Hagija Irene. Ta cerkev je služila kot vzorčna cerkev za bolj znano cerkev [[Hagija Sofija]]. Gradnja cerkve se je začela v 4. stoletju. Bila je prva cerkev, ki je bila zgrajena v Konstantinoplu, vendar je bila zaradi svoje lokacije močno prizadeta zaradi potresov in nemirov v uporu Nika za časa cesarja Justinijana leta 532, večkrat pa je bila potrebna popravila. Za Hagijo Irene je značilen velik atrij in je pravzaprav edina ohranjena stavba bizantinskega cesarstva, ki ima takšno značilnost. <ref name=":0">{{Cite journal|date=2016-01-01|title=The Unique Construction of the Church of Hagia Irene in Istanbul for The Teaching of Byzantine Architecture|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S187770581632999X|journal=Procedia Engineering|language=en|volume=161|pages=1745–1750|doi=10.1016/j.proeng.2016.08.770|issn=1877-7058}}</ref> ==== Konstrukcija ==== Hagija Irene je sestavljena predvsem iz treh materialov: kamna, opeke in malte. Uporabljene so bile opeke 70 cm x 35 cm x 5 cm, ki so bile zlepljene skupaj z malto debeline približno 5 cm. Gradbeni materiali, izbrani za gradnjo cerkve, so morali biti lahki, trajni in močni. V ta namen so izbrali vulkanske materiale, ker je vulkanski beton zelo lahek in vzdržljiv. Morda je najbolj definitivna značilnost Hagije Irene strog kontrast med notranjim in zunanjim oblikovanjem. Medtem ko je zunanja površina sestavljena iz kamna in opeke, je notranjost okrašena z izdelanimi mozaiki, dekorativnim marmorjem in na nekaterih mestih prekrita z ometom. Druga pomembna značilnost cerkve sta dve kupoli, ki sledita ena drugi, prva je spodnja ovalna, druga pa višja polkrožna. ==== Zgodovina ==== Hagija Irene je ena redkih cerkev v Carigradu, ki ob zavzetju leta 1453 ni bila spremenjena v mošejo. Skozi zgodovino je doživela več sprememb, izvedenih je bilo tudi več popravil. Ko so Turki prevzeli mesto, so Hagijo Irene preoblikovali in naredili nekaj sprememb, toda nič tako drastičnega, kot je bilo storjeno s Hagijo Sofijo. Danes Hagija Irene še vedno stoji in je odprta za obiskovalce kot muzej. {| class="wikitable" |+Časovnica !Obdobje !Dogodek |- |4. st. |Začetek gradnje |- |532 |Cerkev je pogorela v Nika uporu |- |548 |Cesar Justinijan I. obnovi cerkev |- |740 |Pomembne poškodbe zaradi potresa |- |1453 |Konstantinopel zasedejo Turki – postane skladišče orožja |- |1700 |Postane muzej |- |1908-1978 |Služi kot vojaški muzej |} === Hagija Sofija === Najbolj znan primer bizantinske arhitekture je Hagija Sofija. Imela je naziv največje cerkve na svetu, dokler je Osmansko cesarstvo oblegalo bizantinsko prestolnico. Po padcu Konstantinopla je bila cerkev spremenjena v mošejo in je bila uporabljena za verske obrede do leta 1931, dokler ni bila leta 1935 ponovno odprta kot muzej. Prevedeno iz grščine, ime Hagija Sofija pomeni 'Sveto Modrost' <ref name=":1">{{navedi novice|url=https://www.smithsonianmag.com/travel/a-monumental-struggle-to-preserve-hagia-sophia-92038218/|title=A Monumental Struggle to Preserve Hagia Sophia|last=Bordewich|first=Fergus M.|work=Smithsonian|access-date=2018-11-22|language=en}}</ref>. ==== Konstrukcija ==== [[File:Hagia Sophia February 2013 02.jpg|thumb|Zunanjost Hagije Sofije]] Konstrukcija je kombinacija vzdolžnih in centralnih struktur. Cerkev je stala poleg večjega kompleksa zgradb cesarja Justinijana. Ta slog je vplival na izgradnjo več drugih zgradb, kot je stolnica sv. Petra. Hagija Sofija bi morala biti zgrajena, da bi zdržala potrese, a ker je bila zgrajena na hitro, ta tehnologija ni bila izvedena v zasnovi, zato je bilo treba zgradbo zaradi poškodb zaradi potresov večkrat popravljati. Kupola je ključna značilnost, saj je kupolasta bazilika predstavnik bizantinske arhitekture. Obe kupoli sta se v zgodovini zrušili v različnih časih zaradi potresov in ju je bilo treba ponovno zgraditi <ref>{{Cite journal|date=2016-01-01|title=Disorders of the Building and its Remediation - Hagia Sophia, Turkey the Most the Byzantine Building|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877705816330600|journal=Procedia Engineering|language=en|volume=161|pages=2259–2264|doi=10.1016/j.proeng.2016.08.825|issn=1877-7058}}</ref>. ==== Zgodovina ==== Prvotno gradnjo Hagije Sofije je v 360-ih naročil cesar Konstantin I. Njegova gradnja cerkva, zlasti Hagije Sofije, je veljala za izjemno pomembno komponento pri preusmeritvi centralizacije moči iz Rima na vzhodu v Konstantinopel na zahodu in je veljala za vrhunec verskega in političnega praznovanja. Gradnjo končne verzije Hagije Sofije, karšna je še danes, je nadzoroval cesar Justinijan. Med vladavino teh dveh cesarjev je bila cerkev uničena in dvakrat obnovljena. Po obnovi so Hagijo Sofijo 900 let smatrali za središče pravoslavnega krščanstva in potem vse dokler niso Turki osvojili Konstantinopla <ref>{{Cite journal|last=Cohen|first=Andrew|date=2011|title=Architecture in Religion: The History of the Hagia Sophia and Proposals For Returning It To Worship|url=https://digitalcommons.fiu.edu/cgi/viewcontent.cgi?referer=https://www.google.com/&httpsredir=1&article=3586&context=etd|journal=FIU Electronic Theses and Dissertations|volume=DOI: 10.25148/etd.FI14060867|pages=2-3|via=}}</ref>. Izjemo predstavlja tudi obdobje [[Latinsko cesarstvo|latinske okupacije]] 1204-61. {| class="wikitable" |+Časovnica<ref>{{navedi splet|url=http://ayasofyamuzesi.gov.tr/|title=Ayasofya Müzesi {{!}}|website=ayasofyamuzesi.gov.tr|language=tr|access-date=2018-11-22|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122131949/http://ayasofyamuzesi.gov.tr/|url-status=dead}}</ref> !Obdobje !Dogodek |- |360 |Začetek gradnje |- |404 |Hagija Sofija je bila požgana v ljudskem uporu. |- |415 |Začne se gradnja druge različice Hagije Sofije. |- |532 |Cerkev je bila poškodovana v Nika uporu. |- |537 |Končna različica Hagije Sofije je bila odprta po petih letih gradnje. |- |558 |V potresu se zruši kupola |- |859 |Požar poškoduje stavbo |- |869 |Potres |- |989 |Potres |- |1317 |Dodani so veliki oporniki |- |1453 |Konstantinopel zasedejo Turki – spremenjena v mošejo |- |1935 |Hagija Sofija je spremenjena v muzej |} == Galerija == <gallery widths="170px" heights="170px"> File:Basilica San Marco (9739277391).jpg|[[Bizantinski mozaiki]] v [[Stolnica svetega Marka, Benetke|baziliki sv. Marka]], Benetke, Italija File:StSophiaChurch-Sofia-10.jpg|Notranjost [[Cerkev sv. Sofije, Sofija]], Bolgarija (6. stoletje) File:Croatia Porec Euphrasius Basilika BW 2014-10-08 11-13-28.jpg|Mozaik nad vhodnim portalom [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Evfrazijeve bazilike]] v Poreču, Hrvaška (6. stoletje) File:Храм Святой Софии - panoramio (1).jpg|[[Hagija Sofija, Solun]] (8. stoletje) File:Iglesia de Santa Sofía, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 11.JPG|Narteks [[Cerkev sv. Sofije, Ohrid|cerkve sv. Sofije]], Ohrid (9. stoletje) File:Bulgaria Bulgaria-0529 - Church of St George (7390192098).jpg|thumb|Notranjost [[Cerkev sv. Jurija, Sofija|cerkve sv. Jurija]], Sofija </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Two, Chapter 11. * Bogdanovic, Jelena. [https://books.google.com/books?id=m2IpDwAAQBAJ&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false "The Framing of Sacred Space: The Canopy and the Byzantine Church"], New York: Oxford University Press, 2017. {{ISBN|0190465182}}. * {{navedi knjigo|last=Ćurčić|first=Slobodan|title=Gračanica: King Milutin's Church and Its Place in Late Byzantine Architecture|year=1979|publisher=Pennsylvania State University Press|url=https://books.google.com/books?id=T77qAAAAMAAJ}} * Mango, Cyril, Byzantine Architecture (London, 1985; Electa, Rizzoli). * Ousterhout, Robert; [https://books.google.com/books?id=dyCBQgAACAAJ&dq=ISBN+0691005354&hl=en ''Master Builders of Byzantium''], Princeton University Press, 1999. {{ISBN|0-691-00535-4}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Byzantine architecture}} *[https://web.archive.org/web/20041128043444/http://www.patriarchate.org/ecumenical_patriarchate/chapter_4/index.html Overview of Byzantine architecture in Constantinople] *[http://www.byzantinemuseum.gr/en/permanentexhibition/ancient_world_to_Byzantium/temples_of_the_new_religion/ The temples of the new religion] *[http://www.byzantinemuseum.gr/en/permanentexhibition/ancient_world_to_Byzantium/christianization/ Christianization of the ancient temples] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bizantinska arhitektura]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Arhitekturni slogi]] [[Kategorija:Bizantinska kultura]] 5j1ix0zn1aa1m3v9w9kxhn2nl9ngt3s White Star Line 0 469560 6665366 6540393 2026-04-25T12:12:27Z Ljuba24b 92351 infopolje, tp, dp 6665366 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = White Star Line | logo = Whitestarline.svg | type = Partnerstvo | foundation = {{unbulleted list | Original: 1845 | Relaunch: 1868 }} | fate = {{unbulleted list | Original: Stečaj | Ponovni zagon: Združeno s Cunard Line }} | founder = {{Unbulleted list| * John Pilkington * Henry Wilson }} | defunct = {{unbulleted list | Original: 1867 | Ponovni zagon: 1934 }} | area_served = Transatlantik, Avstralija in Nova Zelandija | industry = Dostava, prevoz | products = | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | successor = [[Cunard-White Star Line]] | parent = Ismay, Imrie and Co. | subsid = | homepage = | footnotes = [[File:House flag of White Star Line.svg|100px]]<br>Zastava }} '''White Star Line''' (med letom 1934 in 1948 znana, kot ''[[Cunard-White Star Line|Cunard White Star]]'') je bila [[Velika Britanija|britanska]] [[pomorska družba]]. Ustanovljena je bila leta 1845. Podjetje je znano predvsem zato, ker je zagotavljalo udobne [[potniška ladja|potniške]] in [[tovorna ladja|tovorne]] ladijske prevoze med Združenim Kraljestvom in [[ZDA]]. Ko se je v 20. stoletju podjetje spopadalo z močno konkurenco nemških potniških ladij in ladij družbe ''[[Cunard Line]]'', se je podjetje odločilo, da bo s svojimi ladjami poskusilo premagati druge ladje po velikosti, [[luksuz]]u in [[varnost]]i. V hitrosti niso tekmovali. Danes je na svetu znanih veliko njihovih ladij: ''[[RMS Oceanic (1899)|RMS Oceanic]]'' iz leta 1899, ''[[RMS Olympic]]'' iz leta 1911 in po izgubah nekaterih najboljših ladij: ''[[RMS Republic]]'' leta 1909, ''[[RMS Titanic]]'' leta 1912 in ''[[HMHS Britannic]]'' leta 1916, medtem, ko je služila za [[bolniška ladja|bolniško ladjo]]. Kljub temu, da je podjetje še posebej [[Prva svetovna vojna|med prvo svetovno vojno]] izgubilo veliko ladij, je še vedno ohranilo nekaj najboljših ladij vse do leta 1930, ko je zaradi [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] na ladjah potovalo vedno manj potnikov, se je podjetje leta 1934 združilo z njihovim glavnim tekmecem ''[[Cunard Line]]'', ki je do leta 1950 delovala, kot Cunard White Star in zgradilo nekaj modernejših ladij npr. ''[[RMS Queen Mary]]'' in ''[[RMS Queen Elizabeth]]''. SS ''Nomadic'' je edina ladja družbe White Star Line, ki je še danes ohranjena. Kot spomin na družbo White Star Line, nekatere ladje v lasti družbe Cunard Line, jih podjetje opiše, kot White Star Service.<ref>{{Cite web |url=http://www.thecunarders.co.uk/cunard%20white%20star%20service.html |title=The Legendary Cunard White Star Service |website=The Cunarders |access-date=25 July 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100117120152/http://www.thecunarders.co.uk/cunard%20white%20star%20service.html |archive-date=17 January 2010 |url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1845, njen ustanovitelj pa je [[Thomas Henry Ismay]], ki je bil tudi prvi predsednik podjetja. Leta 1871 je podjetje dobilo prvi [[parnik]]. Skozi naslednja leta so dobili vedno več ladij in drugih parnikov ter začeli s čezatlantsko plovbo med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Krajestvom]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]]. Ko je leta 1899 Thomas Henry Ismay umrl, je njegov sin [[J. Bruce Ismay]] postal predsednik podjetja in naredil nove načrte z večje in modernejše ladje. Leta 1907 je podjetje izdelalo načrte za tri velike ladje novega razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]]: ''Olympic'', RMS ''Titanic'' in HMHS ''Britannic''. Čez nekaj let so bile te tri ladje zgrajene in prevzele vodstvo podjetja, vendar sta bili kmalu ''Titanic'' in ''Britannic'' izgubljeni. Po prvi svetovni vojni je podjetje dobilo še veliko novih ladij s katerimi je napredovalo do leta 1930, ko se je podjetje spopadlo z veliko gospodarko krizo. Spomladi leta 1934 se je podjetje združilo z njihovim glavnim tekmecem ''Cunard Line'' in se preimenovalo v ''[[Cunard-White Star Line]]''. Kmalu so zgradili dve njihove večje ladje ''[[RMS Queen Mary]]'' in ''[[RMS Queen Elizabeth]]'', ki so prevzele vlogo starejših ladij. Leta 1948 je podjetje spremenilo ime v ''Cunard Line'', ki je prevzel vodenje novih modernejših in večjih ladij. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|White Star Line}} * https://www.historyonthenet.com/the-titanic-the-white-star-line * https://mollybrown.org/history-of-the-white-star-line/ * https://www.britannica.com/topic/White-Star-Line [[Kategorija:Ladjarji]] [[Kategorija:Podjetja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1845]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1934]] {{normativna kontrola}} 8bucow4tn5eu5rc7claixrbgr09czw1 Anto Baković 0 469683 6665495 6627199 2026-04-25T19:28:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665495 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = | honorific_prefix = | name = Anto Baković | honorific_suffix = | title = | image = Anto Baković (Bitno.net).jpg | image_size = | alt = | caption = Don Anto Baković v svoji knjižnici v Zagrebu priporoča porajanje otrok | native_name = Anto | native_name_lang = Anton | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = <!-- or | appointed = --> | term = <!-- or term_start / term_end --> | quashed = <!-- or | retired = --> | predecessor = | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Orders ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1959]] ([[Đakovo]]) | ordained_by = [[đakovsko-sremska škofija|đakovsko-sremski škof]] [[Stjepan Bäuerlein|Bäuerlein]] | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = | laicized = <!---------- Personal details ----------> | birth_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = [[1. februar]] [[2017]] <br> [[Zagreb]] ([[Mirogoj]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Hrvati|Hrvat]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Stojan Baković<br>Jelka Marković | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]], [[pisatelj]], [[publicist]], [[zgodovinar]], [[politik]] | profession = [[teolog]] | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]]<br> [[Teološka fakulteta v Ljubljani]] | motto = {{lang-hr|Jedno dijete više}}<br>{{lang-sl|Enega otroka več}}<br>{{lang-en|One child more}} | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | module = | module2 = | other = }} '''Anto Baković''', [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[pisatelj]], [[politik]], [[publicist]], [[zgodovinar]] in [[časnikar]], * [[4. julij]] [[1931]], [[Goražde]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], † [[26. januar]] [[2017]], [[Zagreb]], [[Hrvaška]]. == Življenjepis == === Poreklo, otroštvo in poklic === {| |- ! ''Hrvaški izvirnik'' - Roditelji<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.hazud.hr/umro-don-ante-bakovic-jedini-svjedok-smrti-drinskih-mucenica-promicatelj-demografske-obnove-hrvata/|title=Umro Don Ante Baković jedini svjedok smrti Drinskih mučenica i promicatelj demografske obnove Hrvata|publisher=Hazud|date=27. januar 2017|accessdate=8. december 2019}}</ref> ! ''Slovenski prevod'' - Starši |- | <blockquote> Moja majka, Jelena Baković, rođ. Marković,rodom je iz Tomislavgrada (Duvna). Nakon pučke škole završila je tzv. djevojačku školu koju su organizirale i vodile časne sestre sv. Vinka Paulskog iz Zagreba. Majka je kasnije vodila pekaru moje bake Anuše. Zaručila se s mojim ocem, no on je potom otišao u I. svjetski rat. Nakon rata udala se za mojega oca. On je završio austrougarsku vojnu školu u Bečkom Novom Mestu te je bio zapovjednik žandarmerije. Otac je bio Hrvat iz Duvna. </blockquote> | <blockquote> Moja mati, Jelena Baković, rojena Marković je rodom iz ''Tomislavgrada (=[[Duvno|Duvna]]''). Po ljudski šoli je končala tkim. dekliško šolo, ki so jo odprle in vodile častite sestre sv. Vinka Pavelskega iz Zagreba. Mati je pozneje vodila pekarno moje stare matere Anuše. Zaročila se je z mojim očetom, toda on je potem odšel v [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po vojni sta se poročila. On je končal avstroogrsko vojaško šolo v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]] ter je bil poveljnik žandarmerije. Oče je bil Hrvat iz Duvna. </blockquote> |} Tonček se je rodil 1931 v [[Goražde|Goraždu]] na reki [[Drina|Drini]] v vzhodni [[Bosna|Bosni]] kot sedmi [[otrok]] v premožni [[družina|družini]] – v takratni [[Višegrad|višegradski]] župniji.<ref>[http://hakave.org/index.php?option=com_content&id=4944]</ref> Kot deček je preživel četniški pokol osem tisoč Hrvatov - večinoma muslimanov in že tako maloštevilnih katoličanov – med drugimi tudi [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] – od katerih sta dve Slovenki. Do ob ledeno mrzli Drini ležečih nunskih trupel je prišel čisto slučajno; iskal je namreč med umorjenimi lice svojega očeta – za katerega je domneval, da so tisto noč četniki tudi njega umorili.<ref>{{navedi splet|url=http://hrsvijet.net/index.php?option=com_content&view=article&id=11752:don-anto-bakovi-kad-mi-je-najtee-molio-sam-se-drinskim-muenicama&catid=40:duhovnost&Itemid=144|title=Don Anto Baković: Kad mi je najteže molio sam se drinskim mučenicama|publisher=Hrvatski svijet|date=21. februar 2011 |accessdate=5. december 2019}}</ref> To ga je zaznamovalo za celo življenje.<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://hrvatskabraniteljskapuckastranka.weebly.com/blog/dr-cavar-preminuo-je-don-anto-bakovic|title=Preminuo je don Anto Baković|publisher=Istina i domovina|date=29. januar 2017|accessdate=9. december 2019|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209223528/https://hrvatskabraniteljskapuckastranka.weebly.com/blog/dr-cavar-preminuo-je-don-anto-bakovic|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ba9pvWxfcIs&t=1654s|title= Od mlade do zlatne mise. Anto Baković 1. del |publisher=Radio Marija|date=23. marec 2012|accessdate=7. december 2019}}</ref> {| |- ! ''Hrvaški izvirnik''<ref name="#1"/> ! ''Slovenski prevod'' |- | <blockquote> Jauk one strašne noći bilo je nešto što me je zasigurno obilježilo. Svakako je i to, kao i mnoga druga mučna iskustva nakon ubojstva časnih sestara, itekako utjecalo na mene. Možda i više nego što sam ja toga svjestan. Međutim, svećenički sam poziv ipak osjetio ponukan posljednjim meni upućenim riječima mojega na smrt osuđenoga župnika Ivana Čondrića. „Anto, ne plači, nego me zamijeni!“, rekao mi je vidjevši me kako plačem u sudnici, moj netom na smrt osuđeni župnik. </blockquote> | <blockquote> Krik tiste strašne noči je bilo nekaj, kar me je zagotovo zaznamovalo. Vsekakor je tudi to, kakor tudi mnoge druge mučne izkušnje po umoru častitih sester, še kako vplivalo name; morda celo bolj, kot se sam tega zavedam. Medtem, duhovniški poklic sem vendarle začutil tedaj, ko so me na to spodbudile meni namenjene besede mojega na smrt obsojenega župnika [[Ivan Čondrić|Ivana Čondrića]]. „Anto, ne joči, ampak me zamenjaj!“, mi je rekel pravkar na smrt obsojeni župnik, ko me je videl v sodni dvorani vsega objokanega. </blockquote> |} O pokolu obstajajo različice; vsi viri pa se strinjajo v tem, da so to storili [[četniki]] in da je bilo pobitih veliko, do 8000 ljudi: od teh je bila večina muslimanov, do tisoč katoličanov in tistih pravoslavcev, ki so obsojali pobijanje nedolžnih. [[Josip Broz - Tito|Tito]] je nastale razmere izrabil za prevrat in širjenje marksistične propagande med ljudstvom, ki sicer ni maralo komunizma.<ref>{{navedi splet|url=http://savremenaistorija.com/?p=2623|title=Titova (zlo)upotreba dobrovoljačkih jedinica 1942. godine|publisher=Prof. Predrag Ostojić iz Beograda v: Savremena istorija|date=13. maj 2015|accessdate=11. december 2019|archive-date=2019-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191011204222/http://savremenaistorija.com/?p=2623|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/27853/Три-таласа-страдања-муслимана|title=Sl. K.: Tri talasa stradanja muslimana |publisher=Politika Beograd|date=4. julij 2007|accessdate=11. december 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://znaci.net/00003/446.htm|title=Prof. dr. Smail Čekić: Genocid nad Bošnjacima u Drugom svjetskom ratu - dokumenti|publisher=Znaci|date=|accessdate=11. december 2019|archive-date=2020-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200108061012/http://znaci.net/00003/446.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bleiburg.jimdo.com/ratne-priče/četnički-zločini-u-goraždu/|title=Četnički zločini u Goraždu|publisher=Hazud|date=|accessdate=11. december 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://gorazde-press.blogspot.com/2017/02/pokolj-bosnjaka-u-gorazdu-1942-iz.html|title= Pokolj Bošnjaka u Goraždu 1942; iz dnevnika Rodoljuba Čolakovića |publisher=Goražde press|date=februar 2017|accessdate=11. december 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://focanskidani.wordpress.com/2017/02/23/75-godina-od-genocida-u-foci-stravicne-price-iz-1942-godine/ |title=75 godina od genocida u Foči: Stravične priče iz 1942.godine. Univerzitet u Sarajevu: Sjećanja, opomene i poruke|publisher=Word press|date=23. februar 2017|accessdate=11. december 2019}}</ref> 1945 so se začela povojna prirejena sojenja duhovnikom kot sodelavcem okupatorjev. Najbolj znan je sodni proces proti zagrebškemu nadškofu [[Alojzije Stepinac|Stepincu]]. Življenjsko pot mladega Bakovića je določil podoben sodni proces zoper njegovega župnika Ivana Čondrića. Stolni župnik v Sarajevem je bil konec 1945 obtožen ter obsojen na smrt s streljanjem, ker je vodil dijaško mašo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/cirilometodskaknjizara/posts/2041302259445100:0|title= Batinama do oltara, Don Anto Baković |publisher=Facebook|date=13. februar 2018|accessdate=10. december 2019}}</ref> Lahko bi bil prosil za pomilostitev, ki bi jo tudi dobil: vendar pod pogojem, da zapusti duhovniško službo in se oženi, kar je pa odločno odklonil. Ko mu je objokani ministrant – ki je bil navzoč pri obsodbi – poljubil roko, mu je župnik položil na srce, naj ga zamenja. Njegova še živa sestra Katica Čondrić je dejala 7. februarja 2019 v [[Zenica|Zenici]]: »Bili smo kot zastrupljeni, ko smo čuli za njegovo smrtno obsodbo s streljanjem; vendar bi nam bilo še težje, če bi odpadel.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=1188&offset=1|title=Mato Zovkić: Pogubljen jer nije prihvatio pomilovanje uz uvjet da se oženi i napusti svećeničku službu|publisher=Katolička Tiskovna Agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine|date=24. februar 1999|accessdate=10. december 2019}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Šolanje === Osnovno šolo je končal v Goraždu, srednjo v [[Sarajevo|Sarajevu]], bogoslovje v [[Ljubljana|Ljubljani]], a v [[Đakovo|Đakovem]] je postal duhovnik 29. junija 1959 za [[Vrhbosanska nadškofija|Vrhbosansko nadškofijo]]. Posvetil ga je [[đakovsko-sremska škofija|đakovsko-sremski škof]] [[Stjepan Bäuerlein|Bäuerlein]].<ref>Stjepan Bäuerlein (1905-1973) je bil đakovski škof 1951 – 1973</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=6341|title= Bäuerlein, Stjepan|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|date=|accessdate=12. december 2019}}</ref><ref>[http://ktabkbih.net/info.asp?id=67299 Životopis don Ante Bakovića: www.ktabkbih.net]</ref> === Zaprt kot bogoslovec in duhovnik === Kot študent bogoslovja je bil vpoklican k vojakom v [[JLA]]. Na koncu vojaščine je bil obsojen na strogi zapor s prisilnim delom skozi štiri leta. Ugovarjal je namreč častniku, ki je pri ''politički nastavi'' trdil, da je bil [[ Alojzije Stepinac|Stepinac]] hudodelec; Anton pa je vztrajal pri njegovem svetništvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ba9pvWxfcIs&t=1654s|title= Od mlade do zlatne mise. Anto Baković 1. dio|publisher=Radio Marija|date=23. marec 2012|accessdate=7. december 2019}}</ref> V zaporu v [[Niš]]u doživel zlostavljanje; skozi tri dni so ga pretepali do nezavesti in [[koma|kome]] ter prepeljali v mrtvašnico; pravi, da se mu je takrat prikazal [[angel]]; pred smrtjo ga je rešil vojaški zdravnik-Srb, ki ga je poslal v bolnišnico.<ref>Don Ante Baković: Batinama do oltara, Martyrium Croatiae Zagreb 2009.</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.youtube.com/watch?v=lUoA7mwtLEo |title= Od mlade do zlatne mise. Anto Baković 2. dio|publisher=Radio Marija|date=23. marec 2012|accessdate=7. december 2019}}</ref> Po izpustitvi iz ječe je nadaljeval in končal študij [[teologija|bogoslovja]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Mašniško posvečenje]] mu je podelil 29. junija 1959 [[đakovsko-sremska škofija|džakovsko-sremski škof]] [[Stjepan Bäuerlein|Bäuerlein]] v Džakovem. Skupno je kot bogoslovec in pozneje kot duhovnik prestal 10 zaporništev v 7 zaporih.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.verbum.hr/knjige/autor-bakovic-anto/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-12-07 |archive-date=2010-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100909004435/http://www.verbum.hr/knjige/autor-bakovic-anto |url-status=dead }}</ref> 1962 je [[Aleksandar Ranković|Rankovićev]] policijski režim pomilostil del zapornikov v [[KPD Zenica|KPD-u Zenici]], vendar ne Bakovića in drugih zaprtih duhovnikov-sotrpinov.<ref>[https://web.archive.org/web/20100830043544/http://www.hdpz.htnet.hr/broj220/miletic.htm U SPOMEN SUPATNIKU SLAVKU MILETIĆU!], Vinko Vice Ostojić, [[Politički zatvorenik]] br. 220 - srpanj-kolovoz 2010.</ref> Kar ''štirikrat'' se je našel pred sodiščem in bil obsojen na dolgoletne kazni – skupaj čez desetletje. # Kot bogoslovec pri vojakih je 1953 obsojen na štiri leta strogega zapora s prisilnim delom, ker je branil nadškofa Stepinca. O tem govori v knjigi ''S klofutami do oltarja''. #Na prvi župniji v [[Kakanj|Kaknju]] kot novomašnik v šolskem letu 1959/60 zbira na verouk nekaj stotin otrok in mladine; kaznujejo ga z mesecem zapora in preženejo iz fare. O tem je napisal knjigo ''Tovariš pop, v imenu zakona – pridi ven iz groba!“ #Na drugi župniji, [[Korićani]]h na ''Vlašić-planini'', je obsojen na šest let strogega zapora zaradi dobrodelne dejavnosti, šolanja nadarjenejših učencev in zdravljenja bolnih otrok. O tem govori v knjigi ''Titov robijaš št. 8986. #Po izgonu iz Bosne gre v [[Janjevo]] na [[Kosovo|Kosovu]], kjer spodbuja ne le versko, ampak tudi narodnostno zavest, za kar si je »prislužil« dva mesca zapora.<ref name="#2"/> === Dušnopastirsko delovanje === Kot župnik je deloval v župnijah [[Kakanj|Kaknju]] (1959) in [[Korićane|Korićanah]] (1960). Zaradi (pre)gorečega duhovniškega delovanja je bil izgnan iz Bosne, ker so oblastniki menili, da ni ''moralno-politično neoporečen''. Prišel je v [[Janjevo]] na [[Kosovo|Kosovem]], kjer je že leta obstajal odličen mladinski zbor pod vodstvom slovenskih [[salezijanci|salezijancev]]; on mu je našel sposobnega dirigenta iz Zagreba, ki je prihajal na vaje z letalom. Zbor, ki ga je poimenoval »Beli angeli«, je postal znan po celi takratni [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je gostoval tudi v [[Ljubljana|Ljubljani]] in drugod. Utemeljil je »Katon« (Katoliški ton) ter posnel in izdal dvajset [[gramofonska plošča|plošč]] s stotinami pesmi pod nazivom ''Duhovne hrvaške ljudske pesmi'' ''(Duhovne hrvatske pučke pjesme)''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cro-rss.com/article_sve%E6eni%E8ki_zlatnik_don_anto_bakovi%E6__4186584.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2019-12-09 |archive-date=2019-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191209003556/http://www.cro-rss.com/article_sve%25E6eni%25E8ki_zlatnik_don_anto_bakovi%25E6__4186584.htm |url-status=dead }}</ref> Zopet si je »prislužil« zaporno kazen. Po osvoboditvi je deloval v [[Bosna|bosanski]] župniji [[Maglaj]] (1975), kjer je zgradil ''Svetišče svetega [[Leopold Mandić|Leopolda Mandića]]''. Posnel je [[sveto pismo]] na [[kaseta]]h, prvo ozvočeno izdajo Biblije v [[hrvaščina|hrvaščini]].<ref>{{navedi splet|url=https://verbum.hr/autori/bakovic-anto|title=Anto Baković|publisher=Verbum|date=2018|accessdate=6. december 2019}}</ref> === Delovni pokoj === Z župnijskim delom je prenehal 1983 zaradi [[bolezen|bolezni]]. 1984 je moral v invalidski pokoj zaradi bolezni [[hrbtenica|hrbtenice]], ki so mu jo trikrat operirali – vendar ni mogel mirovati. Po več kot dvesto župnijah je vodil ljudske misijone in duhovne obnove; priporočal staršem, naj sprejmejo ''še enega otroka'' in s tem namenom izdal knjižico ''Enega otroka več'' <ref>Knjižico ''Enega otroka več'' – ''Jedno dijete više'' je izdal 1984.</ref> <ref name="#2"/> Od 1983 se je Baković ukvarjal z vprašanji spodbujanja rojstev. Po njegovih podatkih je na [[Hrvaška|Hrvaškem]] 46% družin z enim in 41% z dvema otrokoma, zaradi česar prebivalstvo izumira; imenuje jih zato ''grobarske družine''. Samo 10% družin ima troje otrok – toda z njimi se niti izumira niti napreduje, ampak se stoji na mestu: »Edine pozitivne družine so tiste s štirimi in več otroki, a takih družin, ki zagotavljajo obstoj ljudstva vsaj za sto let, imamo le 2%«.<ref>{{navedi splet|url= https://www.vecernji.hr/vijesti/don-anto-bakovic-18124|title= Anto Baković Svećenik, pisac, voditelj populacijskog pokreta|publisher=Večernji list|date=1. december 2016|accessdate=5. december 2019}}</ref> Urejal je mesečnik ''Narod'', glasilo za demografsko obnovo in duhovni prerod. Na knjigi ''Hrvaški martirologij XX. stoletja'' ''("Hrvatski martirologij XX. stoljeća")'' – v kateri je obdelal tudi nekatere slovenske mučence – je delal 17 let. Na 1100 straneh je opisal 664 mučencev Cerkve na Hrvaškem med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] in po njej.<ref>{{Navedi splet |url=http://gorila.jutarnji.hr/vijestigorila/galerije/dogadanja/don_anto_bakovic_pronasao_664_mucenika_crkve_u_hrvata_za_vrijeme_drugog_svjetskog_rata/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-12-09 |archive-date=2019-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191209010728/https://gorila.jutarnji.hr/vijestigorila/galerije/dogadanja/don_anto_bakovic_pronasao_664_mucenika_crkve_u_hrvata_za_vrijeme_drugog_svjetskog_rata/ |url-status=dead }}</ref> Ustanovil je združenja: Hrvaško gibanje za življenje (Hrvatski populacijski pokret), Gibanje za porajanje otrok »En otrok več« (Pronatalitetni pokret "Jedno dijete više"), Mučeništvo Hrvaške (Martyrium Croatiae), Apostolat ljubezni »Ena družina več« (Apostolat ljubavi »Jedna obitelj više«). Obhajal je 50-letnico duhovništva z [[zlata maša|zlato mašo]] 12. julija 2009.<ref>[http://www.garevac.net/tekst/456/ Zlatna misa Don Ante Bakovića] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304090101/http://www.garevac.net/tekst/456/ |date=2016-03-04 }}, garevac.net, 12. srpnja 2009.</ref> == Dela == === Bakovićeve knjige === #''Naš Bogdan''. Životopis sv. Leopolda Bogdana Mandića, Maglaj: Svetište sv. Bogdana Leopolda Mandića, Maglaj, 1983. (Čakovec: "Zrinski") #''Naš Bogdan''. Životopis sv. Leopolda Bogdana Mandića, 2. prošireno izd. Maglaj: Svetište sv. Bogdana Leopolda Mandića, Zagreb, 2010. Zagreb #''Ostaje li Hrvatska bez majki?'' Siva knjiga o trgovini hrvatskim djevojkama: Hrvatski populacijski pokret: Izdavačka kuća "August Šenoa", Zagreb, 1994. (tisak 1995.) #''Stradanja Crkve u Hrvata u drugom svjetskom ratu''; svećenici-žrtve rata i poraća: radni materijal, Zagreb: A. Baković, 1994. #''Dječak s Drine'', August Šenoa, Zagreb, 1996. #''Za jednu bolju Hrvatsku''. Hrvatski populacijski pokret, Zagreb, 2005., (Zagreb: Parvus) #''Hrvatska demografska čitanka''. Pronatalitetni pokret "Jedno dijete više", Zagreb, 2008. #''Batinama do oltara''. Sjećanja i doživljaji katoličkog studenta bogoslovije u Titovim zatvorima 50-tih godina, Martirium Croatiae, Zagreb, 2009. #''Druže pope, u ime zakona – izlazi iz groba!'' Sjećanja na prvu godinu svećeničkog života, Martirium Croatiae, Zagreb, 2011. #''Hrvatski martirologij XX. stoljeća''. Martirium Croatiae, Zagreb, 2007. #''Jedno dijete više''. Biblioteka Apostolat života knjiga 2. Zagreb 1991. #''Hrvatski populacijski pokret: programska načela, statut, dokumenti.'' Priredio Anto Baković. Hrvatski populacijski pokret 1993. (Zagreb ˝August Šenoa˝).<ref>{{navedi splet|url= http://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&sqlx=5559&ser=&sqlid=573&sqlnivo=&css=&H=&U=*ZAGREB|title=Hrvatski populacijski pokret : programska načela, statut, dokumenti |publisher=Hrvatski populacijski pokret|date= |accessdate=8. december 2019}}</ref> #''Drinske mučenice: vlastita svjedočanstva, svjedočanstva očevidaca'', Impresum, Sarajevo, 1990. #''Drinske mučenice: vlastita svjedočanstva, svjedočanstva očevidaca'', Dokumenti, vlastita naklada, Zagreb, 1991. #''Die Märtyrerinnen von der Drina''. / Anto Baković; [aus dem Kroatischen übersetzt von Sead Ivan Mehmedagić]. Impresum Zagreb : Družba Kćeri Božje ljubavi, Provincija Božje Providnosti, 2011. (Zagreb : Denona) #''Le martiri della Drina: con breve inquadramento storico''. / Anto Baković ; prefazione Vinko Puljić. - Roma : Edizioni Dehoniane, 1996.<ref>{{navedi splet|url=http://vufind.nsk.hr/Author/Home?author=Bakovic%2C+Anto&type=Author|title=Autor Baković Anto|publisher=Hrvatski nacionalni skupni katalog|date=|accessdate=8. december 2019}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://library.foi.hr/lib/autor.php?B=573&A=0000000335&E=|title=Anto Baković|publisher=Biskupijska knjižnica Varaždin|date= |accessdate=8. december 2019}}</ref> == Smrt in spomin == Duhovnik Anto Baković je živel zadnja leta v pokoju na Bukovački ulici v Zagrebu. Če je verjeti pisanju, je užival kar spodobno pokojnino 5858 kun (okrog 800 evrov) in se je lahko mirno posvetil zgodovinskemu raziskovanju katoliških mučencev med in po vojni. Na Hrvaškem namreč država daje duhovnikom plačo in pokojnino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hsp1861.hr/vijesti1/010817bb.htm|title= Svaki peti umirovljenik prima privilegiranu mirovinu|publisher=Slobodna Dalmacija|date=17. avgust 2001|accessdate=9. december 2019}}</ref> Od 6. januarja 2017 je bival v ''Duhovniškem domu sv. Jožefa'', od koder so ga prepeljali 26. januarja 2017 zgodaj zjutraj v KBC Zagreb na Rebru (Klinički bolnički centar). Tam je tudi umrl, a pokopali so ga 1. februarja 2017 na zagrebškem [[Mirogoj|Mirogoju]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vijesti/hrvatska/umro-anto-bakovic/|title= Umro vlč. Anto Baković, svećenik koji je upozoravao na opasnost demografske situacije u Hrvatskoj|publisher=Bitno.net|date=26. januar 2017|accessdate=6. december 2019}}</ref> Pogrebne obrede je vodil siseški škof [[Vlado Košić|Košić]] skupaj z gospičko-senjskim upokojenim škofom [[Milo Bogović|Bogovićem]] in [[Bosiljko Rajić|Rajićem]], odposlancem vrhbosenskega nadškofa-kardinala [[Vinko Puljić|Puljića]]. Navzoč je bil tudi upokojeni vojaški ordinarij [[Juraj Jezerinac|Jezerinac]] ter stotina duhovnikov, kakor tudi veliko število redovnic, zlasti članice ''družbe hčera Božje ljubezni'' ter ''služabnice malega Jezusa'', ''častilke Kristusove krvi'', kakor tudi ''usmiljenke''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=67315|title= Sahranjen vlč. Anto Baković |publisher=KTABK BiH|date=2. februar 2017|accessdate=5. december 2019}}</ref> Sožalje njegovemu sarajevskemu nadškofu in žalujočim so izrazili hrvaški predsednik [[Andrej Plenković|Plenković]], predsednik sabora [[Božo Petrov|Petrov]] in številne druge osebnosti. Poudarjali so njegovo marljivost, vztrajnost in veličino. Ostal bo v spominu po vztrajni borbi zoper [[bela kuga|belo kugo]] ter raziskovanju preganjanjih katoličanov – zlasti duhovnikov, redovnikov in redovnic – v času med in po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]]; pod [[komunizem|komunizmom]] je tudi sam prestajal dolgoletne zaporne kazni.<ref>[http://ktabkbih.net/info.asp?id=67299 Izrazi sućuti povodom smrti don Ante Bakovića: www.ktabkbih.net], objavljeno 31. januar 2017., pridobljeno 2. februar 2017.</ref><ref name="#2"/> === Filmi o Bakoviću === O njegovem življenju in delu je nastal 2012 dokumentarni film Obrada Kosovca ''Od mlade do zlatne mise''. *[https://www.youtube.com/watch?v=Ba9pvWxfcIs&t=1654s Od mlade do zlatne mise. Anto Baković 1. del. Radio Marija] *[https://www.youtube.com/watch?v=lUoA7mwtLEo Od mlade do zlatne mise. Anto Baković 2. del. Radio Marija] *[https://www.hkv.hr/hrvatski-tjednik/25959-zbogom-djecaku-s-drine-koji-je-strepio-za-svoj-dom.html Zbogom 'Dječaku s Drine' koji je strepio za svoj Dom] *[https://www.youtube.com/watch?v=4E0rAU2XBK0&t=1938s Životna i mučenička priča don Ante Bakovića. Mir Međugorje] === Odlikovanja === Za svoje vsestransko delo je prejel več odlikovanj in priznanj. [[File:Ribbon of a Commemorative Medal of the Homeland War.png|thumb|100px|<small>Spomenica “Domovinske vojne”</small>]] [[File:Ribbon of an Order of the Croatian Trefoil.png|thumb|100px|<small>Red “Hrvaškega trolista”]]</small> Za sodelovanje v »Domovinski vojni« (1991-95) je dobil od predsednika [[Franjo Tuđman|Tuđmana]] tri odličja: #Spomenico Domovinske vojne #Red hrvaškega trolista #Red Danice hrvaške z likom Katarine Zrinske (1995). <ref> Za svoj udio u Domovinskom ratu dobio je od predsjednika Tuđmana tri odličja: Spomenicu Domovinskoga rata, Red hrvatskoga trolista i Red Danice hrvatske s likom Katarine Zrinske.</ref> <ref name="#2"/> == Glej tudi == *[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]] *[[Janjevo]] *[[Drinske mučenke]] * [[Alojzije Stepinac]] * [[Črna knjiga komunizma]] * [[Totalitarizem]] * [[Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. *Gabrijal Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. * Zef Gashi: ''Kujtimet e mia'' (Moji spomini). Rrjedha jetësore – Ngjarje – Ditar – Kronika. Botime monografike 26. Drita, Prizren 2019. ISBN 978-9951-17-063-5 *{{navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|title=Religion and the Politics of Identity in Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=aJRYkzl5YC4C&pg=PA43|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-431-5|pages=43–}} *{{navedi knjigo|last=Kovačević-Kojić|first=Desanka|title=Gradski život u Srbiji i Bosni (XIV-XV vijek): The Urban Life in Serbia and Bosnia (XIV-XV Century)|url=https://books.google.com/books?id=jNmrDAAAQBAJ&pg=PA21|date=11 July 2007|publisher=Istorijski institut|isbn=978-86-7743-059-7|pages=21–}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Anto, Baković}} === Spleti === ;{{ikona hr}} *[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=67315 Sahranjen vlč. Anto Baković. Katolička Tiskovna Agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine] *[https://www.hkv.hr/izdvojeno/komentari/dvidmarovic/11127-don-anto-bakovi-sveenik-domoljub-i-publicist.html Don Anto Baković - svećenik, domoljub i publicist. Đuro Vidmarović: Prigodno slovo nakon prikazivanja filma «Don Anto Baković – od Mlade mise do zlatne mise», redatelja Obrada Kosovca] *[https://www.nedjelja.ba/hr/ljudi-zivot-obicaji/don-anto-bakovic-promicatelj-glasa-svetosti-bl-drinskih-mucenica/875 Don Anto Baković promicatelj glasa svetosti Bl. Drinskih mučenica] *[https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/umro-don-anto-bakovic-otisao-je-svecenik-najpoznatiji-po-svojem-aktivizmu-za-demografsku-obnovu-hrvata/5555995/ Umro don Anto Baković. Otišao je svećenik najpoznatiji po svojem aktivizmu za demografsku obnovu Hrvata. Jutarnji] *[https://www.vecernji.hr/vijesti/don-anto-bakovic-18124 Večernji list: Svećenik, pisac, voditelj populacijskog pokreta Anto Baković.] *[https://ika.hkm.hr/novosti/rekolekcija-svecenika-sibenske-biskupije-24/ Rekolekcija svećenika Šibenske biskupije. Šibenik (IKA)] *[http://misija.slobodnadalmacija.hr/crkva-u-hrvata/clanak/id/29279/Sucut-premijera-Plenkovica-u-povodu-smrti-vlc-Ante-Bakovica Sućut premijera Plenkovića u povodu smrti vlč. Ante Bakovića] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191207195615/http://misija.slobodnadalmacija.hr/crkva-u-hrvata/clanak/id/29279/Sucut-premijera-Plenkovica-u-povodu-smrti-vlc-Ante-Bakovica |date=2019-12-07 }} *[https://www.croexpress.eu/hrvatska/10791/pocivao-u-miru-preminuo-don-anto-bakovic/ Preminuo don Anto Baković, koji je bio osnivač više udruga koje su se bavile demografskom obnovom Hrvatske. Hina/CroExpress] *[https://www.hkv.hr/hrvatski-tjednik/25959-zbogom-djecaku-s-drine-koji-je-strepio-za-svoj-dom.html Zbogom Dječaku s Drine koji je strepio za svoj Dom] *[https://net.hr/danas/hrvatska/umro-don-anto-bakovic-svecenik-koji-se-bavio-pitanjima-demografske-obnove/# Umro don Anto Baković. Preminuo svećenik najpoznatiji po zalaganju za demografsku obnovu Hrvatske. Danas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200609121938/https://net.hr/danas/hrvatska/umro-don-anto-bakovic-svecenik-koji-se-bavio-pitanjima-demografske-obnove/ |date=2020-06-09 }} *[https://www.bitno.net/vijesti/hrvatska/umro-anto-bakovic/ Bitno: Umro vlč. Anto Baković, svećenik koji je upozoravao na opasnost demografske situacije u Hrvatskoj] *[https://www.index.hr/vijesti/clanak/umro-don-anto-bakovic/946639.aspx Umro don Anto Baković; kako je govorio o Sotoni, seksu, Srbima] *[http://www.hazud.hr/umro-don-ante-bakovic-jedini-svjedok-smrti-drinskih-mucenica-promicatelj-demografske-obnove-hrvata/ Umro Don Ante Baković jedini svjedok smrti Drinskih mučenica i promicatelj demografske obnove Hrvata. Hazud] *[https://ika.hkm.hr/novosti/ukop-don-ante-bakovica/ Ukop don Ante Bakovića (IKA/KTA)] *[https://hrvatskabraniteljskapuckastranka.weebly.com/blog/dr-cavar-preminuo-je-don-anto-bakovic Dr. Ružica Ćavar - Preminuo je don Anto Baković] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191209223528/https://hrvatskabraniteljskapuckastranka.weebly.com/blog/dr-cavar-preminuo-je-don-anto-bakovic |date=2019-12-09 }} *[https://www.ogorje.net/prezime/6/bakovic.html Ogorje.net Baković – porijeklo prezimena] === Posamezne knjige === ;{{ikona sl}} *[https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3Dpolitical+history%27&pageSize=25&frelation=Zgodovinski+%C4%8Dasopis Don Anto Baković, Hrvatski martirologij XX. stoljeća. 1: Svečenici-mučenici Crkve u Hrvata. Zagre... Podbersič, Renato (avtor) (ocena dela). Vir: Zgodovinski časopis. Številčenje: 2009, letnik 63, številka 1/2 (139). Zveza zgodovinskih društev Slovenije] ;{{ikona hr}} *[http://vufind.nsk.hr/Author/Home?author=Baković%2C+Anto Baković, Anto (vse njegove knjige)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[https://www.academia.edu/11556679/Beat_Čolak_i_Dean_Slavić_-_Biblijski_intertekst_u_djelu_Batinama_do_oltara_don_Ante_Bakovica_PDF Biblijski intertekst u Batinama do oltara don Ante Bakovića Obnov. život, 2014, 69, 2, 179–191 179 UDK 82–94:262.14 Izvorni znanstveni članak] *[https://verbum.hr/autori/bakovic-anto 3 knjige: ''Drinske mučenice'', ''Naš Bogdan'', ''Druže pope, u ime zakona izlazi iz groba!'' Verbum] *[https://blog.dnevnik.hr/obrucnabacvi/2015/02/1631921368/hrvatski-martirologij-xx-stoljeca.html Hrvatski martirologij XX. stoljeća. Predstavljen "Hrvatski martirologij XX. stoljeća". Knjiga don Ante Bakovića o 663 mučenika Crkve u Hrvata XX. stoljeća.] *[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=97 Dr. don Tomo Vukšić o knjizi: Hrvatski martirologij XX. stoljeća. U potrazi za svecima Crkve među Hrvatima - redivivi „martyres“ prohibiti. Anto Baković, Hrvatski martirologij XX. stoljeća, Martyrium Croatiae d.o.o., Zagreb 2007., 1019 str.] ;{{ikona en}} *[http://worldcat.org/identities/lccn-n94009655/ Baković, Anto. 20 works in 41 publications in 6 languages and 84 library holdings.] *[https://www.geni.com/people/don-Anto-Baković/6000000053457975000 Don Anto Baković. Geni] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baković, Anto}} [[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Hrvaški pisatelji]] [[Kategorija:Hrvaški publicisti]] [[Kategorija:Hrvaški politiki]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] 561lbw8qsmq779b7xo906y7nd4q0f96 Cerkev sv. Trojice, Gergeti 0 470679 6665763 6391244 2026-04-26T09:18:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665763 wikitext text/x-wiki [[File:Khevi, Georgia — View of Gergeti Trinity Church.jpg|thumb|right|Cerkev sv. Trojice, Gergeti]] [[File:Khevi, Georgia — Gergeti Trinity Church.jpg|thumb|right| Cerkev sv. Trojice, Gergeti]] [[File:The Tsminda Sameba church, Kazbegi (3).jpg|thumb|right| Cerkev sv. Trojice, Gergeti]] '''Cerkev sv. Trojice v Gergetiju''' (gruzinsko: წმინდა სამება - ''Cminda Sameba'') je priljubljeno ime za cerkev v bližini vasi Gergeti v [[Gruzija|Gruziji]]. Cerkev stoji na desnem bregu reke Čheri (levi pritok reke Terek), na nadmorski višini 2170 metrov, pod goro [[Kazbek]]. Cerkev je bila zgrajena v 14. stoletju in je edina cerkev s kupolo nad križiščem v provinci Hevi. Ločen zvonik izvira iz istega obdobja kot cerkev. Njegova izolirana lega na vrhu strme gore, obkrožene s prostranstvom narave, je postala simbol za Gruzijo. Gruzijski avtor iz 18. stoletja Vahušti Batonišvili je zapisal, da so bile v času nevarnosti dragocene relikvije iz [[Mcheta|Mchete]], vključno s križem svete Nine, pripeljane v varstvo. V sovjetski dobi so bile vse verske službe prepovedane, cerkev pa je ostala priljubljena turistična točka. Zdaj je aktivna ustanoviteljica gruzijske pravoslavne in apostolske cerkve. Cerkev je priljubljena popotna točka za pohodnike na tem območju, do nje pa se lahko pride po strmem 1,5 do 2 urnem vzpenjanja na goro. Do decembra 2018 je bila do cerkve speljana tlakovana / asfaltna dostopna cesta tudi za običajne avtomobile. == Arhitektura in zgodovina == Kompleks je sestavljen iz kupolaste [[cerkev (zgradba)|cerkve]] in [[zvonik]]a iz 14. stoletja ter zgradbe Sveta (gruzinsko საბჭეო), ki so ji v 15. stoletju dodali južno steno glavne cerkve.<ref>Georgische Sowjetenzyklopädie, Band 3, Tiflis, 1978, S. 98 </ref> Cerkev ima pravokoten tloris. Njena [[kupola]] počiva na dveh prosto stoječih stebrih na zahodu in stenah vzhodne [[apsida|apside]]. Cerkev je zgrajena iz dobro rezanega kamna. Vsak kamen ima kvadratne stranice. Pročelje in kupola cerkve sta okrašena z gruzijskimi okraski. Okraski so tudi na stenah zvonika. Cerkev sv. trojice je bila glavna cerkev v zgodovinski provinci Čewi. Tik pod cerkvijo je vodnjak, ki ga uporabljajo obiskovalci. Gruzijski pisatelj in znanstvenik Teimuras Bagrationi (Batonišvili) v svojem delu ''Zgodovina Iberije'' (Iberia, gruzinsko ივერიის ისტორია) piše, da je pred gradnjo cerkve Sameba na tej gori (gora Sameba) stal križ. Gradnje cerkve in njenih gospodarskih objektov ni mogoče zanesljivo datirati; ni srednjeveških virov, ki bi to omogočili, vendar znanstveniki sklepajo o arhitekturi stavb iz 14. in 15. stoletja. Ime "Gergeti" (gruzinsko გერგეტი) izvira iz izginule gruzijske vasice Gergeti na desnem bregu reke Terek nasproti središča regije, mesta [[Stepancminda]]. Cerkev Sameba je bila zgrajena v Gergetiju in še danes nosi ime te nekdanje vasi.<ref>[http://www.orthodoxy.ge/eklesiebi/gergeti/gergeti.htm Orthodoxy.ge, Gergetier Sameba]</ref> Za vzdrževanje cerkve so skrbeli prebivalci vasi Gergeti. Imenovali so jih ''hlapci Trojice'' (gruzinsko სამების საყდრისშვილები). Zaklad iz gruzijske pravoslavne cerkve apostolov, križ svete Nine, je bil v cerkvi sv. Trojice shranjen. Tu je bila napisana gruzijska kronika ''Mosačsenebeli Sultai'' (gruzinsko მოსახსენებელი სულთაი), ki vsebuje pomembne podatke o zgodovini Gruzije.<ref>[http://dzeglebi.ge/dzeglebi/g/gergeti.html Dzeglebi.Ge, Informationen über die Gergetier Sameba-Kirche]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od političnih sprememb v začetku 1990-iht lokalno prebivalstvo cerkev sv. Trojice ponovno uporablja za verske obrede<ref>''Ja sagen kann man auch ohne Ringe'' in FAZ vom 21. März 2013, Sete R4</ref>. Je tudi turistična znamenitost. {{wide image|Kazbeg Panorama.jpg|2500px|alt=Kuppelkirche Zminda Sameba, 2170 m und [[Kazbeg]]|Panorama s cerkvijo sv. Trojice, Gergeti pred Kazbekom.}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Rosen, Roger. ''Georgia: A Sovereign Country of the Caucasus.'' Odyssey Publications: Hong Kong, 1999. {{ISBN|962-217-748-4}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Gergeti Trinity Church}} *[https://web.archive.org/web/20110926231902/http://www.parliament.ge/~lika/ancient/gergeti/gergeti_about.htm Georgian government site] * [http://dzeglebi.ge/dzeglebi/g/gergeti.html Dzeglebi.Ge, Information über Sameba] * [http://www.orthodoxy.ge/eklesiebi/gergeti/gergeti.htm Orthodoxy.ge, Sameba] {{coord|42|39|45|N|44|37|13|E|source:plwiki_region:GE|display=title}} [[Kategorija:Cerkve v Gruziji|Trojica, Gergeti]] [[Kategorija:Cerkve sv. Trojice|Gergeti]] 556eav3szfk4wnwbmiodet91cl6ygue Cesarstvo čutil 0 473189 6665772 6347367 2026-04-26T09:27:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Cesarstvo čutil | image = | caption = | director = [[Nagisa Ošima]] | producer = [[Anatole Dauman]] | writer = Nagisa Ošima | starring = [[Eiko Macuda]]<br />[[Tacuja Fudži]] | music = [[Minoru Miki]] | cinematography = Hideo Ito | editing = Keiiči Uraoka | studio = Argos Films<br />Oceanic<br />Ošima Productions | distributor = Argos Films | released = 15. september 1976 | runtime = 104 minut | country = Francija<br />Japonska | language = francoščina<br />japonščina | budget = | gross = 1.424.906 [[Švedska krona|SEK]] }} '''''Cesarstvo čutil''''' ([[japonščina|japonsko]] {{Nihongo||愛のコリーダ|Ai no korīda}}, {{jezik-fr|L'Empire des sens}}) je francosko-japonski [[umetniški film]] iz leta 1976, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Nagisa Ošima]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.criterion.com/current/posts/1108-in-the-realm-of-the-senses-some-notes-on-oshima-and-pornography|work=Criterion|title=In the Realm of the Senses: Some Notes on Oshima and Pornography|accessdate=13 March 2012|author=Richie, Donald}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.allmovie.com/movie/in-the-realm-of-passion-v15751|work=[[Allmovie]]|title=In the Realm of Passion|accessdate=8 December 2012|author=Fountain, Clarke}}</ref> Predstavlja izmišljeni in poudarjeno seksualni prikaz incidenta [[Sada Abe|Sade Abe]] iz [[Japonska|Japonske]] v [[1930.|1930-tih]] letih.<ref name="Buckley">{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of Contemporary Japanese Culture|editor=Sandra Buckley|publisher=[[Routledge]]|date=14 December 2001|pages=9|isbn=0-415-14344-6}}</ref> Ob izidu je sprožil polemike<ref name="Buckley"/>, kajti čeprav je bil namenjen za splošno predvajanje v kinematografih, vsebuje prizore z neigranimi [[spolni odnos|spolnimi odnosi]], tudi med glavnima igralcema [[Tacuja Fudži|Tacujo Fudžijem]] in [[Eiko Macuda|Eiko Macudo]]. Film je bil premierno prikazan 15. septembra 1976 v [[Francija|Franciji]], na [[Japonska|Japonskem]] pa 16. oktobra istega leta. V izogib strogim japonskim zakonom glede prikaza spolnosti, je bil film uradno označen kot francoski, spolni prizori pa so bili zamegljeni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.criterion.com/current/posts/1108-in-the-realm-of-the-senses-some-notes-on-oshima-and-pornography|title=In the Realm of the Senses: Some Notes on Oshima and Pornography|work=The Criterion Collection}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/04/26/movies/homevideo/26kehr.html|title=Nagisa Oshima's Realm of Restraint and Precision|date=26 April 2009|work=The New York Times}}</ref> Vseeno se je moral režiser na sodišču braniti obtožb [[obscenost]]i, film pa je na Japonskem še vedno prepovedano predvajati v necenzurirani različici.<ref name="dvor"/> V ZDA je bil film premierno prikazan na [[Newyorški filmski festival|Newyorškem filmskem festivalu]], takoj za tem pa za krajši čas prepovedan.<ref name="bbcnews">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-21030965 |title=In the Realm of the Senses director Nagisa Oshima dies at 80 |work=BBC News |publisher=BBC |date=2013-01-15 |accessdate=2019-05-16 |quote=The film fell foul of censors in Germany, the UK and the US - where it was seized by customs officials ahead of a planned screening at the New York Film Festival. }}</ref> Tudi v več evropskih državah je naletel na težave s cenzuro, toda prepovedan je bil le v Belgiji<ref>{{navedi splet |url=http://www.cinemazuid.be/nl/film/het-rijk-der-zinnen-l%E2%80%99empire-des-sensai-no-corrida |title=Cinemazuid |website=Cinemazuid.be |date=2013-04-25 |accessdate=2016-01-11 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160125215805/http://www.cinemazuid.be/nl/film/het-rijk-der-zinnen-l%E2%80%99empire-des-sensai-no-corrida |archivedate=2016-01-25 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cobra.canvas.be/cm/cobra/videozone/dagopdag2014/november%2B2014/1.2144641|title=Video: Op 17 november 1977 zond de VRT dit uit|work=Cobra.be|language=nl|access-date=2016-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160302220940/http://cobra.canvas.be/cm/cobra/videozone/dagopdag2014/november%2B2014/1.2144641|archive-date=2016-03-02|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dbnl.org/tekst/_ons003198601_01/_ons003198601_01_0134.php |title=Ons Erfdeel. Jaargang 29 · dbnl |website=Dbnl.org |date= |accessdate=2016-01-11}}</ref>, kjer so prepoved odpravili šele leta 1994.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nova-cinema.org/prog/2013/139b-and-cut/belgique-ceci-n-est-pas-de-la/?lang=nl|title=Nova Cinema|publisher=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.filmmagie.be/nieuws/adieu-nagisa-oshima-1932-2013|title=Adieu Nagisa Oshima (1932–2013) - Filmmagie|publisher=|accessdate=2020-02-09|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805043517/https://filmmagie.be/nieuws/adieu-nagisa-oshima-1932-2013|url-status=dead}}</ref> Na Slovenskem je film predvajal [[Kino Sloga]] leta 1983 in je s 60.454 obiskovalci v 61-ih dneh predvajanja postal najbolj gledani film leta v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="dvor">{{navedi splet |url=https://www.kinodvor.org/film/cesarstvo-cutil/ |title=Cesarstvo čutil / Ai no korida |accessdate=9. februar 2020 |work=[[Kino Dvor]] }}</ref> == Vloge == * [[Eiko Macuda]] kot [[Sada Abe]] * [[Tacuja Fudži]] kot Kičizo Išida * Aoi Nakadžima kot Toku * Jasuko Macui kot lastnica gostišča * Meika Seri kot Macuko * Kanae Kobajaši kot gejša Kikurju * [[Taidži Tonojama]] kot stari berač * Kjodži Kokonoe kot učitelj Omija * Naomi Širaiši kot gejša Jaedži * Komikiči Hori kot Micuva Geiša == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Nagise Ošime]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Japonski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1976]] [[Kategorija:Erotični filmi]] [[Kategorija:Cenzurirani filmi]] [[Kategorija:Kontroverzni filmi]] [[Kategorija:Filmi o prostituciji]] [[Kategorija:Filmi o prešuštvu]] [[Kategorija:Filmi o BDSM]] [[Kategorija:Filmi o nekrofiliji]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Tokio]] [[Kategorija:Filmi, posneti po resničnih dogodkih]] 6br2aczvtdcrqj36r5aso5ryp7ysju3 Edward J. Smith 0 475117 6665376 6665259 2026-04-25T12:37:05Z Gledalec 242658 pp izboljšave napisano iz en wiki 6665376 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Edward J. Smith|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=Kapitan ladje [[RMS Titanic]]|occupation=<!-- WD -->}} '''Edward John Smith''', [[Britanci|britanski]] mornar, pomorščak, častnik in [[kapitan]] * [[27. januar]] [[1850]], [[Hanley, Stafforshide|Hanley]], [[Stafforshide]], [[Združeno Kraljestvo]] † [[15. april]] [[1912]], [[Severni Atlantik]]. Edward Smith je bil kapitan na številnih ladjah družbe [[White Star Line]]. Leta 1912 je bil kapitan [[Titanic]]a in je na ladji tudi umrl, ko je ladja [[Potop ladje RMS Titanic|potonila]] na svoji krstni plovbi. Smith je šolo zapustil zgodaj, da bi se pridružil britanski trgovski mornarici. Po zaslugi mojstrske vozovnice je dobil službo v prestižni britanski družbi White Star Line. Hitro je končal diplomiranje in začel delati leta 1887. Prva ladja na kateri je poveljeval je bila SS Republic. Bil je tudi kapitan Majestica, na katerem je poveljeval devet let. Leta 1904 je Smith postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. Uspešno je poveljeval na Balticu, Adriaticu in [[RMS Olympic|Olympicu]]. Aprila 1912 je poveljeval na Titanicu, ko je odplul na svojo krstno plovbo v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med plovbo je ladja v severnem Atlantiku trčila v [[Ledena gora|ledeno goro]] in v dveh urah potonila; več, kot 1500 ljudi je umrlo v nesreči, med njimi je bil tudi Smith, ki je potonil skupaj z ladjo. Njegovega trupla niso nikoli našli. == Zgodnje in zasebno življenje == Edward John Smith se je rodil 27. januarja 1850 v ulici Well, [[Hanley]], Staffordshire v [[Anglija|Angliji]], očetu Edwardu Smithu in materi Catherine Hancock. Smith je obiskoval britansko šolo Etruria do 13. leta, ko je zapustil šolo. Leta 1867, ko je bil star 17 let je odšel v [[Liverpool]] po poti svojega polbrata Josepha Hancocka, ki je bil kapitan na ladjah z jadri. Smith se je o pomorstvu začel učiti pri senatorju Weberju, ki je bil v lasti Liverpoolovega podjetja Gibson & Co. 13. januarja 1887 se je Smith poročil z ženo Sarah Eleanor Pennington v cerkvi svetega Oswalda, Winwick, Lancashire. Njuna hči Helen Melville Smith se je rodila 2. aprila 1898 v mestu Waterloo v Liverpoolu. Družina je živela v hiši z rdečimi opekami, imenovanimi "Woodhead", na ulici Winn Road, Highfield, Southampton, [[Hampshire (razločitev)|Hampshire]]. == Kariera == === Manjša poveljstva === [[Slika:Olympic Crew 1911.jpg|sličica|Kapitan Smith, [[William McMaster Murdoch]], Joseph Evans in David Alexander na Olympicu.]] Edward Smith se je družbi [[White Star Line]] pridružil marca [[1880]], kot četrti častnik na SS Celticu. Služil je, kot častnik na oceanskih prevozih v [[Avstralija|Avstralijo]] in [[New York]] od koder je dobil status. Leta [[1887]] je prvič postal kapitan, poveljeval je na RMS Republicu. Od leta [[1904]] je začel poveljevati tudi na večjih ladjah, ko je postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. === Večja poveljstva === Smith je na Mayesticu poveljeval devet let. Ko se je leta 1899 začela druga burska vojna, je bil Mayestic najet za prevoz vojakov v [[Kolonija (geografija)|kolonijo]]. Smith je opravil dva potovanja v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], oboje brez incidentov, leta 1903 pa mu je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edward VII]] podelil ladijsko medaljo in napisal na zaponko "Južna Afrika". Smith je veljal za "varnega kapitana". Smith je celo znan, kot "kapitan milijonarjev". Od leta 1904 je poveljeval na najnovejših ladjah družbe White Star Line. Leta 1904 je poveljeval na takrat največji ladji na svetu - SS Baltic. Njeno krstno potovanje na katero se je odpravila 29. junija 1904 iz Liverpoola v New York, je minilo brez incidentov. Po treh letih poveljevanja na Balticu je Smith ponovno poveljeval takrat novi največji ladji na svetu - SS Jadran. Smith je med poveljevanjem na Jadranu prejel veliko odlikovanj častnikov. Kot eden najbolj izkušenih morskih kapitan je bil Smith pozvan, da prvi poveljuje na novi in prvi ladji razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] ter hkrati takrat največji ladji na svetu - [[RMS Olympic]]. Krstna plovba iz Southamptona v New York je bila uspešno opravljena 21. junija 1911, a ko je ladja plula do pomola v pristanišču, se je zgodil manjši incident. Ko je 20 vlačilcev pomagalo Olympicu do newyorškega pomola št. 59, je Olympic zavil ostro v desno in trup je skoraj stisnil v pomol en vlačilec, ki je plul na desni strani Olympicove krme. === Trk z HMS Hawke === 20. septembra 1911 je Olympic v bližini otoka Wight trčil v vojaško ladjo [[HMS Hawke (1891)|HMS Hawke]], to je bila njegova prva nesreča. Čeprav je voda poplavila dva neprepustna predelka in polovico tretjega, je Olympic kljub poškodovanemu propelerju uspel doseči pristanišče v Southamptonu. Kapitan Smith je bil ob dogodku na ladijskem mostu. [[Harland & Wolff]] je moral začasno prekiniti opremljanje na Titanicu, da bi čim prej popravil ladjo Olympic in jo vrnil v službo. Februarja [[1912]], skoraj štiri mesece potem, ko so ladjo vrnili v službo, je Olympic izgubil lopatico na propelerju in znova je odplul v ladjedelnico na popravilo. Zaradi ponovne prekinitve opremljanja na Titanicu, sta se Harland & Wolff in družba White Star Line odločila, da krstno plovbo Titanica premestijo z 20. marca na 10. april 1912. == RMS Titanic == Kljub prejšnjim nezgodam, je kapitan Smith vseeno ostal dober in izkušen kapitan in je bil pozvan, da poveljuje na naslednji ladji razreda Olympic, takrat ponovno največji na svetu - [[RMS Titanic]], ki je 10. aprila 1912 odplul na svojo krstno plovbo iz Southamptona. Čeprav nekateri viri pravijo, da se je Smith po končani Titanicovi krstni plovbi odločil za upokojitev, so časopisi v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]] objavili, da bo Smith na Titanicu poveljeval dokler družba White Star Line ne bo zgradila tretjo in zadnjo ter večjo, luksuznejšo ladjo - [[HMHS Britannic|Britannic]], na kateri je Smith tudi nameraval poveljevati. [[Slika:Titanic the sinking.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja Titanica. ]] Smith se je 30. marca 1912 izkrcal z ladje Olympic ter poveljstvo ladje predal kapitanu [[Herbert Haddock|Herbertu Haddocku]]. Naslednji dan je Smith odpotoval v Belfast, kjer se je vkrcal na ladjo RMS Titanic ter bil prisoten na ladji 2. aprila, ko je opravljala svoja testiranja na morju. Po končanih testiranjih je Titanic pod Smithovim poveljstvom izplul iz Belfasta ter odplul v Southampton kamor je prispel 4. aprila ponoči. Dan po prihodu se je Smith izkrcal z ladje ter odšel domov, kjer se je poslovil od žene in otrok, nato pa se je na dan odhoda, 10. aprila 1912 ob 7:00 uri zjutraj vkrcal nazaj na krov Titanica, da bi pregledal [[Posadka ladje RMS Titanic|ladijsko posadko]] ter se pripravil na krstno plovbo. Ob izplutju iz pristanišča ob 12:00 je Titanic plul mimo ladje [[SS City of New York]] in pri tem povzročil take valove, da so se vrvi, ki so povezovale City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, pri tem pa je Smith na ladijskem mostu ukazal zaviti ostro v desno. Hitro ukrepanje kapitana Smitha je pomagalo preprečiti konec Titanicove krstne plovbe. Zvečer 12. aprila je Smith večerjal z predsednikom družbe White Star Line, [[Joseph Bruce Ismay|Josephom Bruceom Ismayem]] v prvorazredni restavraciji na palubi B. Zvečer 13. aprila je Smith v sprejemnici zabaval skupino, ko jim je povedal, da bi "ladjo lahko prerezali na tri mesta in vsak kos bi plaval". 14. aprila 1912 so radijski operaterji prejeli šest sporočil z drugih ladij, ki so opozarjala na plavajoči [[Ledena gora|led]], kar so potniki na Titaniku začeli opažati popoldne. Tistega jutra 14. aprila je Smith osebno vodil nedeljsko [[bogoslužje]] v jedilnici prvega razreda in ga zaključil s hvalnico "Večni Oče, Močan, da rešiš". Ob 12:45 je Smith prišel na most. Tisti večer se je Smith udeležil velike večerje v restavraciji na palubi B, ki naj bi bila organizirana v njegovo čast. Stevard salona [[Thomas Whiteley]] je izjavil, da se je Smith pogovarjal in šalil z [[John Jacob Astor IV|Johnom Jacobom Astorjem]]. Ob 21:00 se je kapitan Smith na mostu posvetoval z drugim častnikom [[Charles Lightoller|Charlesom Lightollerjem]] in preden je odšel, je Smith dejal: "Če postane kaj nejasno mi sporočite." Okoli 22:00 je Smith odšel s četrtim častnikom [[Joseph Boxhall|Josephom Boxhallom]] v sobo za karte, kjer mu je Boxhall povedal položaj ladje. Ob 23:40 14. aprila, je Titanic trčil v ledeno goro. Smith je trk začutil medtem, ko je spal v svoji kabini in se nato takoj odpravil na ladijski most, kjer ga je prvi častnik [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]] obvestil, da je ladja trčila v ledeno goro. Kmalu je postalo jasno, da je ladja resno poškodovana; Smith je ukazal ustaviti motorje in prosil Boxhalla, naj pokliče konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]]. Okoli polnoči 15. aprila je Smith zapustil most, ko mu je Andrews dejal, da ni več nobenega upanja in da bo Titanic potonil čez največ dve uri, saj je led prebil šest ladijskih predelkov. Posadki je dal ukaz, naj začne pripravljati reševalne čolne. Ob 00:05 je Smith odšel v radijsko sobo, kjer je operaterjema [[Jack Phillips (radijski operater)|Jacku Phillipsu]] in [[Harold Bride|Haroldu Brideu]] ukazal začeti pošiljati SOS signale, deset minut pozneje pa je ukazal posadki, da potnike začnejo zbujati, jih pošiljati na palubo ter jim naročiti, da naj si oblečejo reševalne jopiče. Kapitan Smith je bil izkušen mornar, ki je 40 let služil na morju, od tega 27 let kot poveljnik. To je bila prva kriza v njegovi karieri in vedel je, da bi tudi če bi bili vsi čolni popolnoma zasedeni, na ladji ostalo več kot tisoč ljudi, ko bi se potopila, z malo ali nič možnosti za preživetje. Pogosto se trdi, da je bil Smith zelo neučinkovit in neaktiven pri poskusih ublažitve izgube življenj, da je zaradi neodločnosti ohromel in doživel nekakšen [[duševni zlom]] ali [[živčni zlom]] ali pa je bil videti izgubljen v transu, ko je začel dojemati ogromnost tega, kar se bo zgodilo. To ovrže skrbna raziskava pričevanj, ki opisujejo Smitha da je prevzel nadzor in se vedel hladnokrvno in mirno. Takoj je začel preiskavo narave in obsega škode, osebno je dvakrat šel pod palubo, da bi preveril morebitno škodo, in pripravil radijske možje na možnost, da bodo morali poklicati pomoč. Previdno je ravnal, ko je svoji posadki ukazal, naj začne pripravljati rešilne čolne za natovarjanje in potnike spravi v rešilne pasove, ko mu je Andrews povedal, da ladja tone. Smitha so opazovali po vseh palubah, kako je osebno nadzoroval in pomagal natovarjati rešilne čolne, komuniciral s potniki in poskušal vcepiti nujnost upoštevanja ukazov za evakuacijo, hkrati pa se je izognil paniki, tako da potnikov in druge posadke ni javno obvestil, da se bo ladja zagotovo potopila. Potapljanje ladje je Smitha postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po predlogu ostalih častnikov ukazal, da imajo [[Najprej ženske in otroci|ženske in otroci prednost]]. Potnikom je ukazal, naj se spustijo na promenadno palubo, da se začnejo vkrcavati na čoln št. 4; osebno je pomagal pri natovarjanju čolnov št. 8, 6 in 2, kamor je ukazal, naj se vkrca major [[Arthur Godfrey Peuchen]] iz Kraljevega kanadskega jahtnega kluba. Prav tako se je z Boxhallom oglasil na ladijskem mostu, da bi izstrelili signalne rakete. Ko je potnica Eloise Hughes Smith (ni v sorodu) prosila, ali bi lahko Lucian, njen mož, s katerim je bila poročena dva meseca, šel z njo, jo je kapitan Smith ignoriral in znova zavpil skozi megafon, da imajo ženske in otroci prednost. Ob 2:05, ko je ladjo zapustil še zadnji čoln, je Smith naredil obhod po palubi in posadko obvestil, da naj vsak poskrbi zase. Nato je odšel še v radijsko sobo, kjer je obvestil tudi Phillipsa in Brideja, da sta opravila njuno dolžnost ter da naj gresta. Zatem se je vrnil na palubo in ob 2:10 je po megafonu vsem ukazal, da naj zapustijo ladjo. Zatem se je Smith vrnil na ladijski most. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912 in Smith je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli. === Smrt === O Smithovi smrti je več teorij. Nekateri preživeli potniki so povedali, da so videli Smitha, ko se je zaprl na ladijski most in tam ostal dokler ni na most skozi okna vdrla voda in se utopil v vodi. Drugi so povedali, da je Smith s seboj vzel pištolo in se na mostu ustrelil. New York Herald je v svoji izdaji 19. aprila 1912 gostil Roberta Williamsa Daniela, ki je skočil s krme tik preden je ladja potonila, v svoji izdaji 19. aprila 1912 pa je trdil, da je bil priča kapitanu Smithu, ki se je utapljal v ladji.  "Na mostu sem videl kapitana Smitha. Oči so se mi na videz priklepale nanj. Krov, s katerega sem skočil, je bil pod vodo. Voda se je počasi dvigala in je bila zdaj na tleh mostu. Potem je voda vdrla na most, kjer je bil kapitan Smith. Zatem ga nisem več videl. Umrl je, kot heroj" je povedal Daniel. == Spomin == [[Slika:Captain Edward Smith statue, Beacon Park, Lichfield - geograph.org.uk - 403721.jpg|sličica|286x286_pik|Spominski kip kapitana Smitha v parku Beacon.]] Kip, ki ga je izklesala Kathleen Scott, je bil odkrit junija 1914 na zahodnem koncu muzejskih vrtov v parku Beacon v Lichfieldu. Podstavek je narejen iz kornitskega granita, slika pa bronasta. Za lokacijo spomenika je bil izbran Lichfield, ker je bil Smith staffordshire, Lichfield pa središče škofije. Kip je prvotno stal 740 funtov, dvignjen z lokalnimi in državnimi prispevki. Leta 2010 so v okviru programa "Parki za ljudi" kip obnovili. Leta 2011 so kip preselili v domači kraj kapitana Smitha v Hanley. Na kip so še namestili tablico z napisom: "Ta spomenik je posvečen v spomin na kapitana Edwarda Johna Smitha. Rojen v Hanleyu, 27. januarja 1850, umrl na morju, 15. aprila 1912". Kot član kraljeve mornarice je Smith nosil svoji dve glavni medalji, ki sta bili v njegovi uniformi: medaljo častnikov kraljeve mornarice in ladijsko medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *https://www.biography.com/historical-figure/edward-j-smith *https://www.britannica.com/biography/Edward-J-Smith *https://www.bbc.com/news/uk-wales-17513240 *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smith, Edward John}} [[Kategorija:Angleški pomorščaki]] [[Kategorija:Umrli na morju]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] 95a5pkpu1k0wmlsrmkcm0hvrrfek35v 6665380 6665376 2026-04-25T12:47:34Z Gledalec 242658 /* RMS Titanic */ pp 6665380 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Edward J. Smith|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=Kapitan ladje [[RMS Titanic]]|occupation=<!-- WD -->}} '''Edward John Smith''', [[Britanci|britanski]] mornar, pomorščak, častnik in [[kapitan]] * [[27. januar]] [[1850]], [[Hanley, Stafforshide|Hanley]], [[Stafforshide]], [[Združeno Kraljestvo]] † [[15. april]] [[1912]], [[Severni Atlantik]]. Edward Smith je bil kapitan na številnih ladjah družbe [[White Star Line]]. Leta 1912 je bil kapitan [[Titanic]]a in je na ladji tudi umrl, ko je ladja [[Potop ladje RMS Titanic|potonila]] na svoji krstni plovbi. Smith je šolo zapustil zgodaj, da bi se pridružil britanski trgovski mornarici. Po zaslugi mojstrske vozovnice je dobil službo v prestižni britanski družbi White Star Line. Hitro je končal diplomiranje in začel delati leta 1887. Prva ladja na kateri je poveljeval je bila SS Republic. Bil je tudi kapitan Majestica, na katerem je poveljeval devet let. Leta 1904 je Smith postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. Uspešno je poveljeval na Balticu, Adriaticu in [[RMS Olympic|Olympicu]]. Aprila 1912 je poveljeval na Titanicu, ko je odplul na svojo krstno plovbo v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med plovbo je ladja v severnem Atlantiku trčila v [[Ledena gora|ledeno goro]] in v dveh urah potonila; več, kot 1500 ljudi je umrlo v nesreči, med njimi je bil tudi Smith, ki je potonil skupaj z ladjo. Njegovega trupla niso nikoli našli. == Zgodnje in zasebno življenje == Edward John Smith se je rodil 27. januarja 1850 v ulici Well, [[Hanley]], Staffordshire v [[Anglija|Angliji]], očetu Edwardu Smithu in materi Catherine Hancock. Smith je obiskoval britansko šolo Etruria do 13. leta, ko je zapustil šolo. Leta 1867, ko je bil star 17 let je odšel v [[Liverpool]] po poti svojega polbrata Josepha Hancocka, ki je bil kapitan na ladjah z jadri. Smith se je o pomorstvu začel učiti pri senatorju Weberju, ki je bil v lasti Liverpoolovega podjetja Gibson & Co. 13. januarja 1887 se je Smith poročil z ženo Sarah Eleanor Pennington v cerkvi svetega Oswalda, Winwick, Lancashire. Njuna hči Helen Melville Smith se je rodila 2. aprila 1898 v mestu Waterloo v Liverpoolu. Družina je živela v hiši z rdečimi opekami, imenovanimi "Woodhead", na ulici Winn Road, Highfield, Southampton, [[Hampshire (razločitev)|Hampshire]]. == Kariera == === Manjša poveljstva === [[Slika:Olympic Crew 1911.jpg|sličica|Kapitan Smith, [[William McMaster Murdoch]], Joseph Evans in David Alexander na Olympicu.]] Edward Smith se je družbi [[White Star Line]] pridružil marca [[1880]], kot četrti častnik na SS Celticu. Služil je, kot častnik na oceanskih prevozih v [[Avstralija|Avstralijo]] in [[New York]] od koder je dobil status. Leta [[1887]] je prvič postal kapitan, poveljeval je na RMS Republicu. Od leta [[1904]] je začel poveljevati tudi na večjih ladjah, ko je postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. === Večja poveljstva === Smith je na Mayesticu poveljeval devet let. Ko se je leta 1899 začela druga burska vojna, je bil Mayestic najet za prevoz vojakov v [[Kolonija (geografija)|kolonijo]]. Smith je opravil dva potovanja v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], oboje brez incidentov, leta 1903 pa mu je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edward VII]] podelil ladijsko medaljo in napisal na zaponko "Južna Afrika". Smith je veljal za "varnega kapitana". Smith je celo znan, kot "kapitan milijonarjev". Od leta 1904 je poveljeval na najnovejših ladjah družbe White Star Line. Leta 1904 je poveljeval na takrat največji ladji na svetu - SS Baltic. Njeno krstno potovanje na katero se je odpravila 29. junija 1904 iz Liverpoola v New York, je minilo brez incidentov. Po treh letih poveljevanja na Balticu je Smith ponovno poveljeval takrat novi največji ladji na svetu - SS Jadran. Smith je med poveljevanjem na Jadranu prejel veliko odlikovanj častnikov. Kot eden najbolj izkušenih morskih kapitan je bil Smith pozvan, da prvi poveljuje na novi in prvi ladji razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] ter hkrati takrat največji ladji na svetu - [[RMS Olympic]]. Krstna plovba iz Southamptona v New York je bila uspešno opravljena 21. junija 1911, a ko je ladja plula do pomola v pristanišču, se je zgodil manjši incident. Ko je 20 vlačilcev pomagalo Olympicu do newyorškega pomola št. 59, je Olympic zavil ostro v desno in trup je skoraj stisnil v pomol en vlačilec, ki je plul na desni strani Olympicove krme. === Trk z HMS Hawke === 20. septembra 1911 je Olympic v bližini otoka Wight trčil v vojaško ladjo [[HMS Hawke (1891)|HMS Hawke]], to je bila njegova prva nesreča. Čeprav je voda poplavila dva neprepustna predelka in polovico tretjega, je Olympic kljub poškodovanemu propelerju uspel doseči pristanišče v Southamptonu. Kapitan Smith je bil ob dogodku na ladijskem mostu. [[Harland & Wolff]] je moral začasno prekiniti opremljanje na Titanicu, da bi čim prej popravil ladjo Olympic in jo vrnil v službo. Februarja [[1912]], skoraj štiri mesece potem, ko so ladjo vrnili v službo, je Olympic izgubil lopatico na propelerju in znova je odplul v ladjedelnico na popravilo. Zaradi ponovne prekinitve opremljanja na Titanicu, sta se Harland & Wolff in družba White Star Line odločila, da krstno plovbo Titanica premestijo z 20. marca na 10. april 1912. == RMS Titanic == Kljub prejšnjim nezgodam, je kapitan Smith vseeno ostal dober in izkušen kapitan in je bil pozvan, da poveljuje na naslednji ladji razreda Olympic, takrat ponovno največji na svetu - [[RMS Titanic]], ki je 10. aprila 1912 odplul na svojo krstno plovbo iz Southamptona. Čeprav nekateri viri pravijo, da se je Smith po končani Titanicovi krstni plovbi odločil za upokojitev, so časopisi v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]] objavili, da bo Smith na Titanicu poveljeval dokler družba White Star Line ne bo zgradila tretjo in zadnjo ter večjo, luksuznejšo ladjo - [[HMHS Britannic|Britannic]], na kateri je Smith tudi nameraval poveljevati. [[Slika:Titanic the sinking.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja Titanica. ]] Smith se je 30. marca 1912 izkrcal z ladje Olympic ter poveljstvo ladje predal kapitanu [[Herbert Haddock|Herbertu Haddocku]]. Naslednji dan je Smith odpotoval v Belfast, kjer se je vkrcal na ladjo RMS Titanic ter bil prisoten na ladji 2. aprila, ko je opravljala svoja testiranja na morju. Po končanih testiranjih je Titanic pod Smithovim poveljstvom izplul iz Belfasta ter odplul v Southampton kamor je prispel 4. aprila ponoči. Dan po prihodu se je Smith izkrcal z ladje ter odšel domov, kjer se je poslovil od žene in otrok, nato pa se je na dan odhoda, 10. aprila 1912 ob 7:00 uri zjutraj vkrcal nazaj na krov Titanica, da bi pregledal [[Posadka ladje RMS Titanic|ladijsko posadko]] ter se pripravil na krstno plovbo. Ob izplutju iz pristanišča ob 12:00 je Titanic plul mimo ladje [[SS City of New York]] in pri tem povzročil take valove, da so se vrvi, ki so povezovale City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, pri tem pa je Smith na ladijskem mostu ukazal zaviti ostro v desno. Hitro ukrepanje kapitana Smitha je pomagalo preprečiti konec Titanicove krstne plovbe. Zvečer 12. aprila je Smith večerjal z predsednikom družbe White Star Line, [[Joseph Bruce Ismay|Josephom Bruceom Ismayem]] v prvorazredni restavraciji na palubi B. Zvečer 13. aprila je Smith v sprejemnici zabaval skupino, ko jim je povedal, da bi "ladjo lahko prerezali na tri mesta in vsak kos bi plaval". 14. aprila 1912 so radijski operaterji prejeli šest sporočil z drugih ladij, ki so opozarjala na plavajoči [[Ledena gora|led]], kar so potniki na Titaniku začeli opažati popoldne. Tistega jutra 14. aprila je Smith osebno vodil nedeljsko [[bogoslužje]] v jedilnici prvega razreda in ga zaključil s hvalnico "Večni Oče, Močan, da rešiš". Ob 12:45 je Smith prišel na most. Tisti večer se je Smith udeležil velike večerje v restavraciji na palubi B, ki naj bi bila organizirana v njegovo čast. Stevard salona [[Thomas Whiteley]] je izjavil, da se je Smith pogovarjal in šalil z [[John Jacob Astor IV|Johnom Jacobom Astorjem]]. Ob 21:00 se je kapitan Smith na mostu posvetoval z drugim častnikom [[Charles Lightoller|Charlesom Lightollerjem]] in preden je odšel, je Smith dejal: "Če postane kaj nejasno mi sporočite." Okoli 22:00 je Smith odšel s četrtim častnikom [[Joseph Boxhall|Josephom Boxhallom]] v sobo za karte, kjer mu je Boxhall povedal položaj ladje. Ob 23:40 14. aprila, je Titanic trčil v ledeno goro. Smith je trk začutil medtem, ko je spal v svoji kabini in se nato takoj odpravil na ladijski most, kjer ga je prvi častnik [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]] obvestil, da je ladja trčila v ledeno goro. Kmalu je postalo jasno, da je ladja resno poškodovana; Smith je ukazal ustaviti motorje in prosil Boxhalla, naj pokliče konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]]. Okoli polnoči 15. aprila je Smith zapustil most, ko mu je Andrews dejal, da ni več nobenega upanja in da bo Titanic potonil čez največ dve uri, saj je led prebil šest ladijskih predelkov. Posadki je dal ukaz, naj začne pripravljati reševalne čolne. Ob 00:05 je Smith odšel v radijsko sobo, kjer je operaterjema [[Jack Phillips (radijski operater)|Jacku Phillipsu]] in [[Harold Bride|Haroldu Brideu]] ukazal začeti pošiljati SOS signale, deset minut pozneje pa je ukazal posadki, da potnike začnejo zbujati, jih pošiljati na palubo ter jim naročiti, da naj si oblečejo reševalne jopiče. Kapitan Smith je bil izkušen mornar, ki je 40 let služil na morju, od tega 27 let kot poveljnik. To je bila prva kriza v njegovi karieri in vedel je, da bi tudi če bi bili vsi čolni popolnoma zasedeni, na ladji ostalo več kot tisoč ljudi, ko bi se potopila, z malo ali nič možnosti za preživetje. Pogosto se trdi, da je bil Smith zelo neučinkovit in neaktiven pri poskusih ublažitve izgube življenj, da je zaradi neodločnosti ohromel in doživel nekakšen [[duševni zlom]] ali [[živčni zlom]] ali pa je bil videti izgubljen v transu, ko je začel dojemati ogromnost tega, kar se bo zgodilo. To ovrže skrbna raziskava pričevanj, ki opisujejo Smitha da je prevzel nadzor in se vedel hladnokrvno in mirno. Takoj je začel preiskavo narave in obsega škode, osebno je dvakrat šel pod palubo, da bi preveril morebitno škodo, in pripravil radijske možje na možnost, da bodo morali poklicati pomoč. Previdno je ravnal, ko je svoji posadki ukazal, naj začne pripravljati rešilne čolne za natovarjanje in potnike spravi v rešilne pasove, ko mu je Andrews povedal, da ladja tone. Smitha so opazovali po vseh palubah, kako je osebno nadzoroval in pomagal natovarjati rešilne čolne, komuniciral s potniki in poskušal vcepiti nujnost upoštevanja ukazov za evakuacijo, hkrati pa se je izognil paniki, tako da potnikov in druge posadke ni javno obvestil, da se bo ladja zagotovo potopila. Potapljanje ladje je Smitha postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po predlogu ostalih častnikov ukazal, da imajo [[Najprej ženske in otroci|ženske in otroci prednost]]. Potnikom je ukazal, naj se spustijo na promenadno palubo, da se začnejo vkrcavati na čoln št. 4; osebno je pomagal pri natovarjanju čolnov št. 8, 6 in 2, kamor je ukazal, naj se vkrca major [[Arthur Godfrey Peuchen]] iz Kraljevega kanadskega jahtnega kluba. Prav tako se je z Boxhallom oglasil na ladijskem mostu, da bi izstrelili signalne rakete. Ko je potnica Eloise Hughes Smith (ni v sorodu) prosila, ali bi lahko Lucian, njen mož, s katerim je bila poročena dva meseca, šel z njo, jo je kapitan Smith ignoriral in znova zavpil skozi megafon, da imajo ženske in otroci prednost. Ob 2:05, ko je ladjo zapustil še zadnji čoln, je Smith naredil obhod po palubi in posadko obvestil, da naj vsak poskrbi zase. Nato je odšel še v radijsko sobo, kjer je obvestil tudi Phillipsa in Brideja, da sta opravila njuno dolžnost ter da naj gresta. Zatem se je vrnil na palubo in ob 2:10 je po megafonu vsem ukazal, da naj zapustijo ladjo. Zatem se je Smith vrnil na ladijski most. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912 in Smith je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli. === Smrt === O Smithovi smrti je več teorij. Nekateri preživeli potniki so povedali, da so videli Smitha, ko se je zaprl na ladijski most in tam ostal dokler ni na most skozi okna vdrla voda in se utopil v vodi, ker se je samo odločil, da bo potonil skupaj z ladjo. Drugi so povedali, da je Smith s seboj vzel pištolo in se na mostu ustrelil. Nekatera poročila so dejala, da je Smith v vodi pomagal pri vkrcavanju potnikov na zložljiv reševalni čoln B in da je umrl potem, ko ga je zajel vodni vrtinec in se je zato v v vodi utopil. Drugi so dodali, da je Smith odplaval do čolna B, kjer naj bi na čoln vkrcal dojenčka, zatem pa naj bi Smith umrl v vodi zaradi izčrpanosti in podhladitve. Vendar pa te teorije, da je Smith umrl v bližini zložljivega čolna B mnogi zavračajo. [[New York Herald]] je v svoji izdaji 19. aprila 1912 gostil [[Robert Williams Daniel|Roberta Williamsa Daniela]], ki je skočil s krme tik preden je ladja potonila, v svoji izdaji 19. aprila 1912 pa je trdil, da je bil priča kapitanu Smithu, ki se je utapljal v ladji.  "Na mostu sem videl kapitana Smitha. Oči so se mi na videz priklepale nanj. Krov, s katerega sem skočil, je bil pod vodo. Voda se je počasi dvigala in je bila zdaj na tleh mostu. Potem je voda vdrla na most, kjer je bil kapitan Smith. Zatem ga nisem več videl. Umrl je, kot heroj" je povedal Daniel. == Spomin == [[Slika:Captain Edward Smith statue, Beacon Park, Lichfield - geograph.org.uk - 403721.jpg|sličica|286x286_pik|Spominski kip kapitana Smitha v parku Beacon.]] Kip, ki ga je izklesala Kathleen Scott, je bil odkrit junija 1914 na zahodnem koncu muzejskih vrtov v parku Beacon v Lichfieldu. Podstavek je narejen iz kornitskega granita, slika pa bronasta. Za lokacijo spomenika je bil izbran Lichfield, ker je bil Smith staffordshire, Lichfield pa središče škofije. Kip je prvotno stal 740 funtov, dvignjen z lokalnimi in državnimi prispevki. Leta 2010 so v okviru programa "Parki za ljudi" kip obnovili. Leta 2011 so kip preselili v domači kraj kapitana Smitha v Hanley. Na kip so še namestili tablico z napisom: "Ta spomenik je posvečen v spomin na kapitana Edwarda Johna Smitha. Rojen v Hanleyu, 27. januarja 1850, umrl na morju, 15. aprila 1912". Kot član kraljeve mornarice je Smith nosil svoji dve glavni medalji, ki sta bili v njegovi uniformi: medaljo častnikov kraljeve mornarice in ladijsko medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *https://www.biography.com/historical-figure/edward-j-smith *https://www.britannica.com/biography/Edward-J-Smith *https://www.bbc.com/news/uk-wales-17513240 *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smith, Edward John}} [[Kategorija:Angleški pomorščaki]] [[Kategorija:Umrli na morju]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] isn9oho5ibkv9g2wn4qqui7ixaugipw 6665381 6665380 2026-04-25T12:48:18Z Gledalec 242658 /* Spomin */ pp 6665381 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Edward J. Smith|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=Kapitan ladje [[RMS Titanic]]|occupation=<!-- WD -->}} '''Edward John Smith''', [[Britanci|britanski]] mornar, pomorščak, častnik in [[kapitan]] * [[27. januar]] [[1850]], [[Hanley, Stafforshide|Hanley]], [[Stafforshide]], [[Združeno Kraljestvo]] † [[15. april]] [[1912]], [[Severni Atlantik]]. Edward Smith je bil kapitan na številnih ladjah družbe [[White Star Line]]. Leta 1912 je bil kapitan [[Titanic]]a in je na ladji tudi umrl, ko je ladja [[Potop ladje RMS Titanic|potonila]] na svoji krstni plovbi. Smith je šolo zapustil zgodaj, da bi se pridružil britanski trgovski mornarici. Po zaslugi mojstrske vozovnice je dobil službo v prestižni britanski družbi White Star Line. Hitro je končal diplomiranje in začel delati leta 1887. Prva ladja na kateri je poveljeval je bila SS Republic. Bil je tudi kapitan Majestica, na katerem je poveljeval devet let. Leta 1904 je Smith postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. Uspešno je poveljeval na Balticu, Adriaticu in [[RMS Olympic|Olympicu]]. Aprila 1912 je poveljeval na Titanicu, ko je odplul na svojo krstno plovbo v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med plovbo je ladja v severnem Atlantiku trčila v [[Ledena gora|ledeno goro]] in v dveh urah potonila; več, kot 1500 ljudi je umrlo v nesreči, med njimi je bil tudi Smith, ki je potonil skupaj z ladjo. Njegovega trupla niso nikoli našli. == Zgodnje in zasebno življenje == Edward John Smith se je rodil 27. januarja 1850 v ulici Well, [[Hanley]], Staffordshire v [[Anglija|Angliji]], očetu Edwardu Smithu in materi Catherine Hancock. Smith je obiskoval britansko šolo Etruria do 13. leta, ko je zapustil šolo. Leta 1867, ko je bil star 17 let je odšel v [[Liverpool]] po poti svojega polbrata Josepha Hancocka, ki je bil kapitan na ladjah z jadri. Smith se je o pomorstvu začel učiti pri senatorju Weberju, ki je bil v lasti Liverpoolovega podjetja Gibson & Co. 13. januarja 1887 se je Smith poročil z ženo Sarah Eleanor Pennington v cerkvi svetega Oswalda, Winwick, Lancashire. Njuna hči Helen Melville Smith se je rodila 2. aprila 1898 v mestu Waterloo v Liverpoolu. Družina je živela v hiši z rdečimi opekami, imenovanimi "Woodhead", na ulici Winn Road, Highfield, Southampton, [[Hampshire (razločitev)|Hampshire]]. == Kariera == === Manjša poveljstva === [[Slika:Olympic Crew 1911.jpg|sličica|Kapitan Smith, [[William McMaster Murdoch]], Joseph Evans in David Alexander na Olympicu.]] Edward Smith se je družbi [[White Star Line]] pridružil marca [[1880]], kot četrti častnik na SS Celticu. Služil je, kot častnik na oceanskih prevozih v [[Avstralija|Avstralijo]] in [[New York]] od koder je dobil status. Leta [[1887]] je prvič postal kapitan, poveljeval je na RMS Republicu. Od leta [[1904]] je začel poveljevati tudi na večjih ladjah, ko je postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. === Večja poveljstva === Smith je na Mayesticu poveljeval devet let. Ko se je leta 1899 začela druga burska vojna, je bil Mayestic najet za prevoz vojakov v [[Kolonija (geografija)|kolonijo]]. Smith je opravil dva potovanja v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], oboje brez incidentov, leta 1903 pa mu je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edward VII]] podelil ladijsko medaljo in napisal na zaponko "Južna Afrika". Smith je veljal za "varnega kapitana". Smith je celo znan, kot "kapitan milijonarjev". Od leta 1904 je poveljeval na najnovejših ladjah družbe White Star Line. Leta 1904 je poveljeval na takrat največji ladji na svetu - SS Baltic. Njeno krstno potovanje na katero se je odpravila 29. junija 1904 iz Liverpoola v New York, je minilo brez incidentov. Po treh letih poveljevanja na Balticu je Smith ponovno poveljeval takrat novi največji ladji na svetu - SS Jadran. Smith je med poveljevanjem na Jadranu prejel veliko odlikovanj častnikov. Kot eden najbolj izkušenih morskih kapitan je bil Smith pozvan, da prvi poveljuje na novi in prvi ladji razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] ter hkrati takrat največji ladji na svetu - [[RMS Olympic]]. Krstna plovba iz Southamptona v New York je bila uspešno opravljena 21. junija 1911, a ko je ladja plula do pomola v pristanišču, se je zgodil manjši incident. Ko je 20 vlačilcev pomagalo Olympicu do newyorškega pomola št. 59, je Olympic zavil ostro v desno in trup je skoraj stisnil v pomol en vlačilec, ki je plul na desni strani Olympicove krme. === Trk z HMS Hawke === 20. septembra 1911 je Olympic v bližini otoka Wight trčil v vojaško ladjo [[HMS Hawke (1891)|HMS Hawke]], to je bila njegova prva nesreča. Čeprav je voda poplavila dva neprepustna predelka in polovico tretjega, je Olympic kljub poškodovanemu propelerju uspel doseči pristanišče v Southamptonu. Kapitan Smith je bil ob dogodku na ladijskem mostu. [[Harland & Wolff]] je moral začasno prekiniti opremljanje na Titanicu, da bi čim prej popravil ladjo Olympic in jo vrnil v službo. Februarja [[1912]], skoraj štiri mesece potem, ko so ladjo vrnili v službo, je Olympic izgubil lopatico na propelerju in znova je odplul v ladjedelnico na popravilo. Zaradi ponovne prekinitve opremljanja na Titanicu, sta se Harland & Wolff in družba White Star Line odločila, da krstno plovbo Titanica premestijo z 20. marca na 10. april 1912. == RMS Titanic == Kljub prejšnjim nezgodam, je kapitan Smith vseeno ostal dober in izkušen kapitan in je bil pozvan, da poveljuje na naslednji ladji razreda Olympic, takrat ponovno največji na svetu - [[RMS Titanic]], ki je 10. aprila 1912 odplul na svojo krstno plovbo iz Southamptona. Čeprav nekateri viri pravijo, da se je Smith po končani Titanicovi krstni plovbi odločil za upokojitev, so časopisi v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]] objavili, da bo Smith na Titanicu poveljeval dokler družba White Star Line ne bo zgradila tretjo in zadnjo ter večjo, luksuznejšo ladjo - [[HMHS Britannic|Britannic]], na kateri je Smith tudi nameraval poveljevati. [[Slika:Titanic the sinking.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja Titanica. ]] Smith se je 30. marca 1912 izkrcal z ladje Olympic ter poveljstvo ladje predal kapitanu [[Herbert Haddock|Herbertu Haddocku]]. Naslednji dan je Smith odpotoval v Belfast, kjer se je vkrcal na ladjo RMS Titanic ter bil prisoten na ladji 2. aprila, ko je opravljala svoja testiranja na morju. Po končanih testiranjih je Titanic pod Smithovim poveljstvom izplul iz Belfasta ter odplul v Southampton kamor je prispel 4. aprila ponoči. Dan po prihodu se je Smith izkrcal z ladje ter odšel domov, kjer se je poslovil od žene in otrok, nato pa se je na dan odhoda, 10. aprila 1912 ob 7:00 uri zjutraj vkrcal nazaj na krov Titanica, da bi pregledal [[Posadka ladje RMS Titanic|ladijsko posadko]] ter se pripravil na krstno plovbo. Ob izplutju iz pristanišča ob 12:00 je Titanic plul mimo ladje [[SS City of New York]] in pri tem povzročil take valove, da so se vrvi, ki so povezovale City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, pri tem pa je Smith na ladijskem mostu ukazal zaviti ostro v desno. Hitro ukrepanje kapitana Smitha je pomagalo preprečiti konec Titanicove krstne plovbe. Zvečer 12. aprila je Smith večerjal z predsednikom družbe White Star Line, [[Joseph Bruce Ismay|Josephom Bruceom Ismayem]] v prvorazredni restavraciji na palubi B. Zvečer 13. aprila je Smith v sprejemnici zabaval skupino, ko jim je povedal, da bi "ladjo lahko prerezali na tri mesta in vsak kos bi plaval". 14. aprila 1912 so radijski operaterji prejeli šest sporočil z drugih ladij, ki so opozarjala na plavajoči [[Ledena gora|led]], kar so potniki na Titaniku začeli opažati popoldne. Tistega jutra 14. aprila je Smith osebno vodil nedeljsko [[bogoslužje]] v jedilnici prvega razreda in ga zaključil s hvalnico "Večni Oče, Močan, da rešiš". Ob 12:45 je Smith prišel na most. Tisti večer se je Smith udeležil velike večerje v restavraciji na palubi B, ki naj bi bila organizirana v njegovo čast. Stevard salona [[Thomas Whiteley]] je izjavil, da se je Smith pogovarjal in šalil z [[John Jacob Astor IV|Johnom Jacobom Astorjem]]. Ob 21:00 se je kapitan Smith na mostu posvetoval z drugim častnikom [[Charles Lightoller|Charlesom Lightollerjem]] in preden je odšel, je Smith dejal: "Če postane kaj nejasno mi sporočite." Okoli 22:00 je Smith odšel s četrtim častnikom [[Joseph Boxhall|Josephom Boxhallom]] v sobo za karte, kjer mu je Boxhall povedal položaj ladje. Ob 23:40 14. aprila, je Titanic trčil v ledeno goro. Smith je trk začutil medtem, ko je spal v svoji kabini in se nato takoj odpravil na ladijski most, kjer ga je prvi častnik [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]] obvestil, da je ladja trčila v ledeno goro. Kmalu je postalo jasno, da je ladja resno poškodovana; Smith je ukazal ustaviti motorje in prosil Boxhalla, naj pokliče konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]]. Okoli polnoči 15. aprila je Smith zapustil most, ko mu je Andrews dejal, da ni več nobenega upanja in da bo Titanic potonil čez največ dve uri, saj je led prebil šest ladijskih predelkov. Posadki je dal ukaz, naj začne pripravljati reševalne čolne. Ob 00:05 je Smith odšel v radijsko sobo, kjer je operaterjema [[Jack Phillips (radijski operater)|Jacku Phillipsu]] in [[Harold Bride|Haroldu Brideu]] ukazal začeti pošiljati SOS signale, deset minut pozneje pa je ukazal posadki, da potnike začnejo zbujati, jih pošiljati na palubo ter jim naročiti, da naj si oblečejo reševalne jopiče. Kapitan Smith je bil izkušen mornar, ki je 40 let služil na morju, od tega 27 let kot poveljnik. To je bila prva kriza v njegovi karieri in vedel je, da bi tudi če bi bili vsi čolni popolnoma zasedeni, na ladji ostalo več kot tisoč ljudi, ko bi se potopila, z malo ali nič možnosti za preživetje. Pogosto se trdi, da je bil Smith zelo neučinkovit in neaktiven pri poskusih ublažitve izgube življenj, da je zaradi neodločnosti ohromel in doživel nekakšen [[duševni zlom]] ali [[živčni zlom]] ali pa je bil videti izgubljen v transu, ko je začel dojemati ogromnost tega, kar se bo zgodilo. To ovrže skrbna raziskava pričevanj, ki opisujejo Smitha da je prevzel nadzor in se vedel hladnokrvno in mirno. Takoj je začel preiskavo narave in obsega škode, osebno je dvakrat šel pod palubo, da bi preveril morebitno škodo, in pripravil radijske možje na možnost, da bodo morali poklicati pomoč. Previdno je ravnal, ko je svoji posadki ukazal, naj začne pripravljati rešilne čolne za natovarjanje in potnike spravi v rešilne pasove, ko mu je Andrews povedal, da ladja tone. Smitha so opazovali po vseh palubah, kako je osebno nadzoroval in pomagal natovarjati rešilne čolne, komuniciral s potniki in poskušal vcepiti nujnost upoštevanja ukazov za evakuacijo, hkrati pa se je izognil paniki, tako da potnikov in druge posadke ni javno obvestil, da se bo ladja zagotovo potopila. Potapljanje ladje je Smitha postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po predlogu ostalih častnikov ukazal, da imajo [[Najprej ženske in otroci|ženske in otroci prednost]]. Potnikom je ukazal, naj se spustijo na promenadno palubo, da se začnejo vkrcavati na čoln št. 4; osebno je pomagal pri natovarjanju čolnov št. 8, 6 in 2, kamor je ukazal, naj se vkrca major [[Arthur Godfrey Peuchen]] iz Kraljevega kanadskega jahtnega kluba. Prav tako se je z Boxhallom oglasil na ladijskem mostu, da bi izstrelili signalne rakete. Ko je potnica Eloise Hughes Smith (ni v sorodu) prosila, ali bi lahko Lucian, njen mož, s katerim je bila poročena dva meseca, šel z njo, jo je kapitan Smith ignoriral in znova zavpil skozi megafon, da imajo ženske in otroci prednost. Ob 2:05, ko je ladjo zapustil še zadnji čoln, je Smith naredil obhod po palubi in posadko obvestil, da naj vsak poskrbi zase. Nato je odšel še v radijsko sobo, kjer je obvestil tudi Phillipsa in Brideja, da sta opravila njuno dolžnost ter da naj gresta. Zatem se je vrnil na palubo in ob 2:10 je po megafonu vsem ukazal, da naj zapustijo ladjo. Zatem se je Smith vrnil na ladijski most. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912 in Smith je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli. === Smrt === O Smithovi smrti je več teorij. Nekateri preživeli potniki so povedali, da so videli Smitha, ko se je zaprl na ladijski most in tam ostal dokler ni na most skozi okna vdrla voda in se utopil v vodi, ker se je samo odločil, da bo potonil skupaj z ladjo. Drugi so povedali, da je Smith s seboj vzel pištolo in se na mostu ustrelil. Nekatera poročila so dejala, da je Smith v vodi pomagal pri vkrcavanju potnikov na zložljiv reševalni čoln B in da je umrl potem, ko ga je zajel vodni vrtinec in se je zato v v vodi utopil. Drugi so dodali, da je Smith odplaval do čolna B, kjer naj bi na čoln vkrcal dojenčka, zatem pa naj bi Smith umrl v vodi zaradi izčrpanosti in podhladitve. Vendar pa te teorije, da je Smith umrl v bližini zložljivega čolna B mnogi zavračajo. [[New York Herald]] je v svoji izdaji 19. aprila 1912 gostil [[Robert Williams Daniel|Roberta Williamsa Daniela]], ki je skočil s krme tik preden je ladja potonila, v svoji izdaji 19. aprila 1912 pa je trdil, da je bil priča kapitanu Smithu, ki se je utapljal v ladji.  "Na mostu sem videl kapitana Smitha. Oči so se mi na videz priklepale nanj. Krov, s katerega sem skočil, je bil pod vodo. Voda se je počasi dvigala in je bila zdaj na tleh mostu. Potem je voda vdrla na most, kjer je bil kapitan Smith. Zatem ga nisem več videl. Umrl je, kot heroj" je povedal Daniel. == Spomini == [[Slika:Captain Edward Smith statue, Beacon Park, Lichfield - geograph.org.uk - 403721.jpg|sličica|286x286_pik|Spominski kip kapitana Smitha v parku Beacon.]] Kip, ki ga je izklesala Kathleen Scott, je bil postavljen junija 1914 na zahodnem koncu muzejskih vrtov v parku Beacon v Lichfieldu. Podstavek je narejen iz kornitskega granita, slika pa bronasta. Za lokacijo spomenika je bil izbran Lichfield, ker je bil Smith staffordshire, Lichfield pa središče škofije. Kip je prvotno stal 740 funtov, dvignjen z lokalnimi in državnimi prispevki. Leta 2010 so v okviru programa "Parki za ljudi" kip obnovili. Leta 2011 so kip preselili v domači kraj kapitana Smitha v Hanley. Na kip so še namestili tablico z napisom: "Ta spomenik je posvečen v spomin na kapitana Edwarda Johna Smitha. Rojen v Hanleyu, 27. januarja 1850, umrl na morju, 15. aprila 1912". Kot član kraljeve mornarice je Smith nosil svoji dve glavni medalji, ki sta bili v njegovi uniformi: medaljo častnikov kraljeve mornarice in ladijsko medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *https://www.biography.com/historical-figure/edward-j-smith *https://www.britannica.com/biography/Edward-J-Smith *https://www.bbc.com/news/uk-wales-17513240 *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smith, Edward John}} [[Kategorija:Angleški pomorščaki]] [[Kategorija:Umrli na morju]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] 34ukl5cy7jpls4965k0xuyhiz6dkm6x 6665382 6665381 2026-04-25T12:48:44Z Gledalec 242658 /* RMS Titanic */ pp 6665382 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Edward J. Smith|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=Kapitan ladje [[RMS Titanic]]|occupation=<!-- WD -->}} '''Edward John Smith''', [[Britanci|britanski]] mornar, pomorščak, častnik in [[kapitan]] * [[27. januar]] [[1850]], [[Hanley, Stafforshide|Hanley]], [[Stafforshide]], [[Združeno Kraljestvo]] † [[15. april]] [[1912]], [[Severni Atlantik]]. Edward Smith je bil kapitan na številnih ladjah družbe [[White Star Line]]. Leta 1912 je bil kapitan [[Titanic]]a in je na ladji tudi umrl, ko je ladja [[Potop ladje RMS Titanic|potonila]] na svoji krstni plovbi. Smith je šolo zapustil zgodaj, da bi se pridružil britanski trgovski mornarici. Po zaslugi mojstrske vozovnice je dobil službo v prestižni britanski družbi White Star Line. Hitro je končal diplomiranje in začel delati leta 1887. Prva ladja na kateri je poveljeval je bila SS Republic. Bil je tudi kapitan Majestica, na katerem je poveljeval devet let. Leta 1904 je Smith postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. Uspešno je poveljeval na Balticu, Adriaticu in [[RMS Olympic|Olympicu]]. Aprila 1912 je poveljeval na Titanicu, ko je odplul na svojo krstno plovbo v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med plovbo je ladja v severnem Atlantiku trčila v [[Ledena gora|ledeno goro]] in v dveh urah potonila; več, kot 1500 ljudi je umrlo v nesreči, med njimi je bil tudi Smith, ki je potonil skupaj z ladjo. Njegovega trupla niso nikoli našli. == Zgodnje in zasebno življenje == Edward John Smith se je rodil 27. januarja 1850 v ulici Well, [[Hanley]], Staffordshire v [[Anglija|Angliji]], očetu Edwardu Smithu in materi Catherine Hancock. Smith je obiskoval britansko šolo Etruria do 13. leta, ko je zapustil šolo. Leta 1867, ko je bil star 17 let je odšel v [[Liverpool]] po poti svojega polbrata Josepha Hancocka, ki je bil kapitan na ladjah z jadri. Smith se je o pomorstvu začel učiti pri senatorju Weberju, ki je bil v lasti Liverpoolovega podjetja Gibson & Co. 13. januarja 1887 se je Smith poročil z ženo Sarah Eleanor Pennington v cerkvi svetega Oswalda, Winwick, Lancashire. Njuna hči Helen Melville Smith se je rodila 2. aprila 1898 v mestu Waterloo v Liverpoolu. Družina je živela v hiši z rdečimi opekami, imenovanimi "Woodhead", na ulici Winn Road, Highfield, Southampton, [[Hampshire (razločitev)|Hampshire]]. == Kariera == === Manjša poveljstva === [[Slika:Olympic Crew 1911.jpg|sličica|Kapitan Smith, [[William McMaster Murdoch]], Joseph Evans in David Alexander na Olympicu.]] Edward Smith se je družbi [[White Star Line]] pridružil marca [[1880]], kot četrti častnik na SS Celticu. Služil je, kot častnik na oceanskih prevozih v [[Avstralija|Avstralijo]] in [[New York]] od koder je dobil status. Leta [[1887]] je prvič postal kapitan, poveljeval je na RMS Republicu. Od leta [[1904]] je začel poveljevati tudi na večjih ladjah, ko je postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. === Večja poveljstva === Smith je na Mayesticu poveljeval devet let. Ko se je leta 1899 začela druga burska vojna, je bil Mayestic najet za prevoz vojakov v [[Kolonija (geografija)|kolonijo]]. Smith je opravil dva potovanja v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], oboje brez incidentov, leta 1903 pa mu je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edward VII]] podelil ladijsko medaljo in napisal na zaponko "Južna Afrika". Smith je veljal za "varnega kapitana". Smith je celo znan, kot "kapitan milijonarjev". Od leta 1904 je poveljeval na najnovejših ladjah družbe White Star Line. Leta 1904 je poveljeval na takrat največji ladji na svetu - SS Baltic. Njeno krstno potovanje na katero se je odpravila 29. junija 1904 iz Liverpoola v New York, je minilo brez incidentov. Po treh letih poveljevanja na Balticu je Smith ponovno poveljeval takrat novi največji ladji na svetu - SS Jadran. Smith je med poveljevanjem na Jadranu prejel veliko odlikovanj častnikov. Kot eden najbolj izkušenih morskih kapitan je bil Smith pozvan, da prvi poveljuje na novi in prvi ladji razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] ter hkrati takrat največji ladji na svetu - [[RMS Olympic]]. Krstna plovba iz Southamptona v New York je bila uspešno opravljena 21. junija 1911, a ko je ladja plula do pomola v pristanišču, se je zgodil manjši incident. Ko je 20 vlačilcev pomagalo Olympicu do newyorškega pomola št. 59, je Olympic zavil ostro v desno in trup je skoraj stisnil v pomol en vlačilec, ki je plul na desni strani Olympicove krme. === Trk z HMS Hawke === 20. septembra 1911 je Olympic v bližini otoka Wight trčil v vojaško ladjo [[HMS Hawke (1891)|HMS Hawke]], to je bila njegova prva nesreča. Čeprav je voda poplavila dva neprepustna predelka in polovico tretjega, je Olympic kljub poškodovanemu propelerju uspel doseči pristanišče v Southamptonu. Kapitan Smith je bil ob dogodku na ladijskem mostu. [[Harland & Wolff]] je moral začasno prekiniti opremljanje na Titanicu, da bi čim prej popravil ladjo Olympic in jo vrnil v službo. Februarja [[1912]], skoraj štiri mesece potem, ko so ladjo vrnili v službo, je Olympic izgubil lopatico na propelerju in znova je odplul v ladjedelnico na popravilo. Zaradi ponovne prekinitve opremljanja na Titanicu, sta se Harland & Wolff in družba White Star Line odločila, da krstno plovbo Titanica premestijo z 20. marca na 10. april 1912. == RMS Titanic == Kljub prejšnjim nezgodam, je kapitan Smith vseeno ostal dober in izkušen kapitan in je bil pozvan, da poveljuje na naslednji ladji razreda Olympic, takrat ponovno največji na svetu - [[RMS Titanic]], ki je 10. aprila 1912 odplul na svojo krstno plovbo iz Southamptona. Čeprav nekateri viri pravijo, da se je Smith po končani Titanicovi krstni plovbi odločil za upokojitev, so časopisi v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]] objavili, da bo Smith na Titanicu poveljeval dokler družba White Star Line ne bo zgradila tretjo in zadnjo ter večjo, luksuznejšo ladjo - [[HMHS Britannic|Britannic]], na kateri je Smith tudi nameraval poveljevati. [[Slika:Titanic the sinking.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja Titanica. ]] Smith se je 30. marca 1912 izkrcal z ladje Olympic ter poveljstvo ladje predal kapitanu [[Herbert Haddock|Herbertu Haddocku]]. Naslednji dan je Smith odpotoval v Belfast, kjer se je vkrcal na ladjo RMS Titanic ter bil prisoten na ladji 2. aprila, ko je opravljala svoja testiranja na morju. Po končanih testiranjih je Titanic pod Smithovim poveljstvom izplul iz Belfasta ter odplul v Southampton kamor je prispel 4. aprila ponoči. Dan po prihodu se je Smith izkrcal z ladje ter odšel domov, kjer se je poslovil od žene in otrok, nato pa se je na dan odhoda, 10. aprila 1912 ob 7:00 uri zjutraj vkrcal nazaj na krov Titanica, da bi pregledal [[Posadka ladje RMS Titanic|ladijsko posadko]] ter se pripravil na krstno plovbo. Ob izplutju iz pristanišča ob 12:00 je Titanic plul mimo ladje [[SS City of New York]] in pri tem povzročil take valove, da so se vrvi, ki so povezovale City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, pri tem pa je Smith na ladijskem mostu ukazal zaviti ostro v desno. Hitro ukrepanje kapitana Smitha je pomagalo preprečiti konec Titanicove krstne plovbe. Zvečer 12. aprila je Smith večerjal z predsednikom družbe White Star Line, [[Joseph Bruce Ismay|Josephom Bruceom Ismayem]] v prvorazredni restavraciji na palubi B. Zvečer 13. aprila je Smith v sprejemnici zabaval skupino, ko jim je povedal, da bi "ladjo lahko prerezali na tri mesta in vsak kos bi plaval". 14. aprila 1912 so radijski operaterji prejeli šest sporočil z drugih ladij, ki so opozarjala na plavajoči [[Ledena gora|led]], kar so potniki na Titaniku začeli opažati popoldne. Tistega jutra 14. aprila je Smith osebno vodil nedeljsko [[bogoslužje]] v jedilnici prvega razreda in ga zaključil s hvalnico "Večni Oče, Močan, da rešiš". Ob 12:45 je Smith prišel na most. Tisti večer se je Smith udeležil velike večerje v restavraciji na palubi B, ki naj bi bila organizirana v njegovo čast. Stevard salona [[Thomas Whiteley]] je izjavil, da se je Smith pogovarjal in šalil z [[John Jacob Astor IV|Johnom Jacobom Astorjem]]. Ob 21:00 se je kapitan Smith na mostu posvetoval z drugim častnikom [[Charles Lightoller|Charlesom Lightollerjem]] in preden je odšel, je Smith dejal: "Če postane kaj nejasno mi sporočite." Okoli 22:00 je Smith odšel s četrtim častnikom [[Joseph Boxhall|Josephom Boxhallom]] v sobo za karte, kjer mu je Boxhall povedal položaj ladje. Ob 23:40 14. aprila, je Titanic trčil v ledeno goro. Smith je trk začutil medtem, ko je spal v svoji kabini in se nato takoj odpravil na ladijski most, kjer ga je prvi častnik [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]] obvestil, da je ladja trčila v ledeno goro. Kmalu je postalo jasno, da je ladja resno poškodovana; Smith je ukazal ustaviti motorje in prosil Boxhalla, naj pokliče konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]]. Okoli polnoči 15. aprila je Smith zapustil most, ko mu je Andrews dejal, da ni več nobenega upanja in da bo Titanic potonil čez največ dve uri, saj je led prebil šest ladijskih predelkov. Posadki je dal ukaz, naj začne pripravljati reševalne čolne. Ob 00:05 je Smith odšel v radijsko sobo, kjer je operaterjema [[Jack Phillips (radijski operater)|Jacku Phillipsu]] in [[Harold Bride|Haroldu Brideu]] ukazal začeti pošiljati SOS signale, deset minut pozneje pa je ukazal posadki, da potnike začnejo zbujati, jih pošiljati na palubo ter jim naročiti, da naj si oblečejo reševalne jopiče. Kapitan Smith je bil izkušen mornar, ki je 40 let služil na morju, od tega 27 let kot poveljnik. To je bila prva kriza v njegovi karieri in vedel je, da bi tudi če bi bili vsi čolni popolnoma zasedeni, na ladji ostalo več kot tisoč ljudi, ko bi se potopila, z malo ali nič možnosti za preživetje. Pogosto se trdi, da je bil Smith zelo neučinkovit in neaktiven pri poskusih ublažitve izgube življenj, da je zaradi neodločnosti ohromel in doživel nekakšen [[duševni zlom]] ali [[živčni zlom]] ali pa je bil videti izgubljen v transu, ko je začel dojemati ogromnost tega, kar se bo zgodilo. To ovrže skrbna raziskava pričevanj, ki opisujejo Smitha da je prevzel nadzor in se vedel hladnokrvno in mirno. Takoj je začel preiskavo narave in obsega škode, osebno je dvakrat šel pod palubo, da bi preveril morebitno škodo, in pripravil radijske možje na možnost, da bodo morali poklicati pomoč. Previdno je ravnal, ko je svoji posadki ukazal, naj začne pripravljati rešilne čolne za natovarjanje in potnike spravi v rešilne pasove, ko mu je Andrews povedal, da ladja tone. Smitha so opazovali po vseh palubah, kako je osebno nadzoroval in pomagal natovarjati rešilne čolne, komuniciral s potniki in poskušal vcepiti nujnost upoštevanja ukazov za evakuacijo, hkrati pa se je izognil paniki, tako da potnikov in druge posadke ni javno obvestil, da se bo ladja zagotovo potopila. Potapljanje ladje je Smitha postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po predlogu ostalih častnikov ukazal, da imajo [[Najprej ženske in otroci|ženske in otroci prednost]]. Potnikom je ukazal, naj se spustijo na promenadno palubo, da se začnejo vkrcavati na čoln št. 4; osebno je pomagal pri natovarjanju čolnov št. 8, 6 in 2, kamor je ukazal, naj se vkrca major [[Arthur Godfrey Peuchen]] iz Kraljevega kanadskega jahtnega kluba. Prav tako se je z Boxhallom oglasil na ladijskem mostu, da bi izstrelili signalne rakete. Ko je potnica Eloise Hughes Smith (ni v sorodu) prosila, ali bi lahko Lucian, njen mož, s katerim je bila poročena dva meseca, šel z njo, jo je kapitan Smith ignoriral in znova zavpil skozi megafon, da imajo ženske in otroci prednost. Ob 2:05, ko je ladjo zapustil še zadnji čoln, je Smith naredil obhod po palubi in posadko obvestil, da naj vsak poskrbi zase. Nato je odšel še v radijsko sobo, kjer je obvestil tudi Phillipsa in Brideja, da sta opravila njuno dolžnost ter da naj gresta. Zatem se je vrnil na palubo in ob 2:10 je po megafonu vsem ukazal, da naj zapustijo ladjo. Zatem se je Smith vrnil na ladijski most. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912 in Smith je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli. === Smrt === O Smithovi smrti je več teorij. Nekateri preživeli potniki so povedali, da so videli Smitha, ko se je zaprl na ladijski most in tam ostal dokler ni na most skozi okna vdrla voda in se utopil v vodi, ker se je samo odločil, da bo potonil skupaj z ladjo. Drugi so povedali, da je Smith s seboj vzel pištolo in se na mostu ustrelil. Nekatera poročila so dejala, da je Smith v vodi pomagal pri vkrcavanju potnikov na zložljiv reševalni čoln B in da je umrl potem, ko ga je zajel vodni vrtinec in se je zato v v vodi utopil. Drugi so dodali, da je Smith odplaval do čolna B, kjer naj bi na čoln vkrcal dojenčka, zatem pa naj bi Smith umrl v vodi zaradi izčrpanosti in podhladitve. Vendar pa te teorije, da je Smith umrl v bližini zložljivega čolna B mnogi zavračajo. [[New York Herald]] je v svoji izdaji 19. aprila 1912 gostil [[Robert Williams Daniel|Roberta Williamsa Daniela]], ki je skočil s krme tik preden je ladja potonila, v svoji izdaji 19. aprila 1912 pa je trdil, da je bil priča kapitanu Smithu, ki se je utapljal v ladji.  "Na mostu sem videl kapitana Smitha. Oči so se mi na videz priklepale nanj. Krov, s katerega sem skočil, je bil pod vodo. Voda se je počasi dvigala in je bila zdaj na tleh mostu. Potem je voda vdrla na most, kjer je bil kapitan Smith. Zatem ga nisem več videl. Umrl je, kot heroj" je povedal Daniel. == Spomini == [[Slika:Captain Edward Smith statue, Beacon Park, Lichfield - geograph.org.uk - 403721.jpg|sličica|286x286_pik|Spominski kip kapitana Smitha v parku Beacon.]] Kip, ki ga je izklesala Kathleen Scott, je bil postavljen junija 1914 na zahodnem koncu muzejskih vrtov v parku Beacon v Lichfieldu. Podstavek je narejen iz kornitskega granita, slika pa bronasta. Za lokacijo spomenika je bil izbran Lichfield, ker je bil Smith staffordshire, Lichfield pa središče škofije. Kip je prvotno stal 740 funtov, dvignjen z lokalnimi in državnimi prispevki. Leta 2010 so v okviru programa "Parki za ljudi" kip obnovili. Leta 2011 so kip preselili v domači kraj kapitana Smitha v Hanley. Na kip so še namestili tablico z napisom: "Ta spomenik je posvečen v spomin na kapitana Edwarda Johna Smitha. Rojen v Hanleyu, 27. januarja 1850, umrl na morju, 15. aprila 1912". Kot član kraljeve mornarice je Smith nosil svoji dve glavni medalji, ki sta bili v njegovi uniformi: medaljo častnikov kraljeve mornarice in ladijsko medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *https://www.biography.com/historical-figure/edward-j-smith *https://www.britannica.com/biography/Edward-J-Smith *https://www.bbc.com/news/uk-wales-17513240 *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smith, Edward John}} [[Kategorija:Angleški pomorščaki]] [[Kategorija:Umrli na morju]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] eiqv8udpdvqfa7dqo1ortbs7vy2mlfn 6665383 6665382 2026-04-25T12:49:02Z Gledalec 242658 /* RMS Titanic */ ups 6665383 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Edward J. Smith|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=Kapitan ladje [[RMS Titanic]]|occupation=<!-- WD -->}} '''Edward John Smith''', [[Britanci|britanski]] mornar, pomorščak, častnik in [[kapitan]] * [[27. januar]] [[1850]], [[Hanley, Stafforshide|Hanley]], [[Stafforshide]], [[Združeno Kraljestvo]] † [[15. april]] [[1912]], [[Severni Atlantik]]. Edward Smith je bil kapitan na številnih ladjah družbe [[White Star Line]]. Leta 1912 je bil kapitan [[Titanic]]a in je na ladji tudi umrl, ko je ladja [[Potop ladje RMS Titanic|potonila]] na svoji krstni plovbi. Smith je šolo zapustil zgodaj, da bi se pridružil britanski trgovski mornarici. Po zaslugi mojstrske vozovnice je dobil službo v prestižni britanski družbi White Star Line. Hitro je končal diplomiranje in začel delati leta 1887. Prva ladja na kateri je poveljeval je bila SS Republic. Bil je tudi kapitan Majestica, na katerem je poveljeval devet let. Leta 1904 je Smith postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. Uspešno je poveljeval na Balticu, Adriaticu in [[RMS Olympic|Olympicu]]. Aprila 1912 je poveljeval na Titanicu, ko je odplul na svojo krstno plovbo v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med plovbo je ladja v severnem Atlantiku trčila v [[Ledena gora|ledeno goro]] in v dveh urah potonila; več, kot 1500 ljudi je umrlo v nesreči, med njimi je bil tudi Smith, ki je potonil skupaj z ladjo. Njegovega trupla niso nikoli našli. == Zgodnje in zasebno življenje == Edward John Smith se je rodil 27. januarja 1850 v ulici Well, [[Hanley]], Staffordshire v [[Anglija|Angliji]], očetu Edwardu Smithu in materi Catherine Hancock. Smith je obiskoval britansko šolo Etruria do 13. leta, ko je zapustil šolo. Leta 1867, ko je bil star 17 let je odšel v [[Liverpool]] po poti svojega polbrata Josepha Hancocka, ki je bil kapitan na ladjah z jadri. Smith se je o pomorstvu začel učiti pri senatorju Weberju, ki je bil v lasti Liverpoolovega podjetja Gibson & Co. 13. januarja 1887 se je Smith poročil z ženo Sarah Eleanor Pennington v cerkvi svetega Oswalda, Winwick, Lancashire. Njuna hči Helen Melville Smith se je rodila 2. aprila 1898 v mestu Waterloo v Liverpoolu. Družina je živela v hiši z rdečimi opekami, imenovanimi "Woodhead", na ulici Winn Road, Highfield, Southampton, [[Hampshire (razločitev)|Hampshire]]. == Kariera == === Manjša poveljstva === [[Slika:Olympic Crew 1911.jpg|sličica|Kapitan Smith, [[William McMaster Murdoch]], Joseph Evans in David Alexander na Olympicu.]] Edward Smith se je družbi [[White Star Line]] pridružil marca [[1880]], kot četrti častnik na SS Celticu. Služil je, kot častnik na oceanskih prevozih v [[Avstralija|Avstralijo]] in [[New York]] od koder je dobil status. Leta [[1887]] je prvič postal kapitan, poveljeval je na RMS Republicu. Od leta [[1904]] je začel poveljevati tudi na večjih ladjah, ko je postal najstarejši kapitan družbe White Star Line. === Večja poveljstva === Smith je na Mayesticu poveljeval devet let. Ko se je leta 1899 začela druga burska vojna, je bil Mayestic najet za prevoz vojakov v [[Kolonija (geografija)|kolonijo]]. Smith je opravil dva potovanja v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], oboje brez incidentov, leta 1903 pa mu je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edward VII]] podelil ladijsko medaljo in napisal na zaponko "Južna Afrika". Smith je veljal za "varnega kapitana". Smith je celo znan, kot "kapitan milijonarjev". Od leta 1904 je poveljeval na najnovejših ladjah družbe White Star Line. Leta 1904 je poveljeval na takrat največji ladji na svetu - SS Baltic. Njeno krstno potovanje na katero se je odpravila 29. junija 1904 iz Liverpoola v New York, je minilo brez incidentov. Po treh letih poveljevanja na Balticu je Smith ponovno poveljeval takrat novi največji ladji na svetu - SS Jadran. Smith je med poveljevanjem na Jadranu prejel veliko odlikovanj častnikov. Kot eden najbolj izkušenih morskih kapitan je bil Smith pozvan, da prvi poveljuje na novi in prvi ladji razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] ter hkrati takrat največji ladji na svetu - [[RMS Olympic]]. Krstna plovba iz Southamptona v New York je bila uspešno opravljena 21. junija 1911, a ko je ladja plula do pomola v pristanišču, se je zgodil manjši incident. Ko je 20 vlačilcev pomagalo Olympicu do newyorškega pomola št. 59, je Olympic zavil ostro v desno in trup je skoraj stisnil v pomol en vlačilec, ki je plul na desni strani Olympicove krme. === Trk z HMS Hawke === 20. septembra 1911 je Olympic v bližini otoka Wight trčil v vojaško ladjo [[HMS Hawke (1891)|HMS Hawke]], to je bila njegova prva nesreča. Čeprav je voda poplavila dva neprepustna predelka in polovico tretjega, je Olympic kljub poškodovanemu propelerju uspel doseči pristanišče v Southamptonu. Kapitan Smith je bil ob dogodku na ladijskem mostu. [[Harland & Wolff]] je moral začasno prekiniti opremljanje na Titanicu, da bi čim prej popravil ladjo Olympic in jo vrnil v službo. Februarja [[1912]], skoraj štiri mesece potem, ko so ladjo vrnili v službo, je Olympic izgubil lopatico na propelerju in znova je odplul v ladjedelnico na popravilo. Zaradi ponovne prekinitve opremljanja na Titanicu, sta se Harland & Wolff in družba White Star Line odločila, da krstno plovbo Titanica premestijo z 20. marca na 10. april 1912. == RMS Titanic == Kljub prejšnjim nezgodam, je kapitan Smith vseeno ostal dober in izkušen kapitan in je bil pozvan, da poveljuje na naslednji ladji razreda Olympic, takrat ponovno največji na svetu - [[RMS Titanic]], ki je 10. aprila 1912 odplul na svojo krstno plovbo iz Southamptona. Čeprav nekateri viri pravijo, da se je Smith po končani Titanicovi krstni plovbi odločil za upokojitev, so časopisi v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]] objavili, da bo Smith na Titanicu poveljeval dokler družba White Star Line ne bo zgradila tretjo in zadnjo ter večjo, luksuznejšo ladjo - [[HMHS Britannic|Britannic]], na kateri je Smith tudi nameraval poveljevati. [[Slika:Titanic the sinking.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja Titanica. ]] Smith se je 30. marca 1912 izkrcal z ladje Olympic ter poveljstvo ladje predal kapitanu [[Herbert Haddock|Herbertu Haddocku]]. Naslednji dan je Smith odpotoval v Belfast, kjer se je vkrcal na ladjo RMS Titanic ter bil prisoten na ladji 2. aprila, ko je opravljala svoja testiranja na morju. Po končanih testiranjih je Titanic pod Smithovim poveljstvom izplul iz Belfasta ter odplul v Southampton kamor je prispel 4. aprila ponoči. Dan po prihodu se je Smith izkrcal z ladje ter odšel domov, kjer se je poslovil od žene in otrok, nato pa se je na dan odhoda, 10. aprila 1912 ob 7:00 uri zjutraj vkrcal nazaj na krov Titanica, da bi pregledal [[Posadka ladje RMS Titanic|ladijsko posadko]] ter se pripravil na krstno plovbo. Ob izplutju iz pristanišča ob 12:00 je Titanic plul mimo ladje [[SS City of New York]] in pri tem povzročil take valove, da so se vrvi, ki so povezovale City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, pri tem pa je Smith na ladijskem mostu ukazal zaviti ostro v desno. Hitro ukrepanje kapitana Smitha je pomagalo preprečiti konec Titanicove krstne plovbe. Zvečer 12. aprila je Smith večerjal z predsednikom družbe White Star Line, [[Joseph Bruce Ismay|Josephom Bruceom Ismayem]] v prvorazredni restavraciji na palubi B. Zvečer 13. aprila je Smith v sprejemnici zabaval skupino, ko jim je povedal, da bi "ladjo lahko prerezali na tri mesta in vsak kos bi plaval". 14. aprila 1912 so radijski operaterji prejeli šest sporočil z drugih ladij, ki so opozarjala na plavajoči [[Ledena gora|led]], kar so potniki na Titaniku začeli opažati popoldne. Tistega jutra 14. aprila je Smith osebno vodil nedeljsko [[bogoslužje]] v jedilnici prvega razreda in ga zaključil s hvalnico "Večni Oče, Močan, da rešiš". Ob 12:45 je Smith prišel na most. Tisti večer se je Smith udeležil velike večerje v restavraciji na palubi B, ki naj bi bila organizirana v njegovo čast. Stevard salona [[Thomas Whiteley]] je izjavil, da se je Smith pogovarjal in šalil z [[John Jacob Astor IV|Johnom Jacobom Astorjem]]. Ob 21:00 se je kapitan Smith na mostu posvetoval z drugim častnikom [[Charles Lightoller|Charlesom Lightollerjem]] in preden je odšel, je Smith dejal: "Če postane kaj nejasno mi sporočite." Okoli 22:00 je Smith odšel s četrtim častnikom [[Joseph Boxhall|Josephom Boxhallom]] v sobo za karte, kjer mu je Boxhall povedal položaj ladje. Ob 23:40 14. aprila, je Titanic trčil v ledeno goro. Smith je trk začutil medtem, ko je spal v svoji kabini in se nato takoj odpravil na ladijski most, kjer ga je prvi častnik [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]] obvestil, da je ladja trčila v ledeno goro. Kmalu je postalo jasno, da je ladja resno poškodovana; Smith je ukazal ustaviti motorje in prosil Boxhalla, naj pokliče konstruktorja [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]]. Okoli polnoči 15. aprila je Smith zapustil most, ko mu je Andrews dejal, da ni več nobenega upanja in da bo Titanic potonil čez največ dve uri, saj je led prebil šest ladijskih predelkov. Posadki je dal ukaz, naj začne pripravljati reševalne čolne. Ob 00:05 je Smith odšel v radijsko sobo, kjer je operaterjema [[Jack Phillips (radijski operater)|Jacku Phillipsu]] in [[Harold Bride|Haroldu Brideu]] ukazal začeti pošiljati SOS signale, deset minut pozneje pa je ukazal posadki, da potnike začnejo zbujati, jih pošiljati na palubo ter jim naročiti, da naj si oblečejo reševalne jopiče. Kapitan Smith je bil izkušen mornar, ki je 40 let služil na morju, od tega 27 let kot poveljnik. To je bila prva kriza v njegovi karieri in vedel je, da bi tudi če bi bili vsi čolni popolnoma zasedeni, na ladji ostalo več kot tisoč ljudi, ko bi se potopila, z malo ali nič možnosti za preživetje. Pogosto se trdi, da je bil Smith zelo neučinkovit in neaktiven pri poskusih ublažitve izgube življenj, da je zaradi neodločnosti ohromel in doživel nekakšen [[duševni zlom]] ali [[živčni zlom]] ali pa je bil videti izgubljen v transu, ko je začel dojemati ogromnost tega, kar se bo zgodilo. To ovrže skrbna raziskava pričevanj, ki opisujejo Smitha da je prevzel nadzor in se vedel hladnokrvno in mirno. Takoj je začel preiskavo narave in obsega škode, osebno je dvakrat šel pod palubo, da bi preveril morebitno škodo, in pripravil radijske možje na možnost, da bodo morali poklicati pomoč. Previdno je ravnal, ko je svoji posadki ukazal, naj začne pripravljati rešilne čolne za natovarjanje in potnike spravi v rešilne pasove, ko mu je Andrews povedal, da ladja tone. Smitha so opazovali po vseh palubah, kako je osebno nadzoroval in pomagal natovarjati rešilne čolne, komuniciral s potniki in poskušal vcepiti nujnost upoštevanja ukazov za evakuacijo, hkrati pa se je izognil paniki, tako da potnikov in druge posadke ni javno obvestil, da se bo ladja zagotovo potopila. Potapljanje ladje je Smitha postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po predlogu ostalih častnikov ukazal, da imajo [[Najprej ženske in otroci|ženske in otroci prednost]]. Potnikom je ukazal, naj se spustijo na promenadno palubo, da se začnejo vkrcavati na čoln št. 4; osebno je pomagal pri natovarjanju čolnov št. 8, 6 in 2, kamor je ukazal, naj se vkrca major [[Arthur Godfrey Peuchen]] iz Kraljevega kanadskega jahtnega kluba. Prav tako se je z Boxhallom oglasil na ladijskem mostu, da bi izstrelili signalne rakete. Ko je potnica Eloise Hughes Smith (ni v sorodu) prosila, ali bi lahko Lucian, njen mož, s katerim je bila poročena dva meseca, šel z njo, jo je kapitan Smith ignoriral in znova zavpil skozi megafon, da imajo ženske in otroci prednost. Ob 2:05, ko je ladjo zapustil še zadnji čoln, je Smith naredil obhod po palubi in posadko obvestil, da naj vsak poskrbi zase. Nato je odšel še v radijsko sobo, kjer je obvestil tudi Phillipsa in Brideja, da sta opravila njuno dolžnost ter da naj gresta. Zatem se je vrnil na palubo in ob 2:10 je po megafonu vsem ukazal, da naj zapustijo ladjo. Zatem se je Smith vrnil na ladijski most. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912 in Smith je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli. === Smrt === O Smithovi smrti je več teorij. Nekateri preživeli potniki so povedali, da so videli Smitha, ko se je zaprl na ladijski most in tam ostal dokler ni na most skozi okna vdrla voda in se utopil v vodi, ker se je samo odločil, da bo potonil skupaj z ladjo. Drugi so povedali, da je Smith s seboj vzel pištolo in se na mostu ustrelil. Nekatera poročila so dejala, da je Smith v vodi pomagal pri vkrcavanju potnikov na zložljiv reševalni čoln B in da je umrl potem, ko ga je zajel vodni vrtinec in se je zato v v vodi utopil. Drugi so dodali, da je Smith odplaval do čolna B, kjer naj bi na čoln vkrcal dojenčka, zatem pa naj bi Smith umrl v vodi zaradi izčrpanosti in podhladitve. Vendar pa te teorije, da je Smith umrl v bližini zložljivega čolna B mnogi zavračajo. [[New York Herald]] je v svoji izdaji 19. aprila 1912 gostil [[Robert Williams Daniel|Roberta Williamsa Daniela]], ki je skočil s krme tik preden je ladja potonila, v svoji izdaji 19. aprila 1912 pa je trdil, da je bil priča kapitanu Smithu, ki se je utapljal v ladji.  "Na mostu sem videl kapitana Smitha. Oči so se mi na videz priklepale nanj. Krov, s katerega sem skočil, je bil pod vodo. Voda se je počasi dvigala in je bila zdaj na tleh mostu. Potem je voda vdrla na most, kjer je bil kapitan Smith. Zatem ga nisem več videl. Umrl je, kot heroj" je povedal Daniel. == Spomini == [[Slika:Captain Edward Smith statue, Beacon Park, Lichfield - geograph.org.uk - 403721.jpg|sličica|286x286_pik|Spominski kip kapitana Smitha v parku Beacon.]] Kip, ki ga je izklesala Kathleen Scott, je bil postavljen junija 1914 na zahodnem koncu muzejskih vrtov v parku Beacon v Lichfieldu. Podstavek je narejen iz kornitskega granita, slika pa bronasta. Za lokacijo spomenika je bil izbran Lichfield, ker je bil Smith staffordshire, Lichfield pa središče škofije. Kip je prvotno stal 740 funtov, dvignjen z lokalnimi in državnimi prispevki. Leta 2010 so v okviru programa "Parki za ljudi" kip obnovili. Leta 2011 so kip preselili v domači kraj kapitana Smitha v Hanley. Na kip so še namestili tablico z napisom: "Ta spomenik je posvečen v spomin na kapitana Edwarda Johna Smitha. Rojen v Hanleyu, 27. januarja 1850, umrl na morju, 15. aprila 1912". Kot član kraljeve mornarice je Smith nosil svoji dve glavni medalji, ki sta bili v njegovi uniformi: medaljo častnikov kraljeve mornarice in ladijsko medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *https://www.biography.com/historical-figure/edward-j-smith *https://www.britannica.com/biography/Edward-J-Smith *https://www.bbc.com/news/uk-wales-17513240 *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic *https://www.ultimatetitanic.com/the-captain-of-the-titanic {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smith, Edward John}} [[Kategorija:Angleški pomorščaki]] [[Kategorija:Umrli na morju]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] 56rs5rclryk00g1fy6h6jblqt6f5mfa Dušan Waldhütter 0 475465 6665725 6611523 2026-04-26T08:01:44Z Zgodbar 188676 6665725 wikitext text/x-wiki {{BŽO več virov}}{{Infopolje Oseba |image_size=200px}} '''Dušan Waldhütter''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], predavatelj in [[glasbenik]], * [[1971]], [[Maribor]] Član ansambla [[Frajkinclari]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=25 let bratovske naveze|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-let-bratovske-naveze.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-25|date=24. marec 2011}}</ref> Med letoma 2002 in 2019 je bil novinar, vodja komercialnega uredništva in odgovorni urednik v časopisni hiši ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Urejal je prilogo ''Kvadrati'' in revijo ''Naš dom''. Vodil je javne kulturne prireditve, med njimi ''Večerovo'' prireditev [[Bob leta]].{{Navedi vir}} Med letoma 2011 in 2017 je bil pogodbeni strokovni predavatelj o delu v medijih na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]].{{Navedi vir}} Leta 2021 je ustanovil platformo SLOWOODLIFE,<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitelja platforme SLOWOODLIFE|url=https://www.slowoodlife.com/o-nas/|website=slowoodlife.com|accessdate=2023-04-25|language=sl-SI}}</ref> in mednarodno multimedijsko platformo butičnega in trajnostnega turizma [https://woodwego.com/ WOODWEGO]. == Izobrazba == Obiskoval je Srednjo elektro in računalniško šolo - SERŠ v Mariboru, nato pa študijski program cestnega prometa [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] v Mariboru, kjer je diplomiral kot univerzitetni diplomirani inženir leta 1999.<ref>WALDHÜTTER, Dušan, 1999, ''Alkohol v prometu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija'' [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : Univerza v Mariboru. {{COBISS|ID=4671510}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2018 - Maroltova značka za več kot 30 let delovanja v folklorni dejavnosti (Javni sklad za kulturne dejavnosti RS) {{Navedi vir}} == Bibliografija == * Waldhütter, Dušan (2020). <nowiki>''</nowiki>Donosno zgodbarjenje: Poiščite svojo zgodbo, ki bo segla do src in denarnic<nowiki>''</nowiki>. Društvo za razvoj inovativnega komuniciranja WOW Stories. * Waldhütter, Dušan (2020). <nowiki>''</nowiki>The Business of Storytelling: Finding Your Story to Open Hearts and Wallets<nowiki>''</nowiki>. 10-10-10 Publishing. == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Waldhütter, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] 79szptpi1ubqgrt0bglln9vmlyz3h94 6665726 6665725 2026-04-26T08:02:21Z Zgodbar 188676 6665726 wikitext text/x-wiki {{BŽO več virov}}{{Infopolje Oseba |image_size=200px}} '''Dušan Waldhütter''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], predavatelj in [[glasbenik]], * [[1971]], [[Maribor]] Član ansambla [[Frajkinclari]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=25 let bratovske naveze|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-let-bratovske-naveze.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-25|date=24. marec 2011}}</ref> Med letoma 2002 in 2019 je bil novinar, vodja komercialnega uredništva in odgovorni urednik v časopisni hiši ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Urejal je prilogo ''Kvadrati'' in revijo ''Naš dom''. Vodil je javne kulturne prireditve, med njimi ''Večerovo'' prireditev [[Bob leta]].{{Navedi vir}} Med letoma 2011 in 2017 je bil pogodbeni strokovni predavatelj o delu v medijih na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]].{{Navedi vir}} Leta 2021 je soustanovil platformo SLOWOODLIFE,<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitelja platforme SLOWOODLIFE|url=https://www.slowoodlife.com/o-nas/|website=slowoodlife.com|accessdate=2023-04-25|language=sl-SI}}</ref> in mednarodno multimedijsko platformo butičnega in trajnostnega turizma [https://woodwego.com/ WOODWEGO]. == Izobrazba == Obiskoval je Srednjo elektro in računalniško šolo - SERŠ v Mariboru, nato pa študijski program cestnega prometa [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] v Mariboru, kjer je diplomiral kot univerzitetni diplomirani inženir leta 1999.<ref>WALDHÜTTER, Dušan, 1999, ''Alkohol v prometu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija'' [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : Univerza v Mariboru. {{COBISS|ID=4671510}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2018 - Maroltova značka za več kot 30 let delovanja v folklorni dejavnosti (Javni sklad za kulturne dejavnosti RS) {{Navedi vir}} == Bibliografija == * Waldhütter, Dušan (2020). <nowiki>''</nowiki>Donosno zgodbarjenje: Poiščite svojo zgodbo, ki bo segla do src in denarnic<nowiki>''</nowiki>. Društvo za razvoj inovativnega komuniciranja WOW Stories. * Waldhütter, Dušan (2020). <nowiki>''</nowiki>The Business of Storytelling: Finding Your Story to Open Hearts and Wallets<nowiki>''</nowiki>. 10-10-10 Publishing. == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Waldhütter, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] jb3214hf1jb6v888o02kugfy023cyix 6665728 6665726 2026-04-26T08:07:13Z Zgodbar 188676 6665728 wikitext text/x-wiki {{BŽO več virov}}{{Infopolje Oseba |image_size=200px}} '''Dušan Waldhütter''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], predavatelj in [[glasbenik]], * [[1971]], [[Maribor]] Član ansambla [[Frajkinclari]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=25 let bratovske naveze|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-let-bratovske-naveze.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-25|date=24. marec 2011}}</ref> Med letoma 2002 in 2019 je bil novinar, vodja komercialnega uredništva in odgovorni urednik v časopisni hiši ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Urejal je prilogo ''Kvadrati'' in revijo ''Naš dom''. Vodil je javne kulturne prireditve, med njimi ''Večerovo'' prireditev [[Bob leta]].{{Navedi vir}} Med letoma 2011 in 2017 je bil pogodbeni strokovni predavatelj o delu v medijih na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]].{{Navedi vir}} Leta 2021 je soustanovil platformo SLOWOODLIFE,<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitelja platforme SLOWOODLIFE|url=https://www.slowoodlife.com/o-nas/|website=slowoodlife.com|accessdate=2023-04-25|language=sl-SI}}</ref> in mednarodno multimedijsko platformo butičnega in trajnostnega turizma [https://woodwego.com/ WOODWEGO]. == Izobrazba == Obiskoval je Srednjo elektro in računalniško šolo - SERŠ v Mariboru, nato pa študijski program cestnega prometa [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] v Mariboru, kjer je diplomiral kot univerzitetni diplomirani inženir leta 1999.<ref>WALDHÜTTER, Dušan, 1999, ''Alkohol v prometu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija'' [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : Univerza v Mariboru. {{COBISS|ID=4671510}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2018 - Maroltova značka za več kot 30 let delovanja v folklorni dejavnosti (Javni sklad za kulturne dejavnosti RS) {{Navedi vir}} == Bibliografija == * Waldhütter, Dušan (2020). ''Donosno zgodbarjenje: Poiščite svojo zgodbo, ki bo segla do src in denarnic''. Društvo za razvoj inovativnega komuniciranja WOW Stories. ISBN 978-961-94944-0-0.<ref>{{Cobiss|303990784}}</ref> * Waldhütter, Dušan (2020). ''The Business of Storytelling: Finding Your Story to Open Hearts and Wallets''. 10-10-10 Publishing. ISBN 979-8-60164-431-0. == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Waldhütter, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] 2b44vs5lprf4l1leujd0qnmogo11gpc Banine 0 475864 6665586 5555359 2026-04-25T23:53:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name=Umm-El-Banine Assadoulaeff |image=<!-- wd --> |caption= |pseudonym=Banine |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |occupation=<!-- wd --> |nationality=Azerbajdžanka |period= |genre= |subject= |movement= |signature= |website =}} '''Umm El-Banine Assadoulaeff''' (Umm El-Banu Äsâdullayeva), [[Francija|francoska]] pisateljica [[Azerbajdžanci|azerbajdžanskega]] porekla, * 18. december 1905, [[Baku]], [[Ruski imperij]], † 23. oktober 1992, [[Pariz]], [[Francija]] Banine je bila [[Francija|francoska]] pisateljica [[Azerbajdžanci|azerbajdžanskega]] porekla - vnukinja azerbajdžanskega milijonarja [[Musa Nagiyev|Musa Nagiyeva]] in hči azerbajdžanskega poslovneža in politika [[Mirza Asadullayev|Mirza Asadullayeva]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gender-az.org/index_az.shtml?id_doc=518|title=Mühacirət övladı|accessdate=2011-11-15}}</ref> Njen psevdonim je bil Banine.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.anl.az/el_ru/b/b_kd.pdf |title=Банин Асадуллаева "Кавказские дни" |accessdate=2020-03-23 |archive-date=2018-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181223000421/http://www.anl.az/el_ru/b/b_kd.pdf |url-status=dead }}</ref> Banine je sledila očetu, nekdanjemu ministru v vladi [[ Azerbajdžanska demokratična republika |Azerbajdžanske demokratične republike]] (od decembra 1918 do aprila 1920), in leta 1923 emigrirala v [[Francija|Francijo]]. Preselila se je v [[Carigrad|Istanbul,]] kjer je zapustila moža s katerim se je bila pri petnajstih letih prisiljena poročiti, nato pa pobegnila v [[Pariz]]. Tam so jo po dolgih letih literarna poznanstva, med njimi [[Henry de Montherlant]], [[ Nikos Kazantzakis]] in [[André Malraux]], pozvala k pisanju in objavljanu. Banine je svoje poznejše življenje posvetila predstavitvi zgodovine in kulture Azerbajdžana Franciji in [[Evropa|Evropi]]. Njeni najbolj znani spisi so <i>Kavkaški dnevi</i> in ''Pariški dnevi''. Banine, ki je bila prijateljica nemškega pisatelja Ernsta Jüngerja in Rusa [[Ivan Aleksejevič Bunin|Ivana Bunina]], v svojih knjigah pripoveduje o njenem spreobrnjenju v [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanstvo]] . Pred njeno smrtjo je Banin objavila več člankov o položaju v Azerbajdžanu.  Umrla je oktobra 1992. == Večja dela == * ''Nami'' ( ''Nami'' ), Gallimard, 1942. * ''Dnevi v Kavkazu'' ali ''Kavkaški dnevi'' ''(jours caucasiens),'' Juilliard, 1946. * ''Pariški dnevi'' (''Jours parisiens''), Julliard, 1947, Gris Banal, 2003. * ''Srečanja z [[Ernst Jünger|Ernstom Jüngerjem]]'' (''Rencontres avec Ernst Jünger''), Julliard, 1951. * ''Izbral sem opij'' (''J'ai choisi l'opium''), Zaloga, 1959. * ''Po'' (''Après''), Stock, 1962. * ''Tuja Francija'' (''La France étrangère''), SOS Desclée de Brouwer, 1968. * ''Klic zadnje priložnosti'' (''L'appel de la dernière chance''), SOS, 1971. * ''Portret Ernsta Jüngerja: pisma, besedila, sestanki'' (''Portrait d'Ernst Jünger : letniki, tekstili, rencontres'' , La Table Ronde, 1971. * ''Ernst Jünger več obrazov'' ( ''Ernst Jünger aux lica večkratniki'' ), Lausanne, éditions L'Âge d'Homme, 1989. * ''Kar mi je povedala Marry:'' ''besede'' ''Služabnice Marije'' (''Ce que Marie m'a raconté): le dit de la Servante Marie''), Cahier Bleus, 1991. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Azerbajdžanski pisatelji]] [[Kategorija:Francoski romanopisci]] [[Kategorija:Pisatelji nefikcije v 20. stoletju]] {{normativna kontrola}} snyerq4ajfm1nvco0xici578a2cvdym Robert Ballard 0 478932 6665425 6665181 2026-04-25T16:06:02Z A09 188929 slog 6665425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Robert Ballard |death_date= |death_place= |image= |caption= |known_for=odkritje [[Razbitina ladje RMS Titanic|razbitin Titanica]] leta 1985 }} '''Robert Duane Ballard''', [[Američani|ameriški]] častnik [[Ameriška vojna mornarica|Ameriške vojne mornarice]], [[Oceanografija|oceanograf]] in raziskovalec, * [[30. junij]] [[1942]], [[Wichita, Kansas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]<ref><nowiki>American nationality}}</nowiki></ref> Ballard je upokojen ameriški raziskovalec, ki je najbolj znan po odkritju [[Razbitina ladje RMS Titanic|razbitine ladje]] [[RMS Titanic]] leta [[1985]] in razbitine nemške vojaške ladje Bismarck leta [[1987]] ter razbitine letalonosilke [[USS Yorktown]] leta [[1998]], vse tri v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Odkril je tudi razbitino velikega čolna PT-109, ki je bil v lasti [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedya]], leta [[2002]], obiskal pa je tudi številne ladijske razbitine, med njimi razbitino ladje [[HMHS Britannic]] in razbitino ladje [[RMS Lusitania]]. Ballard trenutno vodi raziskovanje oceanov na ladji E/V Nautilus<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nautiluslive.org/people/robert-ballard|title=About Robert Ballard|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. == Zgodnje življenje == Robert Ballard se je rodil v [[Kansas|Kansasu]], 30. junija 1942. Odraščal je v Pacific Beachu v [[San Diego|San Diegu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Svoje zgodnje zanimanje za podvodno raziskovanje je pripisal gledanju (Ballard je [[Dialektika|dislektik]]) Disneyjeve priredbe romana Jules Verne iz leta 1870 Dvajset tisoč lig pod morjem, ki živi ob oceanu v San Diegu, in navdušenju nad revolucionarne odprave batiškafe v Trst. Ballard je začel delati za Oceansko skupino Andreasa Rechnitzerja pri severnoameriškem letalstvu leta 1962, ko mu je oče Chet, glavni inženir raketnega programa Minuteman iz severnoameriškega letalstva, pomagal dobiti honorarno službo. V Severni Ameriki je delal na neuspelem predlogu Severne Amerike, da bi zgradil podvodno podmornico Alvin za oceanografsko institucijo Woods Hole. Obiskoval je kalifornijsko univerzo v Santa Barbari in leta 1965 opravil diplomo iz [[Kemija|kemije]] in geologije. == Vojaška kariera == Ballard se je leta 1965 pridružil vojski [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] preko programa usposabljanja rezervnih častnikov vojske. Imenovan je bil za obveščevalnega častnika in je sprva prejel provizijo kot nadporočnik v rezervni vojski. Ko je bil leta 1967 poklican v službo, je prosil, naj izpolni svojo obveznost v ameriški mornarici. Njegova prošnja je bila odobrena in bil je premeščen v mornariški rezervat na seznamu aktivnih rezerv.  Po končani aktivni obveznosti leta 1970 je bil vrnjen v rezervni status, kjer je ostal večino svoje vojaške kariere, poklican je bil le za obvezno usposabljanje in posebne naloge.  Kot poveljnik se je leta 1995 upokojil iz mornarice, potem ko je dosegel zakonsko določeno mejo službe. == Pomorstvo == Ballardov prvi potop v podmornici je bil v Ben Franklinu (PX-15) leta 1969 ob obali [[Florida|Floride]] med ekspedicijo oceanografske institucije Woods Hole. Poleti 1970 je za doktorsko disertacijo začel projekt terenskega kartiranja zaliva Maine. Z zračno pištolo, ki je pod vodo pošiljala zvočne valove, je določal osnovno strukturo oceanskega dna in potopnega Alvina, ki je bil uporabljen za iskanje in odvzem vzorca iz podlage. Poleti 1975 je Ballard sodeloval v skupni francosko-ameriški odpravi Phere, ki je iskala hidrotermalne odprtine nad Srednjeatlantskim grebenom, vendar odprava ni našla nobenih aktivnih odprtin. Na razširjenem središču Galapagosa vzhodno od otokov je Alvin leta 1977 pri raziskavah Alvina našel globokomorske hidrotermalne odprtine in okoliške biološke skupnosti, ki temeljijo na kemosintezi.  Ballard je bil sodelujoči potapljač. Medtem ko se je Ballard že od zgodnjih let zanimal za [[morje]], je njegovo delo v Woods Holeu in njegove potapljaške izkušnje ob Massachusettsu spodbudilo njegovo zanimanje za brodolome in njihovo raziskovanje. Njegovo delo v mornarici je vključevalo pomoč pri razvoju majhnih podvodnih vozil brez posadke, ki jih je bilo mogoče privezati in nadzirati s površinske ladje in so bila opremljena z razsvetljavo, kamerami in orožjem manipulatorja. === RMS Titanic === [[Slika:Robert Ballard 1999.jpg|sličica|370x370_pik|Ballard leta 1999]] Ballard se je prvič zanimal za iskanje [[RMS Titanic|Titanica]] leta 1973. Leta 1977 je vodil svojo prvo ekspedicijo za iskanje razbitine, ki pa ni bila uspešna. Poleti 1985 je bil Ballard na krovu francoske raziskovalne ladje Le Suroît, ki je s sonarjem SAR s stranskim skenerjem iskala [[Razbitina ladje RMS Titanic|razbitine Titanica]]. Ko je bila francoska ladja odpoklicana, se je preusmeril na ladjo iz Woods Hole, R / V Knorr. Nekomur je to potovanje financirala ameriška mornarica za tajno izvido razbitin dveh mornariških jedrskih podmornic, [[USS Scorpion]] in [[USS Thresher]], ki sta potonili v šestdesetih letih, in ne za Titanic. Leta 1982 se je obrnil na mornarico o svojem novem podvodnem robotskem plovilu Argo in iskanju Titanica. Mornarica ni bila zainteresirana za njegovo financiranje. Vendar jih je zanimalo, kaj se je zgodilo z njihovimi pogrešanimi podmornicami, in na koncu ugotovili, da je Argo njihova najboljša priložnost za to. Mornarica se je strinjala, da bo financirala njegovo iskanje na Titanicu le, če bo najprej poiskal in preiskal dve potopljeni podmornici in ugotovil stanje njihovih jedrskih reaktorjev, potem ko so bili tako dolgo potopljeni, in ali je njihova radioaktivnost  vplival na okolje. Bil je postavljen na začasno aktivno službo v mornarici, zadolžen za iskanje in preiskovanje razbitin. Po končanih misijah, ko sta to dopuščala čas in financiranje, je lahko prosto uporabljal sredstva za lov na Titanic. Po njihovih misijah za mornarico je Knorr 22. avgusta 1985 prispel na kraj in napotil podmornico Argo na morsko dno [[Atlantski ocean|Atlantika]]. Ko so iskali dve podmornici, sta Ballard in njegova ekipa ugotovila, da sta se obe sploščili od neizmernega pritiska v globino. Po vsem oceanskem dnu se je raztreslo na tisoče kosov ruševin. Po veliki sledi kosov razbitin so jih pripeljali neposredno do obeh in jim olajšali iskanje, kot če bi iskali trupe neposredno. Že vedel je, da se je tudi Titanic sploščil od pritiska, podobno kot dve podmornici, in zaključil, da je tudi on pustil raztresene kose razbitin ruševine. Z uporabo te lekcije so Argo odpeljali sem in tja po oceanskem dnu in iskali razbitine Titanica.  V izmeni so spremljali videoposnetek iz Arga, ko je iskal oceansko dno dve milji spodaj. [[Slika:Dr Robert Ballard - Titanic Drawing Office - Belfast 31st Octobe (24130072651).jpg|levo|sličica|287x287_pik|Ballard v Belfastu v muzeju Titanica.]] V zgodnjih jutranjih urah 1. septembra 1985 so opazovalci opazili nepravilnosti na sicer gladkem oceanskem dnu. Sprva so bili točki, kot majhni kraterji pred udarci. Sčasoma so opazili kose rabzitin, ko se je prebudila preostala ekipa. Nazadnje je bil opažen kotel in kmalu zatem je bil najden ladijski trup. Ballardova ekipa je opravila splošno preiskavo zunanjosti Titanica in ugotovila njegovo stanje.  Najpomembneje so potrdili, da se je ladja res prelomila na dva dela in da je bila krma v precej slabšem stanju kot premec. Niso imeli veliko časa za raziskovanje, saj so drugi čakali, da bodo Knorrja popeljali na druga znanstvena področja, toda njegovo odkritje je bilo zdaj zagotovljeno. Ballard je prvotno načrtoval, da bo natančna lokacija razbitine ostala tajna, da ne bo nihče zahteval nagrad. Mesto je menil za pokopališče in ga ni hotel oskruniti z odstranjevanjem artefaktov. 12. julija 1986 se je Ballard s svojo ekipo vrnil na krov Atlantisa II, da bi opravil prvo podrobno študijo razbitine. Tokrat je pripeljal Alvina. Spremljal ga je Jason Junior, majhno vozilo na daljinsko upravljanje, ki se je skozi majhne odprtine prilegalo v notranjost ladje. Čeprav so se pri prvem potopu (ki je trajal več kot dve uri) srečali s tehničnimi težavami, so bili kasnejši veliko uspešnejši in so pripravili podroben fotografski zapis o stanju razbitine. Leta 1988 je Ballard objavil knjigo Discovery Of The Titanic: Exploring The Greatest Of All Lost Ships, <nowiki>ISBN 0446513857</nowiki>, kasneje pa je v videu pripovedoval o posebnostih odprave za National Geographic. V devetdesetih letih je Ballard pomagal pri oblikovanju modela razbitine Titanica in dal več podatkov o razbitini kot del [[Titanik (film, 1997)|filma iz leta 1997]] [[James Cameron|Jamesa Camerona]]. === Druge odprave === ==== Bismarck ==== Po odkritju Titanica se je Ballard lotil še bolj zastrašujoče naloge, ko je s svojo ekipo leta 1989, ko je plul po oceanu, ob obali [[Francija|Francije]] iskal potopljeno nemško bojno ladjo Bismarck. 15.000 čevljev globoka voda, v kateri se je potopil, je 4000 metrov globlje od vode, v kateri je potonil Titanic. Poskušal je ugotoviti, ali so ga Britanci potopili ali pa ga je potopila lastna posadka. Tri tedne po odpravi pa ga je prizadela osebna tragedija, ko je v avtomobilski nesreči umrl njegov 21-letni sin Todd, ki mu je pomagal pri iskanju. Ballard je kasneje objavil knjigo o iskanju Odkritje Bismarcka (1990). Odkritje je bilo za National Geographic dokumentirano tudi v videu Jamesa Camerona iz leta 1989 Iskanje bojne ladje Bismarck, ki je nakazal, da so ladjo poškodovali torpedi in topovi britanskih ladij. Dejanski vzrok potopa pa je bila sabotaža podvodnih ventilov s strani posadke na krovu, po besedah ​​Ballarda, ki je dejal, "našli smo trup, ki je videti cel in razmeroma nepoškodovan zaradi spusta in udarca".  Filmski ustvarjalec Cameron pa je dejal, da je pregled posadke njegove posadke pokazal, da bi Bismarck sčasoma potonil, tudi če ne bi bil uničen. ==== Bitka pri Guadalcanalu ==== Leta 1992 je Ballard s svojo ekipo obiskal mesta številnih razbitin ladij [[Druga svetovna vojna|drugih svetovnih vojn]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. S tem je odkril razbitino ladje IJN Kirishima. Njegova knjiga Lost Ships of Guadalcanal se nahaja na fotografiji številke plovila, potopljena v zloglasnem zvoku Ironbottom, ožini med otokom Guadalcanal v Floridami na Salomonovih otokih. ==== Lusitania ==== Leta 1993 je Ballard obiskal razbitino ladje [[RMS Lusitania]] v [[Keltsko morje|Keltskem morju]]. Med raziskovanjem razbitine je iskal predvsem vzroke, ki so bili odgovorni za nastanek druge močnejše eksplozije, ki je nastala nekaj sekund potem, ko je ladjo zadel torpedo. Ni našel dokazov o eksploziji kotla in menil je, da je vžig premogovega prahu znotraj ladje povzročil "množično, neobvladljivo [drugo] eksplozijo". Drugi njegovi raziskovalci so v to teorijo podvomili, nekateri pa nakazujejo, da so ladjo sabotirali Britanci.  Ballard ni našel dokazov v podporo tej trditvi. Nekateri strokovnjaki so navedli, da je pravzaprav eksplozija kotla povzročila, da je ladja tako hitro potonila v samo 18 minutah. Po obisku razbitine je Ballard izdal knjigo Exploring Lusitania: Exploring the secrets of diving, ki je spremenila zgodovino, z naslovom Lusitania Roberta Ballarda na nekaterih trgih s soavtorjem Spencerjem Dunmorejem (<nowiki>ISBN 0785822070</nowiki>). ==== Britannic ==== Leta 1995 je Ballard obiskal razbitino Titanicove sestrske ladje [[HMHS Britannic]] v [[Egejsko morje|Egejskem morju]]. Med ogledom razbitine je Ballard raziskoval predvsem veliko škodo na premcu, kar je pozneje sam zaključil, da je to posledica trka premca v morsko dno. Iskal je tudi ostanke [[Morska mina|morske mine]], ki jo je Britannic zadel, vendar jih ni našel. Ballard je bil navdušen nad tem, da bi razbitino preuredili v prvi podvodni muzej na svetu, predvsem zaradi njenega dobrega stanja in je tudi sodeloval pri projektu, vendar se zaradi opravka z lastnikom razbitine ni vse uresničilo po načrtih. Po obisku razbitine je Ballard izdal knjigo The Titanic's lost sister v kateri je podrobneje opisal svojo odpravo na razbitino. Ballard je navedel, da upa, da se bo še kdaj lahko vrnil na razbitino, da bi jo še bolj raziskal predvsem zato, ko je podal teorijo, da naj bi med potapljanjem v notranjosti ladje pršilo še do druge močnejše eksplozije. ==== USS Yorktown ==== 19. maja 1998 je Ballard našel razbitino Yorktowna, potopljeno v bitki pri Midwayu. Najdena je bila 5 km (5 km) pod površino in je bilo fotografirano. ==== PT-109 ==== Leta 2002 sta National Geographic Society in Ballard ladjo z oddaljenimi vozili izstrelila na Salomonove otoke. Uspelo jim je najti torpedno cev in prednji odsek od ladje Johna F. Kennedyja PT-109, ki ga je leta 1943 japonski rušilec Amagiri napadel in potopil proti otoku Ghizo. Obisk je razkril tudi identiteto otočanov Biuku Gasa in Eroni Kumana, ki sta prejela malo priznanja, ker je po dnevih v njihovem kanuju iskala brodolomce. Izdelana je bila posebna TV-oddaja in knjiga, Ballard pa je leta 2005 govoril v knjižnici John F. Kennedy. ==== Črno morje ==== Ballard se je ukvarjal tudi z legendarnim potopom in iskal dokaze, ki podpirajo tezo, da je bil Potop preboj [[Sredozemlje|Sredozemlja]] v [[Črno morje]] pred 7.500 leti, ko je bilo Črno morje sladkovodno jezero. Ta teza je trenutno predmet sporov v svetu znanosti. == Zasebno življenje == Ballard ima tri sinove, Todda Allana (1968-1989), Douga in Bena (r. 1994). Ballard se je poročil z Marjorie Jacobsen leta 1966 in se ločil leta 1990. Ponovno se je poročil leta 1991, z Barbaro Ballard. == Glej tudi == * [[Seznam ameriških raziskovalcev]] * [[Razbitina ladje RMS Titanic]] == Sklici == <references /> == Viri == # https://www.britannica.com/biography/Robert-Ballard-American-oceanographer # https://nautiluslive.org/people/robert-d-ballard # https://www.oceanexplorationtrust.org/our-founder {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200206002433/http://www.oceanexplorationtrust.org/our-founder |date=2020-02-06 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ballard, Robert}} [[Kategorija:Ameriški oceanografi]] [[Kategorija:RMS Titanic]] [[Kategorija:Ameriški častniki]] fg49yzd1ad6n355lwtk3ag0qi5lew5f Antična rimska keramika 0 482078 6665489 6285274 2026-04-25T19:25:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665489 wikitext text/x-wiki [[File:Céramique sigillée Metz 100109 2.jpg|thumb|300px|Okrašena ''tera sigilata'' posoda iz Galije (Metz v Franciji)]] [[File:Herakles Laomedon MCA Valle Sabbia.jpg|thumb|300px|Nenavadno drzna ''tera sigilata'' steklenica iz Južne Galije okrog 100 n. št.. ''Heraklej ubija Laomedona''.]] [[Keramika]] je bila v obdobju [[starorimska civilizacija|starorimske civilizacije]] proizvedena v ogromnih količinah, večinoma za uporabne namene. Najdemo jo po vsem nekdanjem [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] in drugod. [[Monte Testaccio]] v Rimu je ogromen umeten hrib nastal iz odpadne keramike, ki je skoraj v celoti sestavljen iz zdrobljenih [[amfora|amfor]], ki so se uporabljale za prevoz in skladiščenje tekočin in drugih proizvodov - v tem primeru verjetno večinoma španskega oljčnega olja, ki je bilo iztovorjeno v bližini in je bilo glavno gorivo za razsvetljavo, kot tudi za uporabo v kuhinji in umivanje v termah. Običajno je rimsko domače lončarstvo razdeljeno na grobe in fine izdelke, pri čemer so prvi vsakodnevna lončenina, posode in sklede, ki so se uporabljale za kuhanje ali skladiščenje in prevoz živil in drugega blaga, v nekaterih primerih pa tudi kot namizna posoda, ki so jo pogosto izdelovali in kupovali lokalno. Fini izdelki so bile čaše ali namizni pribor, ki se je uporabljal v bolj formalni jedilnici in so običajno bolj dekorativni in elegantnega videza. Nekateri najpomembnejši so bili narejeni v specializiranih delavnicah za lončarstvo, pogosto pa so z njimi trgovali na velike razdalje, ne samo znotraj, temveč tudi med različnimi provincami Rimskega cesarstva. Proizvodnja finih izdelkov, kot so ''tera sigilata'', je potekala v velikih delavnicah, ki so bile organizirane po industrijskih merilih in so izdelovale visoko standardizirane izdelke, ki so bili primerni za natančno in sistematično razvrščanje. Ne obstaja noben neposreden rimski ustreznik umetniškemu [[Starogrška keramika|vaznemu slikarstvu]] antične Grčije. Ohranjenih je le nekaj predmetov izjemne umetniške kakovosti, je pa veliko fine namizne posode in zelo majhnih figur, ki so pogosto vključene v oljne svetilke ali podobne predmete in pogosto z verskimi ali erotičnimi temami. Rimski pogrebni obred se je s časom in prostorom spreminjal, zato posode, ki so bile odložene kot [[grobni pridatek]], običajen vir popolnih starih keramičnih posod, niso vedno bogate, čeprav je povsod po cesarstvu veliko črepinj. 'Fina' namesto luksuzna keramika je glavna moč rimske keramike, za razliko od [[rimsko steklo|rimskega stekla]], ki ga je elita pogosto uporabljala poleg zlate ali srebrne namizne posode, ki je bila zelo ekstravagantna in draga. Iz ugotovljenih količin je razvidno, da se je fina keramika zelo široko uporabljala tako v družbenem kot geografskem smislu. Dražja keramika je uporabljala reliefno dekoracijo, običajno oblikovano, ne barvno, pogosto je kopirala oblike in okras iz prestižnejših kovin. Še posebej v [[Vzhodno rimsko cesarstvo|Vzhodnem cesarstvu]] so se nadaljevale lokalne tradicije, ki so se na različne načine križale z rimskimi slogi. Od 3. stoletja se je kakovost fine keramike vztrajno zmanjševala, deloma zaradi gospodarskih in političnih nemirov in ker je steklena posoda zamenjala keramiko za pitne čaše (bogati so še vedno želeli srebro). Žgana glina ali [[terakota]] se je v rimskem obdobju pogosto uporabljala tudi za arhitekturne namene, kot so strukturne opeke in ploščice, občasno kot arhitekturna dekoracija ter za izdelavo majhnih kipcev in svetilk. Arheologi tega običajno ne uvrščajo pod naslov 'lončenina', vendar bo v tem članku vključena terakota in svetilke. Lončenina je ključni material za datiranje in interpretacijo arheoloških najdišč od [[neolitik]]a naprej, arheologi pa so jo podrobno preučevali že več generacij. V rimskem obdobju se je keramika proizvajala in uporabljala v ogromnih količinah, literatura o tej temi, v številnih jezikih, pa je zelo obsežna. [[File:Roman pottery from Britain.jpg|thumb|450px|Izbor keramike najdemo v rimski Britaniji. Skupino sestavljajo črno-žgana posoda, rustikalna posoda, srednje galske pobarvane čaše, trierska črna posoda z belo dekoracijo, pobarvana posoda iz doline Nene, groba stiskalnica za sir in drugi fini.]] == Fina keramika == === ''Terra sigillata'' ali posoda z rdečim sijajem === [[File:Céramique sigillée Metz 100109 3.jpg|thumb|left|300px|Posoda iz rdeče sijajne ''tera sigilate'' z reliefno dekoracijo.]] Oznako 'fina posoda' uporabljajo arheologi za rimsko keramiko, ki je bila namenjena strežbi hrane in pijače za mizo, v nasprotju z lonci, namenjenimi za kuhanje in pripravo hrane, skladiščenje, prevoz in druge namene. Čeprav je bilo veliko vrst fine keramike, na primer, posode za pitje v zelo občutljivih in tankostenskih izdelkih in keramika, dokončana z emajliranimi svinčenimi glazurami, je najpomembnejši razred rimski rdeči sijaj iz Italije in Galije, narejen od 1. stoletja pr. n. št. do konca 2. stoletja n. št. in so tradicionalno znane kot ''[[Terra sigillata]]'' (latinsko ''terrae sigillatae''). Te posode imajo fino, dokaj trdo in dobro žgano površino na rožnat material, ki imajo naravno svetlečo površino, ki se razprostira od svetlo oranžne do zelo svetlo rdeče. Razlike v barvi in strukturi tako materiala telesa in okrasa kot tudi oblike posod in modelov na okrašenih oblikah lahko usposobljenemu raziskovalcu omogočijo natančno prepoznavanje vira, datuma in pogosto posamezne delavnice. Arretinska posoda, izdelana v [[Arezzo|Arezzu]] v [[Toskana|Toskani]], so bili v 1. stoletju pr. n. št. in v začetku 1. stoletja našega štetja izstopajoči tip fine keramike, sledili pa so mu izdelki iz ''terra sigillate'', izdelani v številnih centrih v [[Galija|Galiji]], sodobni Franciji in Nemčiji. Opredelitev vseh teh izrazov pa se je spreminjala in razvijala v številnih generacijah, v katerih je bil material raziskan.<ref> Različne definicije nekaterih teh izrazov so obravnavane na '' {{lang | la | [[terra sigillata]]}} ''. </ref> Tehnično gledano imajo izdelki rdečega sijaja veliko skupnega z zgodnejšo grško poslikano keramiko, toda za okraševanje uporabljajo namesto slikanja reliefno dekoracijo. Afriška rdeča šliker keramika je pripadala isti tradiciji in se je nadaljevala veliko kasneje kot italijanska in galska sigillata, vse do islamskega osvajanja.<ref>King, 181–185. Essential detailed works are: John P. Hayes, ''Late Roman Pottery'', London 1972, and ''Supplement to Late Roman Pottery'', London 1980</ref>. Šliker keramika pa je vplivala na proizvodnjo Fokajske rdeče keramike, ki je pogosta v vzhodnem Sredozemlju in se je občasno pojavila tudi daleč na zahodu v južni Franciji in Veliki Britaniji. [[File:Graugresenque - sigillata.JPG|thumb|Zbirka neokrašene ''tera sigilate'' iz La Graufesenque]] Proizvodnja sorodnih vrst izdelkov je obstajala v Mali Aziji in drugih vzhodnih regijah cesarstva (vzhodni sigillata), medtem ko so iberske province imele tudi lokalne industrije, ki so proizvajale terra sigillata hispanica, ki je imela nekaj podobnosti z galskimi izdelki. Večina teh izdelkov je bila široko porazdeljena in proizvedena v industrijskem obsegu (največje peči so lahko žgale do 40.000 kosov naenkrat<ref>[http://www.novaesium.de/artikel/keramik.htm JP Hayes article from the Grove Dictionary of Art]</ref> in nedvomno uporabljajo visoko stopnjo specializacije v delavnicah. Imena številnih lončarjev in proizvajalcev so znana iz lončarskih znamk, ki se pogosto uporabljajo za fine izdelke, in so lahko zelo informativne narave. Cnaius Ateius je bil v Arezzu še posebej pomemben proizvajalec, vendar se z izdelki z njegov oznako lahko dokažejo z moderno analizo gline, ki je bila proizvedena v [[Pisa|Pisi]] v Toskani in v tovarnah v [[Lyon]]u in [[La Graufesenque]] v sodobni Franciji. Vendar pa je razlaga žigov z imeni lahko bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Oznake, ki so vidne na okrašenih površinah, oglašujejo ime proizvajalca, vendar se imena posameznih obrtnikov, ki so delali v lončarstvu, izdelovalci skled, pojavljajo na navadnih posodah, medtem ko so kalupe za okrašene sklede oblikovalci včasih tudi prosto podpisali, njihovi podpisi pa se včasih pojavljajo tudi na končnih posodah. Teoretično lahko okrašena posoda nosi ime izdelovalca kalupa, ime izdelovalca posode ali finišerja (na primer na platišču) in 'blagovno znamko' proizvajalca v dekoraciji.<ref>Johns 1963, 288–289</ref> Uporaba suženjskega dela v italijanskih delavnicah je nedokazana, čeprav so nekatera imena zagotovo ''liberti'' ('osvobojeni', tj. osvobojeni nekdanji sužnji). Mesto La Graufesenque v južni Galiji, blizu [[Millau]]a, je bilo temeljito preučeno in izkopano.<ref>Wisseman 1994, 37</ref> Njegovi izdelki so bili v 1. stoletju našega štetja zelo razširjeni, najdeni so bili od Indije, v Sudanu in na Škotskem.<ref>[http://potsherd.net/atlas/Ware/SGTS Potsherd] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220524173710/http://potsherd.net/atlas/Ware/SGTS |date=2022-05-24 }}, La Graufesenque</ref> [[File:Terra Sigillata Museum Formschuesseln.jpg|thumb|upright|left|Kalupi za sklede tera sigilate v obliki Dragendorff 37, izdelani v vzhodnogalski tovarni v Rheinzabernu.]] Leta 1895 je nemški znanstvenik Hans Dragendorff izdelal klasifikacijo oblik posod v lončarstvu rimskega rdečega sijaja, ki se še vedno uporablja (npr. "Drag 27" ali "Dr.27" za majhno bikonveksno skodelico) <ref>Dragendorff 1895; [http://potsherd.net/atlas/types/sigillata/gallery Potsherd] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220124180239/https://potsherd.net/atlas/types/sigillata/gallery |date=2022-01-24 }} has a searchable database by Dragendorff and other classification systems.</ref>. Drugi znanstveniki so dodali njegove oštevilčene oblike, nekateri arheologi, ki so delali na izdelkih določenih proizvodnih lokacij ali najdbe iz pomembnih izkopavanj, so začeli s svojimi tipologijami, tako da zdaj obstajajo številni drugi klasifikacijski sistemi za arretinsko in samiansko, kot tudi za druge razrede rimske keramike, kot so številne za afriške oblike. Drugi sistemi oštevilčenja, ki se uporabljajo z italijansko in galsko sigillato, so sistemi Déchelette, Knorr, Curle, Walters, Loeschcke, Ritterling in Ludowici, če naštejemo le nekatere. <ref>Pregled najpomembnejših vrst je mogoče dobiti s sklicevanjem na klasično delo Oswalda in Prycea iz leta 1920. Daleč najbolj uporaben sodoben uvod v angleščini o preučevanju galske samianske posode, ki velja za vse rimske province, kjer je najdena, ne le za Veliko Britanijo, je ''Roman Samian pottery in Britain'', avtor Peter Webster, (York 1996), {{ISBN|1-872414-56-7}}.</ref> Najpogostejša metoda izdelave reliefne dekoracije na površini posode terra sigiliate je bila, da se ta vrne v posodo, katere notranji profil je ustrezal želeni obliki zunanje posode. Notranja površina je bila nato okrašena z individualnimi pozitivnimi žigi (''poinçons''), običajno narejenimi iz žgane gline ali majhnimi kolesi, ki so imela ponavljajoče se motive, kot je ovolo ([[jajčevnik]]), ki je pogosto tvoril zgornji rob dekoracije. Podrobnosti so lahko dodali tudi ročno s pisalom. Ko je bila notranjost dekoracije dokončana, je bil kalup posušen in žgan na običajen način, nato pa je bil uporabljen za oblikovanje posod. Ko je bila posoda posušena, se je dovolj skrčila, da so jo odstranili iz kalupa, nato pa so bili izvedeni postopki končne obdelave, kot je oblikovanje ali dodajanje podstavka in končna obdelava vrhnjega obroča. Podrobnosti so se razlikovale glede na obliko.<ref>Webster 1996, 5–7</ref> Izdelano posodo so lahko nato zgladili, ponovno posušili in žgali. Zaprte oblike, kot so vrči in kozarci, so bile redko okrašene v reliefu z uporabo kalupov, čeprav so bile nekatere posode te vrste izdelana v La Graufesenque, tako da sta bila zgornji in spodnji del posode izdelana ločeno v kalupih in kasneje združena na točki najširšega premera. Reliefna dekoracija visokih vaz ali kozarcev je bila običajno dosežena z uporabo modeliranih motivov (vejic) in / ali dekoracijo ''barbotine''. Slednja tehnika je bila še posebej priljubljena v delavnicah v vzhodni Galiji v Rheinzabernu in se je pogosto uporabljala tudi na drugih vrstah lončenine. [[File:Roman pottery African Red Slip.jpg|thumb|Tipična navadna afriška rdeča posoda s preprosto dekoracijo. 4. stoletje.]] Na kolesu so bile izdelane navadne namizne posode, ki so vključevale velike pladnje, plitke posode v več velikostih, nekoliko globlje sklede in majhne skodelice, ki so uporabljale vrsto predlog za ustvarjanje zelo natančnih profilov. Velikosti so bile tudi standardizirane, kar je olajšalo žganje, shranjevanje in prevoz večjega števila. Evolucija v oblikah se v mnogih pogledih ujema s srebrom in steklenimi posodami istega obdobja, natančne oblike pa so včasih lahko zelo dobro datirane. Arheološko razvrščene oblike kot 'ploščate' včasih nosijo okras preproste vrste, pogosto v obliki obroča znotraj ravne notranje podlage posode. V ploščatih izdelkih se pogosto pojavljajo tudi pečati z imeni.<ref>Arretinske žige so bile katalogizirane v Oxé in Comfort leta 1968. Galijske znamke je prvotno popisal Felix Oswald, "Indeks lončarskih" znamk na terra sigillata, "samian ware", "zasebno objavljen, 1931, zdaj je v postopku revizija in dokončanje pokojnih Briana Hartleyja in Brende Dickinson, ''Names on terra sigillata: an index of makers' stamps and signatures on Gallo-Roman terra sigillata (samian ware), Vol. 1 (A to AXO), Vol.2 (B to CEROTCUS)'', 2008 {{ISBN|978-1-905670-16-1}} and {{ISBN|978-1-905670-17-8}}</ref> Afriška rdeča šliker keramika je bila najbolj razširjena predstavnica sigilatske tradicije v poznem rimskem obdobju. (Občasni uvoz je bil najden celo v Veliki Britaniji v 5. – 6.s Stoletju.<ref>Tyers 1996, 80–82</ref> Izdelana je bila v provinci ''[[Afrika (rimska provinca) |Afrika Proconsularis]]'' (približno sodobna [[Tunizija]]), podobne oblike pa so bile narejene za bolj lokalno distribucijo v [[Egipt]], ki je v rimskem obdobju imel zelo aktivno in raznoliko keramično tradicijo, v omenjeni tehniki pa je bila izdelana široka paleta skled, posod in lončkov, vendar je bila tehnika žganja celotnih rebrastih posod v kalupih prekinjena. Pogosto so se uporabljali [[appliqué]] motivi, kjer je bila potrebna dekoracija v reliefu, ločeno izdelana in nanesena na posodo pred sušenjem in žganjem, Tusi žigosani motivi so bili priljubljena oblika dekoracije, v kasnejših stoletjih pa se pogosto pojavljajo krščanski predmeti in simboli. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Samian_ware_bowl_by_Mercato.JPG|Južnogalska skleda oblike Dr.37. Pozno 1. stoletje. File:Central_Gaulish_samian_Dr.30.JPG|Centralnogalska vaza, Dr.30, z vtisnjenim imenom Divixtus. Pozno 2. stoletje. File:Roman_pottery_South_Gaulish_samian_ware.jpg|Prikaz južnogalskih nizkih skled, ki ponazarjajo standardizacijo velikosti. File:Roman_pottery_Central_Gaulish_samian_jar.JPG| Centralnogalska vaza z vrezanim okrasom </gallery> === Druga fina posoda === [[File:Roman pottery barbotine cup.JPG|thumb|150px|Skodelica visoka 65 mm, izdelana v Asuanu v Egiptu, od 1. do 2. stoletja našega štetja, okrašena z barbotinskimi vzorci.]] Nekatere oblike arretinskih poščatih posod so bile precej dobro kopirane v kasnejšem 1. stoletju pred našim štetjem in v začetku 1. stoletja našega štetja v razredu lončarstva, izdelanega v severovzhodni Galiji in znane kot galsko-belgijski izdelki.<ref>Tyers 1996, 161–166</ref> Številni od teh krožnikov in posod iz rdeče-glazirane (''terra rubra'') in črno-glazirane (''terra nigra'') lončenine imajo lončarske žige. Druge fine, tankostenske čaše za pitje, sklede in posode so bile narejene lokalno v večini regij Rimskega cesarstva, vključno z mejnimi provincami, kot je Velika Britanija: na primer, rimsko-britanski pobarvani izdelki (izdelani v Colchesteru) in v dolini Nene spadajo v to vrsto. Nekaj loncev na desni strani skupine fotografij v glavnem delu tega članka so izdelki iz doline Nene, vključno z veliko črno čašo, okrašeno z živahnim lovskim prizorom psov in zajcev v barbotinski tehniki.<ref>Tyers 1996, 166–175. To referenčno delo, ki je večina na voljo tudi na spletu na [http://potsherd.net/ Potsherd "Atlas rimske lončarstva"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724020644/http://potsherd.net/ |date=2011-07-24 }}, daje zelo popolno sliko o kompleksnosti študij lončarstva samo v eni rimski provinci. Ta kompleksnost se ponavlja v vseh regijah cesarstva.</ref> Veliko okrasnih tehnik je bilo uporabljenih za razvedrilo keramične posode, vključno z uporabo barvnih lističev, barve in različnih teksturiranih površin. Slikano okrasje pa ni nadaljevanje grške in etruščanske tradicije kot specializirana tehnika, ki se je uporabljala za izdelavo razkošnih namiznih pripomočkov, čeprav se preprostejši naslikani modeli pojavljajo na številnih vrstah lončenine, tako grobi kot fini, v celotnem cesarstvu. Meje med finimi in grobimi izdelki, namiznimi in kuhinjskimi izdelki so v nekaterih lokalnih, pokrajinskih proizvodih nekoliko zamegljene, ker je lončenina pogosto večnamenska. [[File:Roman lead-glazed flask.jpg|thumb|160px|Glazirana steklenica, oblikovana v obliki grozda. Iz Sirije. 1. stoletje.]] Lončena keramika je bila izdelana v številnih predelih Rimskega cesarstva, vključno z Galijo, Italijo in vzhodnimi provincami. Ta vrsta steklaste glazure se je najpogosteje uporabljala za majhne, dekorativne predmete iz namiznega pribora, vključno s skodelicami z reliefno dekoracijo, svetilkami in zoomorfnimi posodami.<ref>Obstaja raziskava in tipologija nekaterih italijanskih izdelkov podjetja Roberts 2005</ref> Glazura se razlikujejo po barvi od jantarne do rjave in veliko odtenkov zelene. Namizna posoda iz egiptovske keramike, [[lošč|emajl]]irana v živo modri, turkizni ali zeleni barvi, se je v rimskem obdobju še naprej proizvajala v Egiptu, oblike nekaterih od teh keramičnih posod v 1. stoletju pr. n. št. Proizvedene so bile tudi zelo izdelane, okrašene polikromne keramične posode. Egipčanska fajansa, frita ali 'glazirana sestava', kot jo pogosto imenujejo egiptologi, je tehnično precej bolj skupna s proizvodnjo stekla kot s keramiko, ker je keramični material brez gline. <ref>Za zelo kratek povzetek tehnologije in zgodovine egiptovskega faiana glejte Nicholson 1993 </ref> Ločnica med keramičnimi posodami in figuricami iz [[terakota|terakote]] je še ena, ki ni vedno ostra, saj so bile nekatere vrste majhnih posod, kot so na primer za olje, včasih oblikovane v reprezentativnih oblikah. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Romano-British_decorated_pot.JPG|Rimsko-britanska čaša z barbotinsko dekoracijo, ki prikazuje tekmovanje voz. File:Roman_pottery_glazed_flagon.jpg|Centralnogalsko reliefno okrašen glaziran vrč. 1. stoletje. File:Roman_pottery_Oxfordshire_beaker.jpg|Poznorimska poslikana čaša narejena v Britaniji File:TN Becher K Luxem.JPG|''Terra nigra'' reliefno okrašena vaza iz Kölna </gallery> == Groba posoda == [[File:Roman pottery mortarium.jpg|thumb|Rimsko-britanski ''mortarium'', z imenom proizvajalca, Sollus, žigosan na obodu. Notranji del posode je z uporabo skoraj enakomerno obrabljen.]] === Kuhinjski lonci === Keramika je bila v antiki bistvena za kuhanje hrane. Čeprav so bili kovinski pripomočki iz brona ali železa v rimskem obdobju široko dostopni, so bile preproste, funkcionalne lončene posode, ponve, lončki in kozarci poceni in standardni del opreme vsake kuhinje. Od Velike Britanije do Egipta, od Španije do Sirije, po dolžini in širini velikega cesarstva, so se lokalne predrimske tradicije lončarstva v preprostih kuharskih izdelkih stoletja nadaljevale brez večjih sprememb. Zato je treba rimske kuhalne posode preučevati na regionalni ravni.<ref>e.g. Tyers 1996, kot zgoraj, za Britanijo; za Porenje glej Gose 1950 1950</ref> Poleg običajnih skodelic in posod, ki se uporabljajo za kuhanje, so bile keramične posode izdelane za številne specializirane namene, kot je majhna sirarska stiskalnica na levi strani skupinske fotografije rimske keramike iz Velike Britanije. Dva črna kozarca na levi strani za sirnim strojem na isti fotografiji sta primera rimsko-britanske črno žgane posode, ki je bila prvič izdelana v jugozahodni Angliji v pozni [[železna doba|železni dobi]], pred rimskim osvajanjem: priljubljena v rimskem obdobju, izdelana je bila v večjih količinah in prodajana širše, pod rimskim vplivom. === Mortarium === Vendar pa je bila ena vrsta posode, ki se uporablja pri pripravi hrane, tesno povezana s širjenjem rimske kulture in rimske kuhinje: ''mortarium''. To je bila robustna plitka skleda z debelim, zaobljenim robom, ki je olajšala rokovanje, pogosto je imela ustnik in notranjo površino, ki je bila namerno ohrapavljena s slojem peska ali grobim peskom med izdelavo. Uporabili so jo s tolkačem za pire ali drobljenje sestavin za pripravo zahtevnih in skrbno začinjenih rimskih jedi; rimska kulinarična tradicija je obsežno uporabljala zelišča in začimbe. Mortarium je bil rimski ekvivalent multipraktik in je resničen pokazatelj 'romanizacije' <ref>Potter and Johns 2002, 141–142</ref>. V Veliki Britaniji so se prvi mortariumi uvažali iz galskih virov več kot eno generacijo, preden je Britanija postala rimska provinca v letu 43, kar kaže na naraščajoči vpliv rimske kulture v južni Britaniji v pozni železni dobi in morda na dejansko prisotnost priseljencev iz Galije. Tako kot mnogi drugi specializirani rimski keramični izdelki, so tudi številni mortariumi na svojih platiščih nosili žig delavnice ali izdelovalca, pri čemer so lahko kronologija in distribucija pomagali arheologom razumeti trgovinske vzorce in rimsko gospodarstvo. === Amfore === {{glavni|Amfora}} [[File:Roman amphorae.jpg|thumb|300px|Tipične rimske amfore, ki so bile shranjene v omarah]] ==== Opis in vloga ==== [[Amfora|Amfore]] so bile med rimskimi obdobji uporabljene za prevoz hrane na dolge in kratke razdalje. Vsebina je bila večinoma tekoča, oljčno olje ali vino, pa tudi ''garum'', priljubljena ribja omaka in sadna omaka. Amfora naj bi bila kot posoda močna, ne pretežka, oblikovana na način, ki je primeren za enostavno shranjevanje na ladji, hkrati pa je primerna za rokovanje, ko je enkrat prispela do končnega cilja. Običajno so amfore dvojno obdelane terakota posode s kroglastim / cilindričnim telesom, platišči različnih oblik in obogatene ali manj običajne osnove. Konica je bila primerna za stabilno razporeditev skladiščenja na ladji in je delovala kot tretji ročaj v procesu praznjenja posode. ==== Študije o amforah ==== Prvo sistematično razvrščanje tipov amfor je opravil nemški znanstvenik Heinrich Dressel. Po izjemnem odlagališču amfor, ki je bilo odkrito v Rimu v Castro Pretorio konec 19. stoletja, je zbral skoraj 200 napisov iz amfor in jih vključil v ''Corpus Inscriptionum Latinarum''. V svojih študijah amfor je bil prvi, ki je izdelal klasifikacijo tipov, tako imenovano Dresselovo tabelo <ref>Dressel 1879, 36–112, 143–196</ref>, ki se še danes uporablja za številne vrste. Naknadne študije o rimskih amforah so prinesle podrobnejše klasifikacije, ki so običajno poimenovane po raziskovalcu, ki jih je preučil. Za neofenicijske vrste glej delo Maña iz leta 1951<ref>Maña 1951, 203–210</ref>, revidirano klasifikacijo van der Werffa leta 1977–1978.<ref>Amphores de tradition punique à Uzita, in BaBesch 52–53, 171–200</ref> Galske amfore so proučevali v Laubenheimerju v študiji, objavljeni leta 1989 <ref>Laubenheimer 1986, 105–138</ref>, medtem ko je Martonga-Lerat analiziral kretske amfore.<ref>Marangou-Lerat 1995, 30</ref> Beltràn je leta 1970 študiral španske tipe. Jadranske tipe je Lamboglia raziskal leta 1955.<ref>"Sulla cronologia delle anfore romane di età repubblicana" in ''Rivista Studi Liguri 21'', 252–60</ref> Za splošno analizo tipov zahodnega Sredozemlja glej Panella <ref>Panella 2001, 177–275</ref> ter Peacock in Williams. == Druga keramika == === Svetilke === [[File:Oil lamp with Gladiators fighting at the Römisch-Germanisches Museum Cologne.jpg|thumb|260px|Gladiatorji na oljni svetilki]] Umetna razsvetljava je bila običajna v rimskem svetu. Sveče, izdelane iz čebeljega voska ali loja, so bile nedvomno najcenejše sredstvo za razsvetljavo, vendar so se sveče redko ohranile. Svetilke z oljčnim oljem in drugimi rastlinskimi olji pa so se ohranile v velikem številu in so bile podrobno preučene. Nekatere rimske svetilke so bile narejene iz kovine, lahko v visoko izdelanih oblikah, ki so vsebovale kipce in več šob, vendar je bila opečna glina najbolj običajen material. Večina majhnih, verjetno poceni glinenih svetilk je imela eno šobo za en stenj in torej en plamen. Večina teh glinenih svetilk je bila oblikovana z uporabo kalupov v delavnicah, ki so izdelale veliko število standardiziranih izdelkov. Nekatere izmed najbolj priljubljenih oblik so vključevale osrednji disk, krožni prostor običajno okoli 4-6 cm v premeru, ki je vključeval polnilno luknjo in je bil okrašen s slikovnimi motivi v nizkem reliefu. Obseg okrasov je zajemal poganske božanstva, mite in legende, žanrske prizore iz vsakdanjega življenja, živali, lov, javne zabave, kot so gladiatorski boj in dirkanje s kočijami, erotična srečanja, v poznem rimskem času pa nekaj krščanskih simbolov: skratka, celoten spekter tem, ki se pojavljajo v rimski dekorativni umetnosti (najdene so tudi judovske svetilke s simboli, kot je menora). Vrste in okraski, ki so se začeli v središču cesarstva v Italiji, so pogosto imitirali v izdelkih, izdelanih v delavnicah v drugih provincah. Svetilke so lahko neposredno kopirali po postopku, imenovanem ''surmoulage'', z uporabo obstoječe svetilke kot arhetipa za izdelavo kalupa, namesto da bi ustvarili ročno modeliran glineni kalup. Visoko organizirane proizvodne metode, običajno z uporabo mavčnih kalupov, obseg proizvodnje in trgovanja ter široka distribucija, v nekaterih pogledih odsevajo proizvodnjo izdelkov rdečega sijaja, kot tudi obstoj imena. žigov na nekaterih svetilkah. Imena proizvajalcev ali delavnic so bila običajno nameščena na spodnji strani svetilke in so običajna na neokrašenih svetilkah, znanih kot ''tovarniške svetilke'', tip, ki je bil priljubljen v vojaških conah severozahodnih rimskih provinc v času 2. stoletja. Dobro znano ime je Fortis, njegovi izdelki pa so bili očitno prekopirani izven njegove lastne delavnice v Italiji - ali pa je Fortis imel svoje podružnice v provincah. Galska svetilka na sosednji sliki, ki so jo našli v Londonu, je žigosana na bazi z imenom proizvajalca Atimetus. Poleg številnih osnovnih oblik svetilk, ki so bile sestavljene iz zaobljenega ali jajčastega telesa, z eno ali več štrlečimi šobami, včasih pa tudi z ročajem, so bile izdelane tudi terakota svetilke v različnih, bolj domišljijskih oblikah, oblikovanih za živali, groteskne glave, noge in mnoge druge oblike. Tradicionalno so znane kot ''plastične svetilke'' (modelirane ali oblikovane). Informacije o datiranju in distribuciji, ki jih je mogoče dobiti iz podrobne študije oblik, znamk oblikovalcev in dekoracije, so pomembne in uporabne najdbe na arheoloških najdiščih. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Roman_pottery_foot-shaped_lamp.JPG#Summary|Italijanska svetilka v obliki stopala, z ročajem za sireno ali sfingo File:Roman lamps Firmalampen.jpg|Dve rimski ''Firmalampen''. Tista na levi strani je bila narejena v Colchesteru, tista na desni v Galiji. Obe sta bili najdeni v Veliki Britaniji. File:LampArtifactDoggystyle.jpg|Erotična oljna svetilka File:Lampe decoree II Neapolis.JPG|Svetilka iz Tunizije s cvetličnim okrasom </gallery> [[File:Terracotta Aeneas MAN Naples 110338.jpg|thumb|250px|Figura iz prvega stoletja našega štetja, iz Pompejev, Enej, ki je pobegnil iz Troje s svojim očetom Anhisom, s sledovi prvotne barve.]] === Terakota figurine === Italijanski slogi so v cesarstvu veliko manj vplivali na terakota figurine, kot na lončenino; tu so bile prevladujoči vplivi dolgoletne tradicije grških figur iz terakote in tistih iz Egipta in drugih vzhodnih provinc cesarstva. V nekaterih severnih provincah, kot sta Galija in Nemčiia, ni bilo železnodobne tradicije izdelave figuric iz terakote, temveč so se nove industrijske panoge razvile pod rimskim vplivom, ko so izdelovali figurice iz fine bele gline. Podobno kot bronasti kipci, ki so bili dražji predmeti, so bile majhne figure iz terakote narejene za obredne ali verske namene, kot so darovanje templjem, razstavljanje v svetiščih ali kot [[grobni pridatek|grobni pridatki]], ki jih je treba odložiti z mrtvimi. Nekatere terakote so otroci uporabljali tudi kot igrače, čeprav niso bili izdelani za ta posebni namen.<ref>Bailey 1983, 191–199</ref> Večina majhnih figur iz terakote je bila izdelana v precej velikem številu in večina jih je bila pobarvana v svetlih barvah. Ti pigmenti, ki se uporabljajo po žganju, so le redko ohranjeni, razen v majhnih in zbledelih lisah. Vsaka regija cesarstva je izdelovala terakote v značilnih lokalnih slogih, vse pa so imele precej podobne teme, predvsem standardne verske teme bogov, boginj in njihovih atributov; predstavitve ptic in živali so lahko pogosto povezane z določenimi božanstvi, čeprav so nekatere živalske figure lahko nastale brez verskih ali obrednih namenov. Med verskimi temami so pogosto lokalne tradicije in kulti: na primer, v romansko-egiptovskem repertoarju terakot so vključena egiptovska božanstva, kot je Harpocrates, grško-rimska oblika Horusa, medtem ko se keltski bogovi pojavljajo med tistimi v centralni galski industriji. v dolini Allier in Porenju v Kölnu. Keltska mati-boginja, ki hrani enega ali včasih dva dojenčka, je ena izmed najbolj priljubljenih tipov osrednje Galija<ref>Rouvier-Jeanlin 1972, 156–186</ref>, čeprav je bila zelo pogosto zastopana tudi Venera. Figurice matere-boginje so prikazane sedeče v stolih z visokim hrbtiščem, ki so bili značilni za Galijo in Britanijo. Figurice iz doline Allier in iz Kölna včasih nosijo podpis modelarjev in / ali proizvajalcev. <gallery> File:Roman terracotta mother goddess 1.JPG|Galska cvetna figura boginje matere, Anglija, 2. st. File:Roman_terracotta_dog.jpg|Podoba iz terakote majhnega, puhastega psa, izdelanega v Italiji v 1. st. pr. n. št. — 1. st. n. št. File:Roman_pipeclay_peacock_figurine.jpg|Odlitek pava narejen v Centrali Galiji, 2. stoletje File:Roman_terracotta_Fortuna.jpg|Vzhodnogalska figurina boginje Fortune, narejena v Kölnu. 2. stoletje. File:Harpocrates grape cockerel MBA Lyon H2311.jpg|Harpocrat s petelinom in grozdom </gallery> === Opeka, strešniki in druga arhitekturna keramika === [[File:Tiles Fishbourne.JPG|thumb|260px| Tegula in imbrex strešniki iz rimske palače Fishbourne.]] [[File:Roman tile antefix.jpg|thumb|260px|Antefiks XX. Legije, ki nosi simbol legije, divjega prašiča]] V rimski arhitekturi sta bila zelo pomembna dva izdelana materiala: [[rimski beton|betonska]] in žgana glina v obliki strukturnih opek in ploščic, v manjši meri pa tudi arhitekturna dekoracija. Ti materiali so se uporabljali v stavbah po vsem rimskem cesarstvu, na številnih območjih pa so po rimskem obdobju ponovno uporabili, da bi jih ponovno odkrili stoletja kasneje. Kot druge masovno proizvedene rimske keramične predmete so bile opeke in ploščice pogosto označene z napisi, ki označujejo proizvajalca, organizacijo ali oblast, vojaško ali civilno, za katero so bili izdelani.<ref> Metode in tehnologijo izdelave podrobno opisuje Middleton 1997, str. 158–163. Čeprav se ta članek osredotoča na rimsko provinco Britanije, so opisane osnovne metode in organizacija uporabljeni po celotnem cesarstvu. </ref> [[Rimska opeka|Rimske opeke]], ki so se uporabljale pri gradnji zidov, se pogosto imenujejo 'ploščice', ker so precej tanke, ravne kvadratne, izdelane v standardnih velikostih'(približno 280 milimetrov), od približno 20 cm na približno 58 cm v kvadrat in približno 5–7 cm debele. Tudi kamniti zidovi so pogosto vključevali horizontalne vrste ploščic. Zidovi iz opeke so bili zaključeni z različnimi oblikami oblog ali ometa na zunanjih in notranjih površinah, tako da same opeke niso bile vidne. Ploščice za strešne kritine pa naj bi bile vidne. Strešniki so bili značilnih oblik, ''tegula'' (pl. ''Tegulae''), ki je bila velika, tanka ploščica, skoraj kvadratna, z obrnjenimi prirobnicami na daljših straneh, in ''imbrex'', rahlo koničastih pol-cilindričnih oblik. ''Imbrex'', ki so se zaradi svoje stožčaste oblike medsebojno povezale, so bile položene preko dvignjenih prirobnic tegul in skupaj tvorile značilno brazdasto strešno streho, ki jo še danes lahko vidimo v Italiji in južni Franciji. Nagib takšne strehe mora biti precej nizek, ne več kot približno 30 stopinj. Streha je bila dokončana z vrsto ravnih ploščic in pogosto z dekorativnimi okraski, ki so bili lahko tudi iz terakote, na zatrepu. Nekatere stavbe so imele tudi [[antefiks]], vertikalni ornament trikotne ali zaobljene oblike, ki so bili postavljeni ob robu strehe. Tudi ti so bili pogosto narejeni iz terakote in so jih lahko krasili slikovni motivi, namenjeni preprečevanju nesreče, ali z napisi: tisti, ki so bili izdelani v vojaških opekarnah, pritrjeni na legionarske utrdbe, so nosili številko in simbol ustrezne legije. [[File:Roman box flue-tile.JPG|thumb|260px|left|Dimna ploščica s površinsko dekoracijo, ki bi bila v uporabi skrita]] Rimski ogrevalni sistemi za [[hipokavst]] so obsežno uporabljali žgane glinene elemente: prostor pod tlemi ogrevanih prostorov je bil podprt na robustnih stebrih (''pilae''), običajno narejenih iz majhnih kvadratnih opek, skupaj, tako da je toplota iz sosednje peči lahko prosto krožila. V javnih in zasebnih kopalnicah (bistvenega pomena za rimski način življenja) se je toplota prenašala tudi skozi stene v dimnih ceveh iz ploščic. Čeprav so bili ti prekriti s stenskimi oblogami tako znotraj kot zunaj, so bili včasih izdelani s precej dodelanimi geometrijskimi in celo figuralnimi dekoracijami. Tudi cevi za vodo in drenažo so bile pogosto izdelane iz žgane gline. Keramične ploščice se v rimskih stavbah običajno niso uporabljale za talne obloge, čeprav je bil ''opus signinum'', prednostni material za talne obloge, sestavljen iz betona in zdrobljenih ploščic, v mozaičnih tleh pa so se pogosto uporabljali 2 do 3 cm majhni kvadrati iz ploščic, [[esera|tesere]], ki so se uporabljale za robove in manjše približno 1 cm, kjer je bila v slikovnem mozaiku potrebna večbarvna geometrijska ali figuralna oblika. Rob strehe je bil lahko okrašen s ploščami, imenovanimi antefiksi, kot je bilo omenjeno zgoraj, in nekaterimi lončarskimi opažnimi ploščami s figurativnimi scenami za postavitev v stene, ki posnemajo marmorne frize velikih templjev. Ti se še vedno pogosto imenujejo ''Campana reliefi'', po Giampietru Campani, italijanskem učenjaku in zbiralcu iz 19. stoletja, ki jih je najprej preučil. Razvijale so se od približno 50. pr. n. št. in so se skoraj v celoti uporabljale v Italiji med Toskano in Kampanijo - območja, ki so bila nekoč etruščanska. Prvotno so se uporabljale na majhnih templjih, kasneje pa jih najdemo na številnih javnih in zasebnih zgradbah. Po navadi so bile visoke med 22 in 50 cm in široke od 27 do 48 cm, plošče pa so bile običajno razporejene v trakovih ali frizih. Predmeti so bili običajno sestavljeni iz mitologije. Po sredini 2. stoletja jih ni več mogoče najti; morale so tekmovati z oblikovanim ometom in zidnimi slikami.<ref>Boardman, 276-77, Price 191–192</ref> V arheologiji so opeke in plošče, še posebej, kadar jih najdemo le v fragmentarni obliki, pogosto uvrščene pod splošni izraz keramični gradbeni material. == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Milano - Antiquarium - Terracotta con venatio, sec. I - Foto Giovanni Dall'Orto - 14-July-2007 - 1.jpg|Plaketa iz 1. stoletja našega štetja, verjetno iz friza, z ''venatio'' v areni File:Museo Barracco - Giove Ammone 1010637.JPG|Fragment iz prvega stoletja z glavo Jupitra Amona, nenavadno fine kakovosti, ki odraža helenistični slog File:Silenus Eros CdM.jpg|Silen in Eros, fragment iz terakota reliefa najdenega v Italiji, zgodnje 1. stoletje File:Dragendorff 38 Haselburg.jpg|Primer in diagram ''terra sigillate’' ("Dragendorff 38") </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *Hayes, John W. 1972. ''Late Roman Pottery.'' London: British School at Rome. *Hayes, John W. 1997. ''Handbook of Mediterranean Roman Pottery.'' Norman: University of Oklahoma Press. *Peacock, D. P. S. 1982. ''Pottery In the Roman World: An Ethnoarchaeological Approach.'' London: Longman. *Peña, J. Theodore. 2007. ''Roman Pottery In the Archaeological Record.'' Cambridge (UK): Cambridge University Press. *Robinson, Henry Schroder. 1959. ''Pottery of the Roman Period: Chronology.'' Princeton, NJ: American School of Classical Studies at Athens. *Allison, P., Pitts, M. and Colley, S (Eds). 2018. [http://intarch.ac.uk/journal/issue50/index.html Big Data on the Roman Table: new approaches to tablewares in the Roman world].''Internet Archaeology'' 50. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Ancient Roman pottery}} *[http://potsherd.net/ Potsherd "Atlas of Roman pottery"] – specialist site with much information *[http://www.novaesium.de/artikel/keramik.htm JP Hayes article from the Grove Dictionary of Art] *[http://www.ceramicstudies.me.uk/histx108.html ''Ceramics in the Roman World'' by Victor Bryant]—very readable university course notes, though with a number of errors. *[http://www.romulus2.com/lamps/ RomQ Reference Collection] – Ancient (mainly Roman) lamps {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska umetnost]] [[Kategorija:Keramika]] cjbxuqdifrpu6h39g6a45z22jdsi34o Brezovica, Kosovo 0 498255 6665692 6410287 2026-04-26T06:29:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|official_name=Brezovica|population_as_of=2011|government_type=|leader_title=|leader_name=|established_title=Klicna Številka|established_date=|area_magnitude=|area_footnotes=|area_total_km2=80|area_land_km2=|population_footnotes=<ref name="Brezovica population 2011">{{navedi splet|title=2011 Kosovo Census: Population by localities|url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-census-ks.htm|accessdate=2021-04-29|archive-date=2015-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150505232018/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-census-ks.htm|url-status=dead}}</ref>|subdivision_name2=[[Štrpce]]|population_note=|population_total=68|population_density_km2=auto|elevation_footnotes=|elevation_m=1015|elevation_ft=|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=38357|area_code=|website=|government_footnotes=|subdivision_type2=Občina|other_name=|image_seal=|native_name=Brezovicë <small>(albansko)</small> <br> Брезовица <small>(srbsko)</small> <br>|nickname=|settlement_type=|motto=|image_skyline=|imagesize=300px|image_caption=|image_flag=|flag_size=|seal_size=|subdivision_name1=[[Okrožje Ferizaj|Ferizaj]]|image_map=|mapsize=|map_caption=|pushpin_map=|pushpin_label_position=top|pushpin_mapsize=200px|pushpin_map_caption=Location in Kosovo|subdivision_type=Država|subdivision_name=Kosovo|subdivision_type1=Okrožje|footnotes=}}'''Brezovica''' je naselje v [[Kosovo|kosovski]] občini [[Štrpce]], naselje je znano po [[Smučišče Brezovica, Kosovo|smučišču Brezovica]], ki je eno najbolj obiskanih smučarskih središč na Kosovu. Leta [[2011]] je potekal popis prebivalstva, takrat je imelo naselje 68 prebivalcev. == Geografija == Naselje leži v severovzhodnem delu [[Šar planina|gorovja Šar]] v bližini reke [[Lepenec]]. Smučišče Brezovica leži med 900 in 2500 metri nadmorske višine, ki je od same vasi oddaljeno približno 14 km. == Zgodovina == V [[Srbija v srednjem veku|srednjeveški Srbiji]] je obstajala [[župa]] [[Sirinićka Župa|Sirinić]] (prvič je bila omenjena v listini iz 13. stoletja). Župa je zajemala celotno današnjo občino [[Štrpce]] z mestoma [[Gradište (Binačko)|Gradište]] in [[Zidinac]]. V regiji se še da najti veliko ostankov bizantinskih utrdb.<ref name="Rastko">[http://www.rastko.rs/arheologija/delo/13047 Rastko website], rastko.rs; accessed 4 December 2015.{{In lang|sr}}</ref> [[28. junij|28. junija]] [[1944]] so med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] bolgarski vojaki zaradi smrti enega od svojih vojakov v naselju [[Rakanovac na Brezovici]] na Brezovici usmrtili 46 domačinov, med njimi je bilo 12 otrok.<ref>SANU, National Center for Digitization, [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=424 Cultural Monuments in Serbia: Rakanovac], spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs; accessed 4 December 2015.</ref> == Prebivalstvo == Prebivalstvo se je v zadnjih 30. letih začelo zmanjšalo iz 328 na 68. V večini v naselju živijo [[Srbi]], čeprav se v zadnjih letih priseljujejo večino prebivalci [[Albanci|albanskega rodu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic-loc2011.htm|title=Prebivalstvo 2011|accessdate=2021-04-29|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203001314/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic-loc2011.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic-loc1981.htm|title=Prebivalstvo 1981|accessdate=2021-04-29|archive-date=2012-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120317145422/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic-loc1981.htm|url-status=dead}}</ref> {{Bar box|float=right|titlebar=#ddd|bars={{bar percent|Srbi|blue|67.7}} {{bar percent|Albanci|red|33.8}} {{bar percent|Drugi|black|1.5}}|title=Narodna sestava Brezovice iz leta 2011}}{{Bar box|bars={{bar percent|Srbi|blue|98.5}} {{bar percent|Albanci|red|1.5}} {{bar percent|Drugi|black|0.0}}|float=right|title=Narodna sestava Brezovice iz leta 1981}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Category:Brezovica (Štrpce)|Brezovica}} * * [https://www.nytimes.com/2016/02/28/travel/kosovo-ski-holidays.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&clickSource=story-heading&module=photo-spot-region&region=top-news&WT.nav=top-news Smučarski praznik na Kosovu, funkcija NYTimes 2016] == Sklici == [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Naselja na Kosovu]] <references /> gif7vwm68yuenge3977347vlxzgdbhm Bilbao 0 502582 6665620 6490069 2026-04-26T02:55:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 11 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Bilbao | settlement_type = Občina | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = {{lang|eu|Bilbo}} <small>{{in lang|eu}}</small> | image_skyline = Collage de Bilbao, País Vasco, España.png | imagesize = 270 px | image_alt = | image_caption = <small>Od zgoraj levo: panorama, [[Guggenheimov muzej, Bilbao|Guggenheimov muzej]], [[Azkuna Zentroa]], [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Bilbao| Cerkev sv. Antona Puščavnika]], Puppy, Teatro Arriaga, Stolp Iberdrola, stadion San Mamés, Uribarri (Metro Bilbao), ognjemet v času Aste Nagusia, fosterito, Trg Miguel de Unamuno v [[Casco Viejo]], [[La Salve]] in železniška postaja Bilbao-Abando.</small> | image_flag = Flag of Bilbao.svg | image_shield = Escudo heráldico de Bilbao.svg | nickname = "The Hole" ({{lang-es| El Botxo}}) | motto = | image_map = {{Maplink|frame=yes|plain=y|frame-width=275|frame-height=275|zoom=11|frame-lat=43.26|frame-long=-2.95|type=shape-inverse|stroke-width=1|stroke-color=#333333|id=Q8692|title=Bilbao}} | mapsize = 275 px | map_caption = Interactive map outlining Bilbao | pushpin_map = Španija | pushpin_map_caption = Lega v Španiji | pushpin_relief = yes | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost |Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Baskija]] | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = [[Biskaja]] | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Veliki Bilbáo | seat_type = <!-- Capital --> | seat = | coordinates = {{koord novi|43|15|25|N|2|55|25|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = 19 | elevation_min_m = 0 | elevation_max_m = 689 | area_footnotes = | area_total_km2 = 41,50 | area_urban_km2 = 18,22 | area_rural_km2 = 23,30 | established_title = Ustanovitev | established_date = 15. junij 1300 | founder = [[Diego López V. de Haro]] | population_as_of = | population_footnotes = | population_total = 345.821 | population_demonyms = ''Bilbaine''{{citation needed|date=August 2015}}<br />{{lang-eu|bilbotarra}}<br /> {{lang-es|link=no|bilbaíno, bilbaína}} | population_note = | population_density_km2 = auto | population_metro = 1.037.847<ref>{{navedi splet|url=http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en |title=Population on 1 January by age groups and sex – functional urban areas }}</ref> | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[baskovščina]]<br />[[španščina]] | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[List of postal codes in Spain|Postal code]] | postal_code = 48001–48015 | area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Dialing code]] | area_code = +34 94 | website = [https://www.bilbao.eus/ Uradna spletna stran] | footnotes = }} '''Bilbao''' ([[španščina|špansko]] [bilˈβao]) ali '''Bilbo''' ([[Baskovščina|baskovsko]] [bilβo]) je mesto na severu [[Španija|Španije]], največje mesto v pokrajini [[Biskaja]] in v [[Španska avtonomna skupnost |avtonomni skupnosti]] [[Baskija]]. Je tudi največje mesto v severni Španiji in deseto največje v Španiji, ki je imelo od leta 2015 345.141 prebivalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=/t20/e260/a2010/l0/&file=mun49.px&type=pcaxis&L=0 |title=List of place names |publisher=Instituto Nacional de Estadística |access-date=19 October 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110102162143/http://www.ine.es/jaxi/tabla.do?path=%2Ft20%2Fe260%2Fa2010%2Fl0%2F&file=mun49.px&type=pcaxis&L=0 |archive-date=2 January 2011}}</ref> [[Metropolitansko območje]] Bilbao ima 1.037.847 prebivalcev,<ref>{{navedi splet |url=http://population-statistics.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=es&des=wg&geo=-72&srt=pnan&col=adhoq&msz=1500&va=&pt=a |title=Urban zones in Spain. World Gazetteer |publisher=Population-statistics.com |access-date=26 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004231141/http://population-statistics.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=es&des=wg&geo=-72&srt=pnan&col=adhoq&msz=1500&va=&pt=a |archive-date=4 October 2013 |url-status=dead }}</ref> zaradi česar je eno najbolj naseljenih metropolitanskih območij v severni Španiji; s 875.552 prebivalci<ref>{{navedi splet | url = http://www.eustat.es/elementos/ele0003200/ti_Poblacion_por_ambitos_territoriales_y_sexo_31-XII-2008/tbl0003278_c.html | title = Population by province and sex | publisher = Basque Statistics Office | date = 31 December 2008 | access-date = 19 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101023185942/http://www.eustat.es/elementos/ele0003200/ti_Poblacion_por_ambitos_territoriales_y_sexo_31-XII-2008/tbl0003278_c.html | archive-date = 23 October 2010 | url-status = dead }}</ref> je ''comarca'' ({{Jezik-eu|eskualde}}) Velikega Bilbaa peto največje urbano območje v Španiji. Bilbao je tudi glavno urbano območje v t. i. Veliki Baskovski regiji. Bilbáo je v severno-osrednjem delu Španije, približno 16 kilometrov južno od obale[[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]], kjer se je gospodarski družbeni razvoj umestil v [[estuarij]] Bilbaa. Njegovo mestno jedro obkrožata dve majhni gorski verigi s povprečno nadmorsko višino 400 metrov. Podnebje oblikujejo sistemi z nizkim tlakom v Biskajskem zalivu in blag zrak, ki po iberskih merilih uravnava poletne temperature z malo sonca in veliko padavin. Letno temperaturno območje je nizko za to zemljepisno širino. Po ustanovitvi [[Diego López V de Haro|Diega Lópeza V. de Haroja]], vodje močne družine Haro, v začetku 14. stoletja, je bil Bilbao trgovsko središče Baskije, ki je imelo velik pomen v [[Costa Verde|Zeleni Španiji]]. To je bila posledica njegove pristaniške dejavnosti, ki temelji na izvozu železa, pridobljenega iz okoliških kamnolomov. V 19. stoletju in na začetku 20. je Bilbao doživljal močno industrializacijo, zaradi česar je bil središče druge najbolj industrializirane regije Španije, za Barcelono. Hkrati je izredna populacijska eksplozija povzročila priključitev več sosednjih občin. Danes je Bilbao živahno mesto, ki doživlja stalni proces družbene, ekonomske in estetske revitalizacije, ki ga je začel znameniti [[Guggenheimov muzej, Bilbao|Guggenheimov muzej v Bilbau]],<ref>{{navedi splet | url = http://www.guggenheim-bilbao.es/secciones/el_museo/la_mision.php?idioma=en | title = Mission Statement | publisher = Bilbao Guggenheim Museum | access-date = 7 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101004031449/http://www.guggenheim-bilbao.es/secciones/el_museo/la_mision.php?idioma=en | archive-date = 4 October 2010 | url-status = dead | df = dmy-all }}</ref><ref>{{cite journal | last1 =Iglesias | first1 =Lucía |date=September 1998 | title = Bilbao: The Guggenheim effect | journal = The UNESCO Courier | publisher = [[UNESCO]] | page = 41 | url = http://unesdoc.unesco.org/images/0011/001133/113355e.pdf#113376 | issn = 0041-5278}}</ref> in nadaljevali z naložbami v infrastrukturo, kot so [[Letališče Bilbao|letališki terminal]], metro, tramvajska proga, [[Azkuna Zentroa]] in trenutno obnovljeni projekti Abandoibarra in Zorrozaurre.<ref>{{navedi splet | url = http://www.proyectosbilbao.com/index.html | title = Proyectos de Bilbao | work = El Correo | access-date = 20 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101026020025/http://www.proyectosbilbao.com/index.html | archive-date = 26 October 2010 | url-status = dead }}</ref> V Bilbau je tudi [[nogomet]]no moštvo [[Athletic Bilbao]], ki je pomemben simbol baskovskega nacionalizma<ref>{{navedi splet|url=https://footballcitizens.com/nacionalismo-vasco-athletic-club-bilbao/|title=El nacionalismo vasco en la historia del Athletic Club de Bilbao|access-date=18 September 2018|archive-date=2018-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180918194147/https://footballcitizens.com/nacionalismo-vasco-athletic-club-bilbao/|url-status=dead}}</ref> zaradi promocije samo baskovskih igralcev in je eden najuspešnejših klubov v zgodovini španskega nogometa. 18. maja 2010 je singapurska vlada, v sodelovanju s švedsko Nobelovo akademijo, Bilbau podelila nagrado ''Lee Kuan Yew svetovnega mesta'' na ''World Cities Summit 2010''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.elcorreo.com/vizcaya/v/20100630/vizcaya/bilbao-ejemplo-urbanistico-para-20100630.html |title =Bilbao, un ejemplo urbanístico para el mundo |access-date=30 June 2010}}</ref> Nobelova nagrada za [[urbanizem]] je bila podeljena 29. junija 2010. 7. januarja 2013 je njen župan Iñaki Azkuna prejel nagrado svetovnega župana za leto 2012, ki jo na dve leti podeljuje britanska fundacija The City Mayors Foundation, v znak priznanja urbana preobrazba, ki jo je biskajska prestolnica doživljala od 1990-ih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.elcorreo.com/vizcaya/20130107/local/inaki-azkuna-galardonado-como-201301072141.html |title=Azkuna: "El premio no es para mí, sino para los bilbaínos" |access-date=7 January 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Tann vom Hove |title=Iñaki Azkuna, Mayor of Bilbao, Spain awarded the 2012 World Mayor Prize |url=http://www.worldmayor.com/contest_2012/world-mayor-12-results.html |access-date=13 January 2013 |work=World Mayor. The 2012 Project |date=8 January 2013}}</ref> Bilbao je bil leta 2014 s strani [[UNESCO|Unesca]] imenovan za '''Mesto oblikovanja''' in je od takrat del Mreže ustvarjalnih mest.<ref>{{navedi splet|url=https://en.unesco.org/creative-cities/bilbao|title=Bilbao {{!}} Creative Cities Network|publisher=UNESCO|access-date=3 October 2018}}</ref> 8. novembra 2017 je bil Bilbáo izbran za najboljše evropsko mesto 2018 na podelitvi nagrad ''The Urbanism Awards 2018'', ki jo podeljuje mednarodna organizacija ''The Academy of Urbanism''.<ref>{{navedi splet |title= Bilbao, elegida Mejor Ciudad Europea 2018|publisher=Eitb |url=http://www.eitb.eus/es/pueblos-ciudades/detalle/5197379/bilbao-elegida-mejor-ciudad-europea-2018/ |access-date=8 November 2017}}</ref> == Etimologija == Uradno ime mesta je Bilbao, kot je znano v večini svetovnih jezikov. Euskaltzaindia (Kraljeva akademija baskovskega jezika), uradna regulatorna institucija baskovskega jezika, se je strinjala, da je med dvema mogočima imenoma v baskovščini ''Bilbao'' in ''Bilbo'' zgodovinsko ime ''Bilbo'', medtem ko je ''Bilbao'' uradno ime.<ref>{{navedi splet | url = http://www.euskaltzaindia.net/index.php?option=com_eoda&Itemid=191&lang=eu&view=frontpage | archive-url = https://web.archive.org/web/20090730011412/http://www.euskaltzaindia.net/index.php?option=com_eoda&Itemid=191&lang=eu&view=frontpage | url-status = dead | archive-date = 30 July 2009 | title = Euskal Onomastikaren Datutegia | publisher = Euskaltzaindia | access-date = 7 October 2010 | language = eu }}</ref> Čeprav se izraz Bilbo v starih dokumentih ne pojavlja, se v predstavi ''Vesele žene Windsorske'' [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]] sklicuje na meče, domnevno narejene iz biscajskega železa, ki jih imenuje ''bilboes'', kar kaže na to, da gre za besedo, ki se uporablja od najmanj 16. stoletja.<ref>{{navedi splet | url = http://gladius.revistas.csic.es/index.php/gladius/article/viewFile/90/91 | title = La producción de armas blancas en Bilbao durante el Siglo XVI | author = Dueñas Beraiz, Germán | publisher = Gladius XXI | year = 2001 | access-date = 19 July 2008}}</ref> Med zgodovinarji ni soglasja o izvoru imena. Splošno sprejeta poročila navajajo, da so bili pred 12. stoletjem neodvisni vladarji ozemlja, imenovani Gospodje Zubialdea, znani tudi kot Gospodje Bilbao la Vieja ('Stari Bilbao'). Simboli njihove dediščine so stolp in cerkev, ki se do danes uporabljata v ščitu Bilbaa. [28] Eno možno poreklo je predlagal inženir Evaristo de Churruca. Rekel je, da je bila po baskovski navadi kraj poimenovati po njegovi lokaciji. Za Bilbao bi to bil rezultat združitve baskovskih besed za reko in zaliv: ''Bil-Ibaia-Bao''.<ref name="etymology">Quiroga 2001: 41</ref> The historian José Tussel Gómez argues that it is just a natural evolution of the Spanish words ''bello vado'', beautiful river crossing.<ref>Tusell 2004: 22.</ref> Zgodovinar José Tussel Gómez trdi, da gre le za naravni razvoj španskih besed ''bello vado'' - čudovit prehod reke. Po drugi strani pa po besedah pisatelja Estebana Calle Iturrina ime izhaja iz dveh naselij, ki sta obstajali na obeh bregovih izliva, ne pa iz samega izliva. Prva, kjer je sedanji Casco Viejo, bi se po konfiguraciji stavb imenovala ''billa'', kar pomeni kup v baskovščini. Drugi, na levem bregu, kjer je zdaj Bilbao La Vieja, bi se imenoval ''vaho'', špansko za meglo ali paro. Iz zveze teh dveh izhaja ime Bilbao, ki je bilo zapisano tudi kot ''Bilvao'' in ''Biluao'', kot je zapisano v njegovi občinski listini.<ref>{{navedi splet | author = Adeliño Ortega, Charo | title = Carta Puebla | work = Bilbao 700 | page = 6 | url = http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_1.pdf | access-date = 18 July 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080724095114/http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_1.pdf | archive-date = 24 July 2008 | url-status = dead | df = dmy-all }}</ref> Konec ''-ao'' je prisoten tudi v bližnjem Sestao in Ugao, kar bi lahko razložili iz baskovščine ''aho'' – 'usta'. === Demonim === Demonim je ''bilbaíno, -a'', čeprav je pogosta tudi priljubljena izgovorjava ''bilbaino / a'' (sic).<ref>{{navedi splet |author=Iñaki Azkuna |author-link=|date=February 2007 |url=http://www.bilbao.net/castella/residentes/vivebilbao/publicaciones/periodicobilbao/200702/pag07.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923191301/http://www.bilbao.net/castella/residentes/vivebilbao/publicaciones/periodicobilbao/200702/pag07.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-09-23 |title=Al mayor Robles |work=Bilbao Newspaper |editor=Bilbao City Council |access-date=July 19, 2008 }}</ref> V ''euskera'' je ''bilbotar'', ki se včasih uporablja tudi v španščini, običajno v Baskiji. Vas je od prebivalcev ljubkovalno znana kot 'luknja' – ''botxo'', saj je obkrožena z gorami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.euskonews.com/0313zbk/gaia31303es.html |title=The botxo: Etymology of a name of Bilbao |author=Gómez Pérez, Josu |editor=euskonews.com |date=September 9, 2005 |access-date=July 25, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081002123915/http://www.euskonews.com/0313zbk/gaia31303es.html |archive-date=October 2, 2008}}</ref> Vzdevek ''botxero'' izhaja iz tega vzdevka. Bilbao dobi še en vzdevek ''chimbos'', ki prihaja od ptic, ki so jih v 19. stoletju v teh krajih lovili v velikem številu. Naslovi, zastava in grb so tradicionalni simboli Bilbaa in spadajo v njegovo zgodovinsko dediščino, ki se uporablja v uradnih aktih za identifikacijo in dekoracijo določenih krajev ali za potrditev dokumentov. ; Naslovi Bilbao ima zgodovinsko kategorijo mesta (''villa'') z naslovi »Zelo plemenit in zelo zvest in neporažen« (''Muy Noble y Muy Leal e Invicta''). Katoliški monarhi so 20. septembra 1475 podelili naziv »Plemenito mesto« (''Noble Villa''). [[Filip III. Španski]] je s pismom leta 1603 mestu podelil naziv »Zelo plemenito in zelo zvesto«.<ref>GUIARD LARRAURI, Teófilo y RODRÍGUEZ HERRERO, Ángel: ''Historia de la Noble Villa de Bilbao''. Editorial La Gran Enciclopedia Vasca, 1971. pag. 8</ref> Po obleganju Bilbaa, med prvo karlistično vojno, 25. decembra 1836, je bil dodan naslov »Neporaženi«.<ref>{{navedi splet | url = http://www.euskonews.com/0351zbk/gaia35103es.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20060617101906/http://www.euskonews.com/0351zbk/gaia35103es.html | archive-date = 17 June 2006 | url-status = dead | author1 = AZPIAZU CANIVELL | author2 = Mª Dolores | title = La Sociedad El Sitio. Más de 130 años de liberalismo bilbaíno | editor = euskonews.com | access-date = 3 December 2008 | df = dmy-all }}</ref> ; Grb Na grbu je napis: {{quote| Na srebrnem polju most z dvema očesoma, dodan cerkvi sv. Antóna njegove barve in njegova zlovešča dva sobolja volkova, ki hodita in palica, na modrih in srebrnih valovih. <ref>[https://web.archive.org/web/20150603010831/http://www.bizkaia.net/udalnet/directorio_municipal/pdf/heral020.pdf Directory of municipal information.] Diputación de Vizcaya</ref>}} ; Zastava Zastava, ki jo predstavlja, je bela z rdečim vogalom, v razmerju 2:3. Rdeča in bela barva sta zgodovinski barvi ''ville''. Kraljevi ukaz z dne 30. julija 1845 je določil pomorsko geslo za prebivalstvo. To je bilo opredeljeno kot bela zastava z zgornjo rdečo matrico ob nogah. Matrica mora biti kvadratna, dolžina stranice pa mora biti enaka polovici plašča. Prej, vsaj od leta 1511, je bil napis, ki ga je nosil konzulat Bilbao, bel z rdečim burgundskim križem. Odnos mesta s trgovskimi in morskimi dejavnostmi je bil vedno zelo močan, ko so si delili sedeže. Leta 1603 je bila odprta nova konzistorialna hiša, v njej pa je sedež mestnega sveta in omenjenega konzulata v Bilbau. Intimni odnos, zaradi katerega je bila zastava konzulata po državljanstvu povezana z zastavo mesta. Definicijo pomorske zastave leta 1845 je prevzelo prebivalstvo, ki jo je sprejelo kot svojo, mestni svet pa tudi. Ob otvoritvi železniške proge Bilbao-Miranda de Ebro je bila že uporabljena kot simbol predstavništva mesta, ki je bila trajno sprejeta leta 1895, čeprav v ta namen ni bila sprejeta nobena resolucija. <ref>[http://www.elcorreodigital.com/vizcaya/20090503/vizcaya/bandera-nuestros-padres-20090503.html «Una bandera de nuestros padres.»] "El Correo".</ref> Čeprav so to občinski zavod in državljanstvo vedno prevzeli, se je na začetku 20. stoletja na občinskem plenarnem zasedanju razpravljalo o določitvi zastave mesta. Govorili so o »uporabi škrlatne barve biskajskega gospostva ali križa svetega Andreja«, vendar brez kakršne koli resolucije. == Zgodovina == === Prazgodovina === Ostanki starodavne naselbine so bili najdeni na vrhu gore Malmasín iz približno 3. ali 2. stoletja pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet|author=Asociación de Periodistas de Vizcaya |title=Crónica de siete siglos |work=Bilbao 700 |page=24 |url=http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_2.pdf |access-date=17 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080724095226/http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_2.pdf |archive-date=24 July 2008 |url-status=dead }}</ref> Pokopališča so našli tudi na gorah Avril in Artxanda, starih 6000 let. Nekateri avtorji staro naselje Bilbao identificirajo z ''Amanun Portus'', ki ga navaja [[Plinij Starejši]] ali s ''Flaviobriga'', [[Ptolemaj]]a. === Srednjeveški Bilbao=== [[File:Don Diego López de Haro V.jpg|thumb|right|upright=0.7|Kip Diega Lópeza V. de Haroja, ustanovitelja mesta]] Pod cerkvijo San Antón so odkrili starodavno [[obzidje]] iz 11. stoletja. Bilbao je bil eno prvih mest, ustanovljenih v 14. stoletju, v obdobju, ko je bilo razvitih približno tri četrtine mest Biskaje, med njimi Portugalete leta 1323, Ondarroa leta 1327, Lekeitio leta 1335 ter Mungia in Larrabetzu leta 1376.<ref>Gómez Piñeiro 1979: 96</ref> Diego López V. de Haro, takrat tretji biskajski gospodar, je Bilbao ustanovil z občinsko listino z dne 15. junija 1300 v [[Valladolid]]u in potrdil kastiljski kralj [[Ferdinand IV. Kastiljski| Ferdinand IV.]] v [[Burgos]]u, 4. januarja 1301. Diego López je ustanovil novo mesto na desnem bregu reke Nervión na podlagi ''elizate'' (zgodnja oblika lokalne oblasti, ko so se družinski voditelji naselja, povezanega z določeno župnijo, po maši zbrali na vhodu ali verandi cerkve in odločali) Begoña in mu podelil ''fuero'' Logroño, zbirko pravic in privilegijev, ki bi se izkazale za temeljne za njegov kasnejši razvoj.<ref>Tussel Gómez 2004: 19</ref> Leta 1310 María Díaz I. de Haro, nečakinja Diega Lópeza V. in gospa Biskajska, mestu podeli novo občinsko listino, ki še dodatno širi trgovinske privilegije in mesto preoblikuje v obvezen postanek za vso trgovino, ki prihaja iz [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilije]] proti morju. Ta druga listina je ugotovila, da mora cesta od Orduñe do Bermea, takrat najpomembnejše trgovske poti v gospostvu, prečkati most San Antón v Bilbau namesto prelaza v Etxebarriju, kot je to storila do takrat. To je okrepilo položaj Bilbaa kot trgovskega mesta v škodo Bermea, mesta, ki je do takrat delovalo kot glavno pristanišče ozemlja.<ref>MONTERO, Manuel. p. 11.</ref> Poleg tega je Bilbao dobil izključne pravice za vso trgovino med mestom in Las Arenasom. Leta 1372 je Janez I. Kastiljski še bolj okrepil položaj mesta, tako da je Bilbao imenoval svobodno pristanišče in mu podelil posebne privilegije v zvezi s trgovino z železom.<ref name="Privileges">{{Navedi splet |url=http://www.bilbao.net/cs/Satellite?c=Page&cid=1272986929362&language=es&pageid=1272986929362&pagename=BilbaoIzan%2FPage%2FBIZ_contenidoFinal |title=Brief History of the City (in Spanish) |accessdate=2021-07-08 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923191654/http://www.bilbao.net/cs/Satellite?c=Page&cid=1272986929362&language=es&pageid=1272986929362&pagename=BilbaoIzan%2FPage%2FBIZ_contenidoFinal |url-status=dead }}</ref> Zaradi tega je Bilbao postal pomembno pristanišče, zlasti zaradi trgovine s Flandrijo in Veliko Britanijo. Leta 1443 je bila postavljena [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Bilbao| cerkev sv. Antona Puščavnika]], ki je bila zgrajena na mestu starega ''[[Alcazar|alcázarja]]''. Še danes je cerkev ena najstarejših ohranjenih stavb v mestu. 5. septembra 1483 je kraljica [[Izabela I. Kastiljska]] dopotovala v Bilbao, da bi prisegla na biskajski fueros. Njen mož [[Ferdinand II. Aragonski]] je to že storil leta 1476 v [[Guernica|Guernici]].<ref>{{Harvnb|Beascoechea Madina|1999|p=199}}</ref> === Sodobnost === [[File:Bilbao1575.jpg|thumb|right|Prva grafika mesta, ki jo je leta 1554 izdelal Franz Hohenberg]] 21. junija 1511 je kraljica [[Ivana Blazna|Ivana Kastiljska]] ukazala ustanovitev Pomorskega konzulata (''Consulado del Mar'') v Bilbau. Ta bi stoletja postal najvplivnejša institucija v okrožju in bi zahteval jurisdikcijo nad izlivom ter izboljšal svojo infrastrukturo. Pod nadzorom konzulata je pristanišče Bilbao postalo eno najpomembnejših v kraljestvu. Prvo tiskarno so v mesto prinesli leta 1577. Tu je bila leta 1596 natiskana prva knjiga v baskovskem jeziku z naslovom ''Doctrina Christiana en Romance y Bascuence'', Dr. Betolaza.<ref>Beascoechea 1999: 104</ref> Leta 1602 je Bilbao postal prestolnica Biskaje, naslov, ki ga je prej imel Bermeo.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bilbaoport.es/aPBW/web/es/sociedad/visitabilbao/excursiones/bermeo.jsp | publisher = Port of Bilbao | title = Un día perfecto en Bermeo y Gernika | access-date = 17 September 2008 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080923055720/http://www.bilbaoport.es/aPBW/web/es/sociedad/visitabilbao/excursiones/bermeo.jsp | archive-date = 23 September 2008 | url-status = dead | df = dmy-all }}</ref> Okoli leta 1631 je bilo mesto prizorišče serije uporov proti povečani obdavčitvi soli, ki jih je ukazala krona, dogodek, ki je bil lokalno znan kot ''Machinada'' soli. Upor se je končal z usmrtitvijo več njegovih voditeljev.<ref>{{cite journal |last=Zabala Uriarte |first=Aingeru |date=17 September 2008 |title=Crónica de siete siglos |url=http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_2.pdf |journal=Bilbao 700 |pages=40 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080724095226/http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_2.pdf |archive-date=24 July 2008 |access-date=17 August 2018}}</ref> Mesto se je neprestano povečevalo, zlasti po odkritju obsežnih nahajališč železa v okoliških gorah, do konca stoletja pa je uspelo premagati gospodarsko krizo, ki je prizadela preostalo kraljestvo, deloma tudi zaradi povečanega trgovanja z volno (ki je zdaj uporabljalo pristanišče Bilbao namesto pristanišča Santander) ter železovo rudo in njeno trgovanje z Anglijo in Nizozemsko. Leta 1791 je bilo v [[Čile|Čilu]], takrat oddaljeni koloniji španskega imperija, ustanovljeno mesto Nueva Bilbao (Novi Bilbao - danes znano kot [[Constitución]]). === Sodobni Bilbao=== ==== Napoleonova invazija in karlistične vojne ==== [[File:Ataque al Puente de Luchana.jpg|thumb|left|Bitka pri Luchani]] [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoska]] invazija na Španijo je zasedla več baskovskih mest, vendar Bilbao ni bil med njimi. Prva odprta vstaja proti napoleonski oblasti je bila 6. avgusta 1808, mesec dni po bitki pri Bailénu. Francoske čete so 16. avgusta oblegale in opustošile mesto ob sosednjih mestih Deusto in Begoña. Od februarja 1810 je bilo mesto pod poveljstvom Pierra Thouvenota, generala francoske vojske in barona cesarstva, ki je postal vodja vojaške vlade ''Vizcaya'', ki je vključevala tri baskovske province. Thouvenot ni nameraval nadaljevati z načrtom popolne priključitve baskovskih provinc Franciji <ref>{{navedi splet |url=http://www.bilbao.net/castella/residentes/vivebilbao/publicaciones/periodicobilbao/200701/pag36.pdf |title=Los hospitales militares y civiles de Bilbao durante la Guerra de la Independencia |last=Gondra |first=Juan |date=January 2007 |website=Bilbao City Hall |access-date=15 October 2008 |archive-date=2009-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090124082807/http://www.bilbao.net/castella/residentes/vivebilbao/publicaciones/periodicobilbao/200701/pag36.pdf |url-status=dead }}</ref>, vendar je [[Španska vojna za neodvisnost|polotoška vojna]] in na koncu bitka pri Vitoriji te načrte onemogočila. [[File:Bilboko irudi historikoa.jpg|thumb|right|Grafika, ki prikazuje mesto v 18. stoletju.]] [[Baskovske dežele]] so bile eden glavnih krajev bitk med prvo [[karlistične vojne|karlistično vojno]], državljansko vojno med zagovorniki španske regentke Marije Christine, znane kot liberalke, in bratov pokojnega kralja Carlosa Bourbona, znanih kot karlisti. Karlisti so bili še posebej osredotočeni na zavzetje Bilbaa, liberalnega in gospodarskega bastijona na severu Španije. General karlistov Tomás de Zumalacárregui je poskušal zavzeti mesto med obleganjem Bilbaa leta 1835, vendar je bil ranjen med bitko pri Begoni in kmalu za tem umrl v mestu Zegama. Naslednje leto se je mesto uprlo drugemu obleganju, v katerem je liberalni general Baldomero Espartero v bitki pri Luchani premagal karliste. Mesta se ni dotaknila druga vojna s karlisti, ki se je večinoma odvijala v [[Katalonija|Kataloniji]], a je bila spet pomemben scenarij med tretjo vojno s karlisti; aprila 1874 je mesto pretrpelo tretje obleganje, ki je trajalo dva meseca.<ref>{{Harvnb|Sánchez-Beaskoetxea|2006|p=42-44}}</ref> Kljub vojni je Bilbao uspeval v 19. in 20. stoletju, ko se je povzpel kot gospodarsko središče Baskije. V tem času je v mesto prvič prispela železnica in bila ustanovljena Bank of Bilbao (ki bo kasneje postala BBVA), pa tudi borza v Bilbau. Jeklarska industrija je doživela razcvet z ustanovitvijo številnih novih tovarn, med njimi Santa Ana de Bolueta in Altos Hornos de Vizcaya leta 1902. Mesto je bilo posodobljeno z novimi avenijami in sprehajalnimi potmi ter z novimi modernimi stavbami, kot je stavba Mestne hiše, bolnišnica Basurto in gledališče Arriaga. Prebivalstvo se je dramatično povečalo, in sicer z 11.000 leta 1880 na 80.000 leta 1900. Pojavila so se tudi družbena gibanja, zlasti baskovski nacionalizem pod Sabino Arano, ki bo v naslednjih desetletjih prerasel v baskovsko nacionalistično stranko.<ref>{{navedi splet|author=Montero, Manuel |title=Crónica de siete siglos |work=Bilbao 700 |page=48 |url=http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_2.pdf |access-date=15 October 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080724095226/http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_2.pdf |archive-date=24 July 2008 }}</ref> ==== Državljanska vojna in frankistična diktatura ==== [[File:Bilboko portuaren bonbardaketa.jpg|thumb|left|Bombardiranje Bilbaa med državljansko vojno, 5. junija 1937.]] [[Španska državljanska vojna]] v Bilbau se je začela s številnimi majhnimi vstajami, ki so jih zatrle republikanske sile. 31. avgusta 1936 je mesto doživelo prvo bombardiranje z vrsto zračnih bomb, ki so jih odvrgla nacionalistična letala. Septembra so nacionalisti razdelili brošure, ki so grozile z nadaljnjim bombardiranjem, če mesto ne bo odnehalo, kar se je končno zgodilo 25. septembra, ko so nemška letala v sodelovanju s frankovimi silami na mesto odvrgla vsaj sto bomb.<ref>Quiroga 2001: 84</ref> Maja 1937 je nacionalistična vojska mesto oblegala. Bitka je trajala do 19. junija istega leta, ko je bilo podpolkovniku Putzu ukazano uničiti vse mostove čez estuarij, čete 5. brigade pa so zavzele občino iz gora Malmasin, Pagasarri in Arnotegi.<ref>Sánchez-Beaskoetxea 2006: 48</ref> Po koncu vojne se je Bilbao vrnil k industrijskemu razvoju, ki ga je spremljala enakomerna rast prebivalstva. V 1940-ih je bilo mesto obnovljeno, začenši z mostovi, do leta 1948 pa je prvi lokalni polet vzletel z lokalnega letališča.<ref>Tussel 2004: 187</ref> V naslednjem desetletju je prišlo do oživitve železarske industrije, ki je v Španiji postala strateški industrijski sektor kot posledica gospodarskega modela, ki ga je spodbujal frankizem. Mesto je sprejemalo migrante iz drugih španskih regij, ki so želeli delati v železarski industriji. Povpraševanje po stanovanjih je preseglo ponudbo, delavci pa so na pobočjih gradili slume.<ref name="franquism">Quiroga 2001: 96</ref> V tem kontekstu so nastala prva družbena gibanja; stavka ladjedelnice ''Euskalduna'' leta 1947 je bila prva v času frankovske diktature. V tem okolju socialne represije je bila 31. julija 1959 iz baskovskih nacionalističnih gibanj ustanovljena separatistična organizacija [[ETA]]. V 1960-ih je bilo mesto priča več urbanim projektom z ustvarjanjem novih sosesk, kot sta Otxarkoaga in avtocesta do francoske meje. Junija 1968 je bila ustanovljena Univerza v Bilbau, prva javna univerza. Kasneje bo vključena v Univerzo v Baskiji. ==== Demokracija in obnova mest ==== [[File:Abandoibarra3.jpg|thumb|right|Abandoibarra in Guggenheimov muzej s stolpa Iberdrola]] Po koncu frankovske Španije in vzpostavitvi ustavne monarhije je bil v procesu, ki je bil v Španiji znan kot tranzicija, Bilbao spet lahko izvedel demokratične volitve. Tokrat so se na oblast povzpeli baskovski nacionalisti. Z odobritvijo statuta avtonomije Baskije leta 1979 je bila Vitoria-Gasteiz izvoljena za sedež vlade in torej dejansko glavno mesto Baskovske avtonomne skupnosti, čeprav je bil Bilbao večji in gospodarsko močnejši. V 1980-ih je več dejavnikov, kot so povpraševanje po delovni sili in prihod poceni delovne sile iz tujine, privedlo do uničujoče industrijske krize. 26. avgusta 1983 se je med praznovanjem lokalnih praznikov, imenovanih ''Aste Nagusia'', je zaradi nenehnega deževja izliv estuarija do petih metrov na nekaterih območjih, pri čemer sta umrli dve osebi, povzročil pomembna uničenja v mestni infrastrukturi in s celotnimi ekonomskimi stroški dosegel 60.000 milijonov pezet (približno 360 milijonov evrov).<ref>{{navedi splet |url=http://www.elpais.com/articulo/espana/BURGOS/CANTABRIA/PAiS_VASCO/34/muertos/Euskadi/Cantabria/Burgos/balance/provisional/elpepiesp/19830901elpepinac_13/Tes/ |title=34 muertos en Euskadi, 4 en Cantabria y 1 en Burgos, balance provisional |last=Ridruejo |first=Carmelo |date=1 September 1983 |work=El País |access-date=8 December 2009 }}</ref> Od sredine 1990-ih je Bilbao v procesu deindustrializacije in prehoda na storitveno gospodarstvo, ki ga podpirajo naložbe v infrastrukturo in obnovo mest, začenši z odprtjem [[Guggenheimov muzej, Bilbao|Guggenheimovega muzeja Bilbao]] (tako imenovani ''Guggenheimov učinek'') in nadaljevanje s Konferenčnim centrom in koncertno dvorano ''Euskalduna'', ''[[Zubizuri]]'' [[Santiago Calatrava|Santiaga Calatrave]], mrežo metroja, [[Norman Foster|Normana Fosterja]], [[tramvaj]]em, stolpom Iberdrola in razvojnim načrtom Zorrozaurre. Za spremljanje teh projektov so bila ustanovljena številna uradno podprta združenja, kot sta Bilbao Metrópoli-30 in Bilbao Ría 2000.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bm30.es/homeage_es.html | title = Agentes del proceso de revitalización | publisher = BM30 | access-date = 16 October 2008 | archive-date = 2011-07-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110720135704/http://www.bm30.es/homeage_es.html | url-status = dead }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.bilbaoria2000.org/ria2000/cas/bilbaoRia/bilbaoRia.aspx?primeraVez=0 | title = BILBAO Ría 2000 ¿Qué es? | publisher = Bilbao Ría 2000 | access-date = 15 October 2008 | archive-date = 25 July 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110725073505/http://www.bilbaoria2000.org/ria2000/cas/bilbaoRia/bilbaoRia.aspx?primeraVez=0 | url-status = dead }}</ref> == Geografija == === Lega === Bilbao je v bližini severnega roba [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], približno 16 kilometrov od [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]]. Pokriva površino 40,65 kvadratnih kilometrov, od tega je 17,35 kvadratnih kilometrov mestnih, preostalih 23,30 kvadratnih kilometrov pa sestavljajo okoliške gore.<ref name="district demography">{{navedi splet | url = http://www.bilbao.net/castella/relaciones_ciudadanas/publicaciones/bilbao_en_cifras/2007/territorio_climatologia.pdf | title = Superficie, población y densidad por distritos. 2007 | publisher = Bilbao City Council | year = 2007 | access-date = 19 July 2008 | archive-date = 2009-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090124082029/http://www.bilbao.net/castella/relaciones_ciudadanas/publicaciones/bilbao_en_cifras/2007/territorio_climatologia.pdf | url-status = dead }}</ref> Uradna povprečna nadmorska višina je 19 metrov, čeprav so meritve med 6 metri in 32 metri. Je tudi jedro ''comarke'' Velikega Bilbaa. Na severu ga obkrožajo občine Derio, Etxebarri, Galdakao, Loiu, Sondika in Zamudio; Arrigorriaga in Basauri na zahodu; Alonsotegi na jugu; ter Barakaldo in Erandio na vzhodu. Bilbao je na Baskovskem hribovju, v območju med večjim [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskim gorovjem]] in [[Pireneji]]. Tla so pretežno sestavljena iz [[mezozoik|mezozojskih]] materialov ([[apnenec]], [[peščenjak]] in [[lapor]]), usedlinah na primitivni [[paleozoik|paleozojski]] podlagi. V reliefu pokrajine prevladujejo gube, usmerjene na SZ-JV in JZ-JV. Glavna guba je [[antiklinala]] Bilbao, ki poteka od občine Elorrio do Galdamesa. V Bilbau sta dve stranski gubi, ena na severovzhodu, ki jo sestavljajo gore Artxanda, Avril, Banderas, Pikota, San Bernabé in Cabras; in druga na jugu, ki jo sestavljajo gore Kobetas, Restaleku, Pagasarri in Arraiz. Najvišja točka v občini je gora Ganeta, visoka 689 metrov, sledi ji Pagasarri, s 673 metri, obe na meji z Alonsotegiem.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bilbao.net/castella/ciudad/plano_callejero.pdf | title = Plano callejero de Bilbao | publisher = Bilbao City Council | access-date = 7 October 2010 | archive-date = 2010-06-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100601082957/http://www.bilbao.net/castella/ciudad/plano_callejero.pdf | url-status = dead }}</ref> === Hidrologija === [[File:Edificio Museoalde30.jpg|thumb|Estuarij Bilbaa v mestu]] Glavni rečni sistem Bilbaa je tudi hidrološka arterija v Biskaji. Reki Nervión in Ibaizabal se združita v Basauriju in tvorita [[estuarij]], imenovan različno ''Estuarij Bilbaa'', ''Nervióna'', ''Ibaizabala'' ali ''Nervión-Ibaizabal''.<ref>{{navedi splet |url=http://ietb.bizkaia.net/index.asp?idMenu=1&idMenuSiguiente=-1&idioma=CA |title=Ríos de Bizkaia |author1=Orive, Emma |author2=Rallo, Ana |publisher=Diputación Foral de Bizkaia: Instituto de Estudios Territoriales de Bizkaia |date=October 2002 |access-date=24 July 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090123110944/http://ietb.bizkaia.net/index.asp?idMenu=1&idMenuSiguiente=-1&idioma=CA |archive-date=23 January 2009}}</ref> Estuarij je dolg 15 kilometrov in ima majhen pretok (s povprečno 25 m³ / s). Njen glavni pritok je reka Cadagua, ki izvira v dolini Mene in ima porečje 642 kvadratnih kilometrov, večinoma v sosednji provinci Burgos. Ta reka je tudi naravna meja med Bilbaom in Barakaldom. Reka je pogosto trpela zaradi človeškega posredovanja, kar je razvidno iz poglabljanja njenega dna, gradnje dokov na obeh bregovih in zlasti v kanalu Deusto, umetni vodni poti, izkopani med letoma 1950 in 1968 v okrožju Deusto kot stranski kanal, z namenom olajšati plovbo, pri čemer ladje prihranijo pri naravnih ovinkov estuarija. Projekt je bil ustavljen z dokončanjem 400 metrov in odločeno je bilo, da ga zapustijo kot pristanišče. Vendar je bil leta 2007 odobren načrt za nadaljevanje prekopa in oblikovanje otoka Zorrozaurre.<ref>{{navedi splet| url = http://www.deia.com/es/digital/bizkaia/2007/10/05/406282.php | title = Las obras de urbanización de Zorrozaurre, en Bilbao, que tendrán un coste de 291 millones de euros, comenzarán en 2010 | work=Deia | access-date = 31 October 2007 | date = 5 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080222005436/http://www.deia.com/es/digital/bizkaia/2007/10/05/406282.php |archive-date=22 February 2008 }}</ref> Ta človeški poseg je po desetletjih odlaganja strupenih odpadkov povzročil tudi negativne rezultate v kakovosti vode, kar je povzročilo anoksijo (pomanjkanje kisika), ki je skoraj odpravila celotno favno in floro. Vendar se v zadnjih letih zaradi prepovedi odlaganja in naravne obnove to stanje spreminja. Zdaj je v poletnih mesecih mogoče opazovati alge, ribe, rake in morske ptice, pa tudi občasne kopalce. Estzuarij je tudi naravna meja za več sosesk in okrožij znotraj mesta. Ko vstopi v občino z zahoda, ločuje okrožji Begoña in Ibaiondo, nato Abando in Uribarri ter nazadnje Deusto in Basurto-Zorroza. === Podnebje === [[File:Deustuko San Pedro-Erribera, Bilbo, Bizkaia, Spain - panoramio (2).jpg|thumb|250px|left|Palme v sončnem dnevu v Bilbau]] Bližina Biskajskega zaliva daje Bilbau oceansko podnebje (Cfb) s padavinami, ki se pojavljajo skozi celo leto in brez dobro definiranega suhega poletja. Padavine so obilne, glede na zemljepisno širino in atmosfersko dinamiko pa deževni dnevi predstavljajo 45 %, oblačni dnevi pa 40 % skupne letne količine. Najbolj deževna sezona je med oktobrom in aprilom, november pa je najbolj vlažen. Sneg v Bilbau ni pogost, čeprav je sneg mogoče videti na vrhu okoliških gora. Žled je pogostejši, približno 10 dni na leto, predvsem v zimskih mesecih. Bilbao je najbližji subtropski meji vseh atlantskih obalnih mest v državi z avgustovsko povprečno dnevno vrednostjo 20,9 ° C. Trend sušenja je tudi poleti z julijem le približno 50 milimetrov padavin - vendar premalo suh, da bi ga lahko šteli za Sredozemlje. Bližina oceana pomeni tudi, da ostaneta dva najbolje opredeljena letna časa (poletje in zima) blaga, z nizko intenzivnimi toplotnimi nihanji. Povprečne najvišje temperature se v poletnih mesecih gibljejo med 25 in 26 ° C, medtem ko je povprečna najnižja temperatura pozimi med 6 in 7 ° C. Ekstremna rekordna opazovanja v Bilbau znašajo največ 42,0 ° C (26. julija 1947) in -8,6 ° C najmanj (3. februarja 1963). Največ padavin v enem dnevu je bilo 26. avgusta 1983 225,6 mm, ko je reka Nervión povzročila močne poplave.<ref>{{navedi splet | url = http://www2.bilbao.net/bilbaoturismo/castellano/cbureau/clima.htm | title = City Council climate information | publisher = Bilbao City Council | access-date = 7 October 2010 | archive-date = 2010-12-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101217165523/http://www2.bilbao.net/bilbaoturismo/castellano/cbureau/clima.htm | url-status = dead }}</ref> == Demografija == Po podatkih Baskovskega urada za statistiko je imel Bilbao od leta 2017 342.397 prebivalcev<ref name="eustat">{{navedi splet |url=http://www.eustat.eus/municipal/datos_estadisticos/bilbao_c.html |title=Datos Estadísticos de Bilbao |author=<!--Not stated--> |year=2017 |website=Web Eustat |publisher=Basque Statistics Office |access-date=18 August 2018}}</ref>, razporejenih na površini 40,59 km², zaradi česar je Bilbao največje mesto po številu prebivalcev Baskovske avtonomne skupnosti in Baskije kot celote. Bilbao je glavni sestavni del metropolitanskega območja Bilbao, kjer živi 1.037.847 prebivalcev. Prvi verodostojni podatki o prebivalstvu Bilbaa so po letu 1550.<ref name="earlypop">Gómez Piñeiro 1979, str. 96</ref> Znano je, da je leta 1530 v Biskaji živelo približno 65.000 prebivalcev, kar bi lahko zmanjšale kuge, ki so mesto prizadele leta 1517, 1530, 1564–68 in 1597–1601, pri čemer je bila zadnja še posebej uničujoča. Ta trend občasnih obratov rasti prebivalstva se je ohranil do 19. stoletja. Od takrat je Bilbao zaradi industrializacije doživel eksponentno rast prebivalstva. Po vrhuncu 433.115 prebivalcev leta 1982 so bile občine doline Txorierri odstranjene iz Bilbaa, z ustreznimi izgubami njihovega prebivalstva.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bilbao.net/castella/relaciones_ciudadanas/publicaciones/bilbao_en_cifras/2007/demografia.pdf | title = Evolución de la Población de Bilbao 1900 – 2007 | publisher = Bilbao City Council | year = 2007 | access-date = 17 September 2008 | archive-date = 2009-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091001170943/http://www.bilbao.net/castella/relaciones_ciudadanas/publicaciones/bilbao_en_cifras/2007/demografia.pdf | url-status = dead }}</ref> Španščina je najbolj govorjen jezik v mestu, sledi mu baskovščina. Po podatkih mestne vlade v Bilbau lahko vsaj 51 % prebivalstva govori 'nekaj baskovščine'<ref>{{navedi splet |url=http://bilbao.net/cs/Satellite?c=Page&cid=3000054794&language=es&pageid=3000054794&pagename=Bilbaonet%2FPage%2FBIO_contenidoFinal |title=La situación del euskera en Bilbao |author=<!--Not stated--> |website=Bilbao City Hall |access-date=18 August 2018 |archive-date=2021-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184803/http://bilbao.net/cs/Satellite?c=Page&cid=3000054794&language=es&pageid=3000054794&pagename=Bilbaonet%2FPage%2FBIO_contenidoFinal |url-status=dead }}</ref>, 29 % pa se meni, da jo govorijo tekoče. === Okrožja === Občina je razdeljena na osem okrožij (baskovsko ''barrutia''), ki so nadalje razdeljena na 34 sosesk (baskovsko ''auzoa''). Večina okrožij in sosesk je bila nekdanja samostojna občina in ''elizate'' (župnija), ki je bila sčasoma priključena mestu. Prvotno je mesto Bilbao obsegalo staro mestno jedro in nekaj hiš na levi strani estuarija, danes znanega kot Bilbao la Vieja. Prva širitev je vključevala priključitev elizata Begoña in rečne strani Uribarrija. V 19. stoletju je združitev Abanda v mesto prinesla majhne soseske kmečkih hiš in zaselkov, ki so bili združeni v bližini mestne hiše nekdanje občine in gore Cobetas, kot sta Errekalde in Basurto.<ref>{{cite journal |last1= González|first1=Santiago |title=Una expansión organizada |url= http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_4.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20080724095306/http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_4.pdf|url-status= dead|archive-date= 24 July 2008|journal=Bilbao 700 |pages=120 |access-date=16 October 2008}}</ref> Z 20. stoletjem je začel priključevati naselja na desnem bregu reke, vključno z Begono in Deusto. V desetletju 1960, da bi preprečili naraščajoči problem revnih naselij, so bile od samega začetka ustvarjene nove soseske, med njimi Otxarkoaga in Txurdinaga, ki sta bili v desetletju 1990 združeni kot novo okrožje Otxarkoaga-Txurdinaga.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bilbao.net/castella/accion_social/publicaciones/estudio_otxarkoaga.pdf |title=Estudio sobre el barrio de Otxarkoaga |author=<!--Not stated--> |website=Bilbao City Hall |publisher=Municipal Government of Bilbao |access-date=16 October 2008 |archive-date=2009-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090124082742/http://www.bilbao.net/castella/accion_social/publicaciones/estudio_otxarkoaga.pdf |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == Metropolitansko območje Bilbaa zajema približno 47 % celotnega prebivalstva baskovske avtonomne skupnosti, od tega je 15 % registriranih v občini Bilbao. Comarka Velikega Bilbaa, v kateri mesto zavzema osrednji položaj, ima BDP na prebivalca 30.860 EUR<ref name="gdp eustat">{{navedi splet |url=http://www.eustat.eus/elementos/ele0011100/Producto_interior_bruto_PIB_per_capita_de_la_CA_de_Euskadi_por_ambitos_territoriales_Precios_corrientes_euros/tbl0011123_c.html |title=Gross domestic product (GDP) per capita of the Basque Autonomous Community by territorial entities.|author=<!--Not stated--> |date=24 May 2018 |website=Eustat |publisher=EUSTAT Basque Institute of Statistics |access-date=7 September 2018}}</ref>, višji od povprečja Španije in Evropske unije. Metropolitansko območje Bilbaa ima nominalni BDP 36,9 milijarde USD. Bilbao je gospodarsko središče baskovske avtonomne skupnosti že od prvotne ustanovitve Konzulata morja v mestu v 16. stoletju, predvsem zaradi trgovine s kastiljskimi izdelki v mestnem pristanišču. Bilo je v 19. stoletju, ko je mesto eksperimentiralo s svojim največjim gospodarskim razvojem, predvsem na podlagi izkoriščanja bližnjih rudnikov železa in [[fužina]]mi, ki sta spodbujala pomorski promet in pristaniško dejavnost ter sčasoma razvoj zelo pomembne ladjedelniške industrije.<ref name="Economy of Bilbao">http://www.bilbao.net/nuevobilbao/jsp/bilbao/pwegb010.jsp?idioma=C&color=rojo&padre=|HT&tema=FBS&subtema=10&padresub=*M4&textarea=*M4{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Turizem === Prvo pojmovanje Bilbaa kot turistične destinacije je prišlo z otvoritvijo železnice med Bilbaom in obalno sosesko Las Arenas v občini Getxo leta 1872. Zaradi povezave je Bilbao postal destinacija na obali.<ref>Montero, Manuel (2005). p. 97.</ref> Pravi turistični vzpon se je zgodil veliko kasneje z otvoritvijo Guggenheimovega muzeja v Bilbau leta 1997. Potem so prihodi turistov zabeležili nadaljnji trend naraščanja in leta 2018 dosegli več kot 932.000 obiskovalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.eldiario.es/norte/euskadi/Bilbao-recibe-turistas-visitantes-consecutivo_0_860564469.html|title=Bilbao recibe 932.771 turistas en 2018 y bate el récord de visitantes por quinto año consecutivo|last=Press|first=Europa|website=eldiario.es|language=es|access-date=2019-05-24}}</ref> Ta trend je bil eksponencialen glede na to, da je Bilbao leta 1995 našteval le 25.000 turistov.<ref name="tourism">{{navedi splet | url = http://www.elcorreo.com/vizcaya/v/20101001/vizcaya/bilbao-solo-ciudad-paso-20101001.html | title = Bilbao ya no es sólo una ciudad de paso | access-date = 18 October 2010 | date = 1 October 2010 | editor = El Correo| archive-url= https://web.archive.org/web/20101007122040/http://www.elcorreo.com/vizcaya/v/20101001/vizcaya/bilbao-solo-ciudad-paso-20101001.html| archive-date= 7 October 2010 | url-status= live}}</ref> Bilbao gosti tudi 31 % vseh obiskovalcev Baskije, ki je glavni cilj te avtonomne skupnosti, ki je prehitela San Sebastián. Večina turistov je domačih, ki prihajajo iz [[Madrid]]a in [[Katalonija|Katalonije]]. Mednarodni popotniki so pretežno Francozi, mejo prečkajo le proti vzhodu. Ostali prispejo iz Združenega kraljestva, Nemčije in Italije. Turizem letno ustvari približno 300 milijonov evrov za BD Biskaje. Bilbao se ukvarja tudi s poslovnim turizmom, saj je bil opremljen s prostori, kot sta Konferenčni center in koncertna dvorana Euskalduna ter razstavni center Bilbao v bližnjem Barakaldu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_7.pdf |title=En posición privilegiada |author=Etxebarria, Elvira |work=Bilbao 700 |page=236 |access-date=16 October 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080724095050/http://www.periodistasvascos.com/imagenes/cap_7.pdf |archive-date=24 July 2008 }}</ref> == Mestna krajina == {{wide image|Bilbao cityview from Monte Artxanda (España 2019) (33853014808).jpg|800px| Panoramski pogled na Bilbao, posnet z gore Artxanda }} <gallery> File:Casco viejo.jpg|Staro mestno jedro File:Bilbao-07.jpg|Gotska stolnica sv. Jakoba File:Bilbao_-_Diputacion_Foral_de_Vizcaya_2.jpg|Stavba deželne vlade Biskaja File:Bilbao_-_Ayuntamiento_24.jpg|Mestna hiša Bilbaa File:Torre Iberdrola 1 - Bilbao, Spain (2).jpg|Sedež Iberdrole. File:Bilbao - Ria.jpg|Guggenheimov muzej Bilbao </gallery> V svojih začetkih je imel Bilbao le tri ulice (Somera, Artecalle in Tendería), obdane z zidovi, ki so bili na mestu, kjer je zdaj ulica Ronda. Znotraj te ograde je bila majhna puščavnica, posvečena apostolu svetemu Jakobu (sedanja stolnica sv. Jakoba), ki so jo romarji obiskovali na poti v [[Santiago de Compostela]]. V 15. stoletju so bile zgrajene še štiri ulice, ki so tvorile prvotni ''Zazpikaleak'' ali 'Sedem ulic'. Leta 1571 je bilo obzidje po več poplavah in večjem požaru leta 1569 porušeno, da so omogočili širitev mesta.<ref>{{navedi splet | url = http://www.euskomedia.org/PDFAnlt/atlas_vasconia/biz/es/00530106es.pdf | publisher = euskomedia.org | title = El espacio público de la villa de Bilbao | author1 = Arizaga Balumburu, Beatriz | author2 = Martínez Martínez, Sergio | name-list-style = amp | access-date = 17 September 2008 | archive-date = 2011-07-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110725134335/http://www.euskomedia.org/PDFAnlt/atlas_vasconia/biz/es/00530106es.pdf | url-status = dead }}</ref> Leta 1861 je inženir Amado Lázaro v takratni občini Abando s širokimi avenijami in pravokotnimi stavbami načrtoval ''enanche'' (v španščini 'razširitev'), ki je vključeval takratne ideje higienikov. Projekt je večinoma temeljil na barcelonskem primeru, ki ga je zasnoval urbanist [[Ildefons Cerdà]].<ref name="urban">{{navedi splet | url = http://www.euskomedia.org/aunamendi/1116/122862 | title = Bilbao (Urbanismo, siglos XIX y XX) | publisher = euskomedia.org | access-date = 8 October 2010}}</ref> Mestni svet je projekt zavrnil, potem ko ga je ocenil za »utopičnega in pretiranega« zaradi visokih stroškov, čeprav zelo kakovostnih. Poleg tega je Lázaro izračunal, da je demografska rast mesta temeljila na prejšnjih treh stoletjih, kar je določba, ki sčasoma ne bo ustrezala resničnosti. Naslednja velika urbana sprememba v Bilbau se je zgodila leta 1876, ko je glavno mesto priključilo (v več fazah) sosednjo občino Abando. Nov projekt širitve je načrtovala skupina, ki sta jo sestavila arhitekt Severino de Achúcarro in inženirji Pablo de Alzola (izvoljen za župana istega leta) in Ernesto de Hoffmeyer. Za razliko od Lázarjevega je bil ta projekt bistveno manjši, saj je obsegal 1,58 km² v primerjavi s prvotnimi 2,54 km². Vseboval je tudi ne tako strog mrežni vzorec, park, ki je ločeval industrijska in stanovanjska območja, in ''Gran Vía de Don Diego López de Haro'', glavno prometnico, kjer so bile številne ustrezne zgradbe, kot je bila vladna dvorana Biskaje ali Stolp BBVA. Konec 1890-ih je bila ta razširitev napol dokončana in že napolnjena, zato je Federico Ugalde načrtoval novo razširitev. Do leta 1925 sta bili priključeni občini Deusto in Begoña ter del Erandia, leta 1940 pa je preostali del Erandia postal del Bilbaa. Zadnja priključitev je bila leta 1966 z občinami Loiu, Sondika, Derio in Zamudio. Bilbao je s 107 km² postal večji kot kdaj koli prej. Vse te občine, z izjemo Deusta in Begonje, pa so se osamosvojile 1. januarja 1983.<ref>{{navedi splet |url=http://www.euskadi.net/cgi-bin_k54/ver_c?CMD=VERDOC&BASE=B03J&DOCN=000030346&CONF=/config/k54/bopv_c.cnf |title=BOE del País Vasco |publisher=Basque Government |access-date=17 April 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131002082844/http://www.euskadi.net/cgi-bin_k54/ver_c?CMD=VERDOC&BASE=B03J&DOCN=000030346&CONF=%2Fconfig%2Fk54%2Fbopv_c.cnf |archive-date=2 October 2013 }}</ref> 18. maja 2010 je singapurska vlada Bilbau podelila nagrado ''Lee Kuan Yew svetovnega mesta'' na ''World Cities Summit 2010'' ('Vrh svetovnih mest' je mednarodna konferenca o javnem upravljanju in trajnostnem razvoju mest.).<ref>{{navedi splet | url = http://www.leekuanyewworldcityprize.com.sg/inaugural.htm | title = Bilbao City Hall tops 78 nominations to clinch the inaugural Lee Kuan Yew World City Prize | publisher = Lee Kuan Yew World City Prize | access-date = 9 December 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100724160440/http://www.leekuanyewworldcityprize.com.sg/inaugural.htm | archive-date = 24 July 2010 | url-status = dead | df = dmy-all }}</ref> Velja za [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerja]] urbanizma.<ref>{{navedi splet | url = http://www.elcorreo.com/vizcaya/v/20100519/vizcaya/medalla-certificado-euros-premio-20100519.html | title = Medalla de oro, certificado y 176.000 euros de premio | work = El Correo | access-date = 9 December 2010}}</ref> === Arhitektura === [[File:Bilbao_-_Calle_Ercilla_esquina_calle_Col%C3%B3n_de_Larre%C3%A1tegui_1.jpg|thumb|Tipična arhitektura Bilbaa iz poznega 19. stoletja]] [[File:Bilbao - Zubizuri 07.jpg|thumb|left|Isozaki Atea in brv Zubizuri, simbola preobrazbe mesta.]] Zgradbe v Bilbau prikazujejo različne arhitekturne sloge, od [[gotska arhitektura|gotike]], [[art déco]]ja, [[art nouveau]]ja, neogotike in sodobne arhitekture. V starem mestnem jedru je veliko najstarejših stavb v mestu, kot je stolnica sv. Jakoba ali [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Bilbao|cerkev sv. Antóna Puščavnika]], vključena v grb občine. Večji del starega mestnega jedra je podnevi območje za pešce. V bližini je eden najpomembnejših verskih objektov v Biskaji, [[Bazilika Gospe Begonjske]] (špansko ''Basílica de Nuestra Señora de Begoña'', baskijsko ''Begoñako Andra Mari''), posvečena zavetnici province Gospe Begonski. Sedemnajst [[most]]ov se razteza preko estuarija znotraj meja mesta. Med najzanimivejšimi sta [[Zubizuri]] (baskovsko 'beli most'), brv za pešce, ki jo je zasnoval [[Santiago Calatrava]], odprta leta 1997, in most ''La Salve'', [[viseči most]], odprt leta 1972, ki ga je preoblikoval francoski konceptualni umetnik Daniel Buren leta 2007.<ref>{{navedi splet|url=http://www.guggenheim-bilbao.es/secciones/programacion_artistica/nombre_exposicion_version_imprimible.php?idioma=en&id_exposicion=70 |title=Red Arches |publisher=Guggenheim Bilbao |date=20 October 2006 |access-date=10 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718025729/http://www.guggenheim-bilbao.es/secciones/programacion_artistica/nombre_exposicion_version_imprimible.php?idioma=en&id_exposicion=70 |archive-date=18 July 2011 }}</ref> Most Deusto je [[dvižni most]], ki je bil odprt leta 1936 po vzoru mostu Michigan Avenue v Chicagu. Med leti 1890 in 1893 je prvi transportni most ([[Biskajski most]] – ''Puente Colgante'') na svetu na reki Nervion, med Portugalete in Getxo, zgradil Alberto Palacio (arhitekt in inženir) skupaj s svojim bratom Silvestrom. Od začetka procesa deindustrializacije v 1990-ih so se mnoga nekdanja industrijska območja preoblikovala v sodobne javne in zasebne prostore, ki jih je oblikovalo nekaj najbolj priznanih svetovnih arhitektov in umetnikov. Glavni primer je Guggenheimov muzej, ki je v nekdanjem starem doku in skladišču lesa. Stavba, ki jo je zasnoval [[Frank Gehry]] in je bila odprta oktobra 1997, velja med arhitekturnimi strokovnjaki za eno najpomembnejših struktur v zadnjih 30 letih <ref>{{navedi novice | last = Tyrnauer | first = Matt | title = Architecture in the Age of Gehry | url = http://www.vanityfair.com/culture/features/2010/08/architecture-survey-201008?currentPage=all | access-date = 10 November 2010 | newspaper = Vanity Fair | date = 30 June 2010| archive-url= https://web.archive.org/web/20101128123314/http://www.vanityfair.com/culture/features/2010/08/architecture-survey-201008?currentPage=all| archive-date= 28 November 2010 | url-status= live}}</ref> in samostojno mojstrovino. V muzeju je del sodobne umetniške zbirke fundacije Solomon R. Guggenheim. Drug primer je ''Azkuna Zentroa'', skladišče vina, ki ga je leta 1909 zgradil in ga je leta 2010 popolnoma preoblikoval francoski oblikovalec Philippe Starck v večnamensko prizorišče, ki je med drugim sestavljeno iz kino multipleksa, fitnesa, knjižnice in restavracije.<ref name="description">{{navedi splet | url = http://www.alhondigabilbao.com/la-alhondiga-centro-de-ocio-y-cultura | title = The Alhóndiga, Culture | publisher = Alhóndiga Bilbao | access-date = 20 October 2010}}{{dead link|date=June 2016}}{{cbignore}}</ref> Obnavlja se tudi območje ''Abandoibarra'', v njem pa ni samo Guggenheimov muzej, temveč tudi stolpni kompleks ''Arate Isozaki'', konferenčni center in koncertna dvorana ''Euskalduna'' ter stolp ''Iberdrola'', ki ga je zasnoval argentinski arhitekt César Pelli, ki je od konca leta 2011 , najvišji nebotičnik Baskije, visok 165 metrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.torreiberdrola.es/edificio/proyecto/presentacion.php?idioma=en& |title=Presentation |publisher=Torre Iberdrola |access-date=10 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100404092018/http://www.torreiberdrola.es/edificio/proyecto/presentacion.php?idioma=en& |archive-date=4 April 2010 |url-status=dead }}</ref> ''Zorrozaurre'' je naslednje območje, ki ga bodo prenovili po glavnem načrtu iz leta 2007, ki ga je oblikovala iraška arhitektka [[Zaha Hadid]]. Ta polotok je bil preoblikovan v 500.000 m2 otoka in bo imel stanovanjske in poslovne zgradbe ter nov sedež BBK.<ref>{{navedi splet | url = http://www.elcorreo.com/vizcaya/v/20100204/vizcaya/seguira-quedando-claro-estilo-20100204.html | title = Seguirá quedando claro el estilo de Zaha Hadid | work = El Correo | access-date = 10 November 2010 | archive-date = 2011-07-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110716085224/http://www.elcorreo.com/vizcaya/v/20100204/vizcaya/seguira-quedando-claro-estilo-20100204.html | url-status = dead }}</ref> === Parki === [[File:Doña Casilda Iturrizar Park, Bilbao, July 2010 (05).JPG|thumb|right| Park Doña Casilda Iturrizar]] [[File:Bilbao - Parque de Doña Casilda Iturrízar 17.jpg|thumb|Park Doña Casilda Iturrizar s stolpom Iberdrola v ozadju]] Od leta 2010 ima Bilbao znotraj svojih meja 18 javnih parkov, na katerih je skupno 200 ha zelenih površin. Poleg tega ima njegov zeleni pas skupno površino 1025 ha, od tega je 119 ha urbaniziranih.<ref name="parks">{{navedi splet | url = http://www.bilbao.net/anilloverde/gran_recorrido/gran_recorrido.pdf | title = Ibilbide Luzea – Gran Recorrido | publisher = Bilbao City Council | access-date = 11 November 2010 | archive-date = 2010-07-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100705024338/http://www.bilbao.net/anilloverde/gran_recorrido/gran_recorrido.pdf | url-status = dead }}</ref> Največja parka sta Mount Cobetas, velik 18,5 ha in Larreagaburu, velik 12 ha, oba na obrobju. Park Doña Casilda Iturrizar je v okrožju Abando, blizu središča mesta in zajema 8,5 ha. Ime je dobil po lokalni dobrotnici, ki je zemljišče podarila okolici. To je vrt v angleškem slogu, ki ga je zasnoval Ricardo Bastida in je bil za javnost odprt leta 1907. Na njem je plešoči vodnjak, obdan s pergolo, in ribnik z mnogimi vrstami rac, gosi in labodov, kar daje parku nadomestno ime, ''Duck's Park'', kot je znan lokalno. V zadnjih letih so ga razširili, da bi ga povezali z območjem Abandoibarra.<ref>{{navedi splet | url = http://www2.bilbao.net/bilbaoturismo/ingles/qhacer/ddpjard.htm | title = Doña Casilda Park | publisher = Bilbao City Council | access-date = 12 November 2010 | archive-date = 2010-08-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100812074712/http://www2.bilbao.net/bilbaoturismo/ingles/qhacer/ddpjard.htm | url-status = dead }}</ref> V kraju Ibaiondo je bil park Etxeberria zgrajen v 1980-ih na mestu, kjer je prej stala jeklarna. Prvotni dimnik je bil ohranjen kot poklon njegovi industrijski preteklosti. Zajema površino 18,9 ha, na pobočnem terenu, ki gleda na staro mestno jedro. Drugi pomembni javni prostori v mestu vključujejo park Europa, park Miribilla ali spominsko pešpot, 3 km dolgo pot, z 12 m visokimi svetilkami, ki so na levem bregu estuarija in ki povezuje glavne znamenitosti. Gora Artxanda je iz središča mesta enostavno dostopna z vzpenjačo. Na vrhu je rekreacijsko območje z restavracijami, športnim kompleksom in balkonom s panoramskim razgledom. Na jugu Mount Pagasarri sprejema na stotine pohodnikov vsak vikend od 1870-ih, ki iščejo njegove naravne čudeže. Njegovo okolje je uradno zaščiteno od leta 2007.<ref>{{navedi splet | url = http://www.bilbao.net/castella/obras/publicaciones/pagasarri/libro_completo.pdf | title = Pagasarri: Our closest mountain | publisher = Bilbao City Council | year = 2007 | access-date = 12 November 2010 | archive-date = 2011-07-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110725130404/http://www.bilbao.net/castella/obras/publicaciones/pagasarri/libro_completo.pdf | url-status = dead }}</ref> == Znamenitosti == <gallery mode="packed"> File:Casco Viejo (Bilbao).jpg|Casco Viejo File:Bilbao - Guggenheim 46.jpg|Guggenheimov muzej Bilbao File:Euskalduna Palace (April 2009).jpg|Euskalduna konferenčni center in koncertna dvorana File:Bilbao - Plaza Barria (Plaza Nueva) 01.jpg|Plaza Nueva File:Bilbao - Ayuntamiento 24.jpg|Mestna hiša v Bilbau File:Bilbao - Catedral de Santiago 50a.jpg|Stolnica v Bilbau File:Zubizuri bridge Night 3 (3820816136).jpg|Most Zubizuri File:Bilbao - Zubizuri 07.jpg|Zubizuri File:Bilbao - Plaza Unamuno 01.jpg|Baskovski muzej in Unamuno Plaza File:Bilbao - Teatro Arriaga 4.JPG|Teatro Arriaga File:Basilica de Begoña.jpg|Bazilika Begoña File:Bilbao San Mamés Stadium 4.jpg|Stadion San Mamés File:Bilbao - Gran Via 2.jpg|Gran Vía de Don Diego López de Haro File:Vistageneralriadebilbao.JPG|Estuarij Bilbaa File:Bilbao - Parque de Doña Casilda Iturrízar 01.jpg|Doña Casilda Iturrizar park File:MBBAABilbao Fachada Antiguo.jpg|Muzej sodobne umetnosti Bilbao File:Bilbao - Diputacion Foral de Vizcaya 2.jpg|Vladna palača province File:San anton eliza.jpg|Cerkev sv. Antona Puščavnika in most sv. Antona File:Bilbao - Alhóndiga 02.jpg|Azkuna Zentroa File:Bilbao - ria 1.jpg|Ria de Bilbao File:Bilbao - El Arenal 3.jpg|El Arenal Park File:Bilbao - Iglesia de San Nicolás 17.jpg|Cerkev sv. Nikolaja File:BilbaoMetro 05 2012 2403.jpg|Metro Bilbao, avtor Norman Foster File:Bilbao - Torre Iberdrola 44.jpg|Stolp Iberdrola File:Funicular de Artxanda.jpg|Tirna vzpenjača na Mount Artxanda File:Plaza de Federico Moyúa.jpg|Moyua Plaza File:Bilbao - Ribera.jpg|Mercado de la Ribera </gallery> ==Mednarodne povezave== Bilbao je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Las nueve ciudades con las que está hermanada Bilbao|url=https://bilbaohiria.com/bilbao/las-9-ciudades-con-las-que-esta-hermanada-bilbao/|website=bilbaohiria.com|publisher=Bilbao Hiria|language=es|date=2018-09-11|access-date=2019-12-31|archive-date=2019-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231124632/https://bilbaohiria.com/bilbao/las-9-ciudades-con-las-que-esta-hermanada-bilbao/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|FRA}} [[Bordeaux]], Francija *{{flagicon|ARG}} [[Buenos Aires]], Argentina *{{flagicon|COL}} [[Medellín]], Kolumbija *{{flagicon|MEX}} [[Monterrey]], Mehika *{{flagicon|USA}} [[Pittsburgh]], ZDA *{{flagicon|CHN}} [[Qingdao]], Kitajska *{{flagicon|ARG}} Rosario, Santa Fe, Argentina *{{flagicon|ESP}} Sant Adrià de Besòs, Španija *{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} === Literatura === {{refbegin}} *{{navedi knjigo | last = Beascoechea Madina | first = José María | title = Bilbao en el espejo. La Bilbao más antigua 1300/1700 | year = 1999 | location = Bilbao | isbn = 84-605-7844-5 | page = 194 | ref = beas99}} *{{navedi knjigo | last = Gómez Piñeiro| first = Francisco Javier | title = Geografía de Euskal Herria: Vizcaya | url = https://archive.org/details/geografiadeeuska0000unse| year = 1979 | location = San Sebastián | isbn= 84-7407-068-6 | page = [https://archive.org/details/geografiadeeuska0000unse/page/291 291] | ref = gom79 | editor7= Luis Haranburu|display-authors=etal}} *{{navedi knjigo | last = Montero | first = Manuel | title = Construcción histórica de la villa de Bilbao | location = San Sebastián | isbn = 84-7148-384-X | page = 142 | year = 2000 | ref = mon00 | editor7= Txertoa}} *{{navedi knjigo|last=Olaizola Elordi |first=Juanjo |title=Bilboko tranbiak-Los tranvías de Bilbao |year=2002 |location=Bilbao |isbn=84-920629-8-3 |page=177 |url=http://www.euskotren.es/euskotran/html/castellano/pdf/LIBRO.pdf |access-date=26 October 2008 |ref=ola02 |editor7=Euskotren |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090722080941/http://www.euskotren.es/euskotran/html/castellano/pdf/LIBRO.pdf |archive-date=22 July 2009 }} *{{navedi knjigo | last = Pérez Pérez | first = José Antonio | title = Bilbao y sus barrios: una mirada desde la historia | year = 2001 | isbn = 978-84-88714-94-7 | location = Bilbao | ref = per01 | editor7 = Ayuntamiento de Bilbao. Área de Cultura y Educación}} *{{navedi knjigo | last = Quiroga | first = Ramón |author2=Marrodán, Miguel Ángel | title = Bilbao: 700 años de historia | year = 2001 | location = Abanto y Ciérbana-Abanto Zierbena | isbn = 84-931494-3-8 | page = 115 | ref = qui01 | editor7 = Salgai}} *{{navedi knjigo | last = Sánchez-Beaskoetxea | first = Javier | title = La vuelta a Bilbao a través de sus montes y de su historia | year = 2006 | location = Bilbao | isbn = 978-84-88714-93-0 | page = 94 | ref = san06 | editor7 = Bilbao Aktiba!}} *{{navedi knjigo | last = Tusell Gómez | first = Javier | title = Bilbao a través de su Historia | year = 2004 | location = Bilbao | isbn = 84-95163-91-8 | page = 212 | ref = tus04 | editor7 = Fundación BBVA}} *{{navedi knjigo | last = V.A. | title = La Ría, una razón de ser |date=October–December 1998 | location = Bilbao | page = 147 | ref = ria98 | editor7 = Fundación Museo Marítimo de la Ría de Bilbao}} *{{navedi knjigo | last = V.A. | title = El karst de Pagasarri | year = 2000 | isbn = 84-7752-319-3 | ref = kar00 | editor7 = Instituto de Estudios Territoriales de Bizkaia}} *{{navedi knjigo |author1=García de la Torre |author2=Francisco Javier |title = Bilbao : arquitectura | year = 2009 | isbn = 9788461328703}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bilbao}} {{Wikivoyage|Bilbao}} * [https://www.bilbao.eus/cs/Satellite?language=en&pagename=Bilbaonet%2FPage%2FBIO_home Uradna spletna stran Bilbaa] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bilbao| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1300]] 35knpg5xrlhxnltevue7y618xlldlzy Casco Viejo 0 502751 6665727 5798075 2026-04-26T08:05:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665727 wikitext text/x-wiki [[File:Casco viejo.jpg|thumb| Casco Viejo, Bilbao]] [[Image:Bilboko irudi historikoa.jpg|thumb|Na tej sliki iz 18. stoletja je vidnih sedem vzporednih ulic..]] [[File:Bilbao1575.jpg|thumb|250px|Srednjeveško mesto, zdaj Casco Viejo, kot je bilo vidno leta 1575.]] '''Las Siete Calles''' ali '''Casco Viejo''' v španščini ali '''Zazpikaleak''' ali '''Alde Zaharra''' v baskovščini so različna imena za srednjeveško sosesko [[Bilbao|Bilbaa]], del okrožja Ibaiondo (okrožje 5). Imena pomenijo ''Sedem ulic'' oziroma staro mestno jedro, ki je bilo nekoč obzidan del mesta do konca 19. stoletja. V okrožju so stolnica Santiago in cerkve San Antón, San Nicolás in Santos Juanes.<ref>[https://sites.google.com/site/bilbaometropoli/capitulos/capitulo-7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201026132548/https://sites.google.com/site/bilbaometropoli/capitulos/capitulo-7 |date=2020-10-26 }} Bilbao en el siglo XV</ref> Tu živi okoli 7070 prebivalcev.<ref name="Censo 2016">Información censal [http://www.bilbao.eus/observatoriobarrios/censo_d.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190522234041/http://www.bilbao.eus/observatoriobarrios/censo_d.html |date=2019-05-22 }}</ref> == Sedem ulic == Ime ''Zazpikaleak'' ali ''Las Siete Calles'' (Sedem ulic) prihaja iz najstarejšega dela soseske, ki je vključeval natanko 7 ulic in nekaj veliko bolj ozkih ulic, ki jih povezujejo, imenovanih ''cantons'' (''kantoi'', ''cantón''). Zgodovinskih sedem ulic v Bilbau je:<ref>[http://www.euskadi-basquecountry.org/blog/siete-calles-de-bilbao-10-datos-que-solo-sabras-si-eres-del-botxo/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200711145229/http://www.euskadi-basquecountry.org/blog/siete-calles-de-bilbao-10-datos-que-solo-sabras-si-eres-del-botxo/ |date=2020-07-11 }} Siete Calles de Bilbao: 10 datos que sólo sabrás si eres del Botxo</ref> * Somera, "zgornja" * Artekale, "srednja ulica" * Tendería, "prodajna" * Belostikale, "hitra ulica" * Carnicería Vieja, "stara mesnica" * Barrenkale, "spodnja ulica" * Barrenkale Barrena, "spodnja spodnja ulica" "8." ulica je ''Ronda'', ki je bila nekoč patruljna ulica pred obzidjem. Kasneje se je mesto razširilo proti severu z izgradnjo ''Plaza Berria'' ali ''Plaza Nueva'' (nov trg) in ulic ''Santa María'' (Sveta Marija), ''Bidebarrieta'' (nove poti), ''Correo'' (pošta) in ''Askao''. Danes soseska vključuje tudi ulico ''Ribera'' (obrežje), park Arenal (peščeno mesto') in ulico Esperanza (upanje). Območje postaja Casco Viejo podzemne železnice v Bilbau. <gallery> Image:Plaza nueva de Bilbao.JPG|Plaza Nueva, Bilbao Image:Portal de Zamudio.JPG|Casco viejo, Portal de Zamudio Image:Bilbao - Mercado de la Ribera 4.jpg|Tržnica Mercado de la Ribera Image:La Ribera.JPG|La Ribera </gallery> == Turizem == Območje je verjetno najbolj barvit del Bilbaa, vključno s številnimi trgovinami in tavernami, več zgodovinskimi cerkvami (San Antón, Santos Juanes, stolnico, San Nicolás), veliko tržnico na drobno (Mercado de la Ribera), javnim gledališčem Arriaga, sedeemž Akademije za baskovski jezik (''Euskaltzaindia''), igriščem za žogo in javno knjižnico. S preostalim delom mesta in somestjem je povezano s podzemno železnico, tramvajem in avtobusi. Tri javna dvigala Casco Viejo povezujejo tudi s soseskama Begoña in Solokoetxe, ki sicer zahtevajo precej intenziven sprehod navkreber. Obstaja tradicija, da se moški srednjih let po ''tavernah plazijo'' (običaj pitja v več lokalih), pijejo kratke kozarce (''chiquitos'') vina in pojejo zborovske pesmi. There is a tradition of middle-age men doing a tavern crawl drinking short glasses (chiquitos) of wine and singing choral songs. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Casco Viejo (Bilbao)}} * [http://www.cascoviejobilbao.eus/ Asociación de Comerciantes del Casco Viejo de Bilbao] {{coord|43|15|26|N|2|55|26|W|source:euwiki_region:ES-BI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Bilbao]] io5a0c2t2ijoveqyipqxwv87dunut1z A Coruña 0 503681 6665397 6518983 2026-04-25T13:36:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = A Coruña | native_name = | official_name = | nickname = {{lang|gl|A Cidade de Cristal}} (Mesto stekla) | other_name = La Coruña | settlement_type = španska občina | total_type = | motto = {{lang|gl|A Coruña, a cidade onde ninguén é forasteiro}} <br />(A Coruña, mesto, kjer nihče ni tujec) | image_skyline = Enseada do Orzán.jpg | image_caption = Pogled na del mesta | image_flag = | flag_size = | image_shield = Escudo de A Coruña.svg | shield_size = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_map_caption = Lega A Coruñe v Španiji | pushpin_mapsize = | pushpin_relief = yes <!-- Location ------------------> | subdivision_type =Država | subdivision_name = {{ESP}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Galicija (Španija)|Galicija]] | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = La Coruña | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = La Coruña | parts_type = Župnije | parts_style = para | p1 = '''La Coruña''' | p2 = Elviña | p3 = Oza | p4 = San Cristovo das Viñas | p5 = Visma <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = <!-- Area ---------------------> | area_magnitude = | unit_pref = <!-- Enter: Imperial, to display imperial before metric --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 37,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = <!-- Elevation --------------------------> | elevation_footnotes = | elevation_m = <!-- Population -----------------------> | population_note = | population_as_of = | population_footnotes = | population_total = | population_metro = 419.800 | population_est = | pop_est_as_of = 2009 | population_density_km2 = 6613 | population_demonyms = Corunnan<br />''coruñés'',&nbsp;''-esa'' &nbsp;(španščina]] / galicijščina) <!-- General information ---------------> | timezone1 = CET (GMT +1) | utc_offset1 = | timezone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = | coordinates = {{coord|43.365|-8.410|type:city(244388)_region:ES-C|display=inline,title}} | postal_code_type = Postcode | postal_code = 15001-15011 | area_code = +34 981 and +34 881 | website = http://www.coruna.gal | footnotes = }} '''A Coruña''' ({{IPA|gl|ɐ koˈɾuɲɐ|-|gl-A Coruña.ogg}}; {{langx|es|La Coruña}} {{IPA|es|la koˈɾuɲa||Pronunciation_of_A_Coruña_in_Spanish.ogg}}), neuradno imenovana tudi samo '''Coruña''' je mesto in občina [[Galicija (Španija)|Galicije]] v [[Španija|Španiji]]. A Coruña je z več kot 400.000 prebivalci v širšem urbanem območju najštevilčnejše mesto v Galiciji,<ref>{{navedi splet|url=https://www.elespanol.com/quincemil/articulos/actualidad/a-coruna-es-la-localidad-con-mas-habitantes-de-galicia-por-encima-de-vigo|website=El Español|title=A Coruña es la localidad con más habitantes de Galicia, por encima de Vigo|lang=es|date=9 June 2020|accessdate=2021-08-01|archive-date=2023-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230305221623/https://www.elespanol.com/quincemil/articulos/actualidad/a-coruna-es-la-localidad-con-mas-habitantes-de-galicia-por-encima-de-vigo|url-status=dead}}</ref> druga najbolj naseljena občina v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] oz. sedemnajsta v državi. Mesto je glavno mesto istoimenske province, ki je od 16. do 19. stoletja služilo tudi kot politična prestolnica Kraljevine Galicije <ref>"A Coruña, capital militar y administrativa del Reino..." {{navedi knjigo|last=de Artaza|first=Manuel María|title=Rey, reino y representación: la Junta General del Reino de Galicia (1599–1834)|year=1998|publisher=Consejo Superior de Investigaciones Científicas|location=Madrid|isbn=978-84-00-07779-2|page=71|url=https://books.google.com/books?id=V4fyNO2JKWAC&pg=PP1}}</ref><ref>"The city of Corunna, Armory, Capital, and Head of the Kingdom of Galicia..." (1748), in {{cite journal|last=Vigo Trasancos|first=Alfredo|title=El capitán general Pedro Martín Cermeño y el Reino de Galicia|journal=Semata Ciencias Socias e Humanidades|year=1998|volume=10|page=177|url=https://books.google.com/books?id=FZzIDv0VfKEC&pg=PA177}}</ref> in med letoma 1833 in 1982 kot regionalno upravno središče, preden jo je zamenjal [[Santiago de Compostela]]. A Coruña je pomembno [[pristanišče]] ob rtu v [[Golfo Ártabro]], velikem zalivu v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Je glavno industrijsko in finančno središče severne Galicije in je sedež univerze [[Universidade da Coruña]]. == Ime == === Izvor === Ni jasnih dokazov, od kod izvira ime. Zdi se, da je iz ''Crunia'', neznanega izvora in pomena. V času Ferdinanda II. Leonskega (vladal 1157–1188) je bilo ime ''Crunia'' prvič dokumentirano. Kot običajno v galicijsko-portugalskem jeziku (pa tudi v kastiljski španščini) se je skupina ''ni'' naravno razvila v zvok ''nn'', zapisan ''ñ'', ''nn'' ali ''nh'' v starem galicijskem pravopisu, nn v španščini (kasneje skrajšano na ''ñ'', tako kot izvirnik Latinska skupina "nn") in ''nh'' v portugalskem in alternativnem galicijskem črkovanju. "A" je galicijsko-portugalski člen in kastiljsko špansko ''la''. Ena etimologija predlaga da ''Crunia'' izhaja iz francoskega mesta ''[[Cluny]]''. V času vrhunca (ok. 950 – okoli 1130) je [[Gregorijanska reforma|klinijsko versko gibanje]] postalo v Evropi zelo izrazito. V provinci Burgos je še eno mesto z imenom ''Coruña''. Verjetnejša je možnost, da ime preprosto pomeni 'krona', kar je v galicijščini ''A Coroa'', v španščini pa ''La Corona''. Manj verjetno je, da izvira iz galicijske besede ''clunia''. Ime naj bi izviralo iz grške ''Κορώνα'' - ''krona'', ki se nanaša na krono Gerjona, ki jo je [[Herkul]] pokopal pod svetilnikom, ki ga je zgradil njemu v čast. Junak Herkul je po treh dneh in treh nočeh neprekinjenega boja ubil velikana tirana Gerjona. Hercul je nato - po keltski navadi - z orožjem zakopal glavo Gerjona in ukazal, da se na tem mestu zgradi mesto. Svetilnik na vrhu lobanje in križnih kosti, ki predstavljajo zakopano glavo Herkulovega sovražnika, se pojavi v grbu mesta La Coruña (Loukeris (2019).<ref>{{navedi splet|url=https://www.aueb.gr/el/faculty_page/loykeris-nikolaos|title=ΛΟΥΚΕΡΗΣ ΝΙΚΟΛΑΟΣ &#124; Οικονομικό Πανεπιστήμιο Αθηνών|website=www.aueb.gr}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://scholar.google.com/citations?user=2CIZwVsAAAAJ&hl=en|title=Nikos Loukeris – Google Scholar Citations|website=scholar.google.com|accessdate=2021-08-01|archivedate=2021-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210801122843/https://scholar.google.com/citations?user=2CIZwVsAAAAJ&hl=en|url-status=dead}}</ref> Razvoj v portugalskem jeziku opozarja na latinsko besedo ''Colonya'' kot njen izvor, kjer se je L spremenil v R, ki se pogosto pojavlja v portugalščini, na primer v brazilskih podeželskih območjih zunaj okolja mest in naselij. Podoben dogodek je danes mogoče najti v Coronie, surinamskem mestu, ki je prav tako nastalo izven portugalskega sistema. Ljudska etimologija napačno izhaja ''Coruña'' iz starodavne ''columna'' ali Herkulovega stolpa. === Uporaba === '''Uradna oblika imena v Španiji je zdaj galicijska''': '''A Coruña''', čeprav mnogi Španci še naprej uporabljajo La Coruña.<ref>Decree of the ''Xunta de Galicia'' 146/1984, 27 September,[http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/l2-1998.html Ley 2/1998, de 3 de marzo, sobre el cambio de denominación de las provincias de A Coruña y Ourense.] which follows on the principles of Law 3/1983, 15 June, of Linguistic Normalization, article 10 [http://www.boe.es/g/es/bases_datos/doc.php?coleccion=iberlex&id=1983/90056&codmap= BOE.es: Consultas. Documento] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080215174245/http://www.boe.es/g/es/bases_datos/doc.php?coleccion=iberlex&id=1983%2F90056&codmap= |date=15 February 2008 }}</ref> Nekatere skupine ljudi so se zavzemale za dvig reintegracionističnega črkovanja ''Corunha'' v uradni status, pri čemer so opozorile na določbe španske ustave iz leta 1978 in trdile, da je neustavno določiti uporabo pravopisa Real Academia Galega, vendar so leta 2018 ni bil uspešen. == Geografija == [[File:MTN25-0021c3-2016-A Corunna.jpg|thumb|upright=2|right|List, ki ustreza A Coruñi iz Nacionalne topografske karte Španije IGN za leto 2016.]] A Coruña leži na polotoku katerega ožino je včasih tvoril le majhen nasip peska. Erozija in morski tokovi so povzročili postopno kopičenje peska in ga povečali na sedanje dimenzije. === Podnebje === A Coruña ima toplo-poletno sredozemsko podnebje (Csb) v [[Köppnova podnebna klasifikacija| Köppnovi podnebni klasifikaciji]], čeprav nanj močno vpliva Atlantski ocean. Jesen je običajno blaga s spomladanskimi temperaturami, vendar je zima pogosto nemirna in nepredvidljiva, z močnim vetrom in obilnimi padavinami, ki prihajajo iz atlantskih depresij in je pogosto oblačno. Ocean ohranja blage temperature, zmrzal in sneg sta izjemno redka. Dejansko mesto od januarja 1987 ni dobilo večjih snežnih padavin. A Coruña leži v coni odpornosti rastlin 10b.<ref>https://www.plantmaps.com/interactive-spain-plant-hardiness-zone-map-celsius.php</ref> Poletja so večinoma sončna, z občasnimi padavinami, običajno v obliki rosišča; temperature so visoke, vendar redko neprijetno vroče zaradi hladnega vpliva morja podnevi, najpogosteje med julijem in septembrom okoli 22 ° C. Pomlad je običajno hladna in dokaj mirna. Tudi najtoplejši zabeleženi mesec je bil relativno umirjen, to je bil avgust 2003 s povprečno visoko temperaturo 25 ° C.<ref>{{navedi splet|title = Extreme values for A Coruña|publisher = Aemet.es|access-date = 22 July 2015|url = http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/efemerides_extremos*?w=0&k=gal&l=1387&datos=det&x=1387&m=13&v=TMMA}}</ref> Temperature nad 25 ° C se poleti pojavljajo več dni, medtem ko so temperature nad 30 ° C redke. === Administrativne enote === ==== Župnije ==== Coruña ima pet župnij ali parokij: La Coruña, San Vicente de Elviña, Santa María de Oza, San Cristóbal das Viñas in San Pedro de Visma. ==== Okrožja ==== {{div col|colwidth=18em}} *Cidade Vella (Old town) *A Mariña *Os Cantóns *Pescaría (Pescadería) *Ensanche *Cidade Xardín *Riazor *Catro Camiños *A Gaiteira *Os Mallos *Zalaeta-Orzán *Torre-As Atochas *Monte Alto *As Lagoas *Falperra–Santa Lucía *Juan Flórez–San Paulo *Os Castros *A Agra do Orzán *O Peruleiro *A Agrela *Sagrada Familia-Campo de Vionho *Labañou–San Roque *Barrio das Flores *Elviña *O Ventorrillo *O Castrillón *As Durmideiras *O Birloque *O Martinete *Matogrande *As Roseiras (Rosales) *Paseo das Pontes *Mesoiro *Novo Mesoiro *Someso *Eirís *Monelos *San Cristovo das Viñas *San Pedro de Visma *San Vicenzo de Elviña *Bens *Nostián *O Portiño *A Silva–San Xosé *Palavea *Santa Xema *Casabranca–As Xubias *Feáns *A Zapateira *Santa Margarida {{div col end}} == Zgodovina == === Predzogovina === [[File:La Coruña rosa vientos.JPG|thumb| Kompasna vrtnica, ki predstavlja različna keltska ljudstva (v bližini Herkulovega stolpa).]] [[File:Elviña aceso a croa lado oposto.JPG|thumb| Castro de Elviña: ostanek keltske vojaške strukture v A Coruñi.]] A Coruña se je s polotoka, kjer stoji [[Herkulov stolp]], razširila na celino. Najstarejši del, v galicijščini popularno znan kot Cidade Vella (staro mesto), Cidade Alta (visoko mesto) ali Cidade (mesto), je zgrajen na starodavnem keltskem castru. Domnevno so ga naselili [[Briganti]] in [[Artabrijci]], keltska plemena tega območja. === Rimsko obdobje === [[Rimljani]] so v to regijo prišli v 2. stoletju pred našim štetjem; izkoristili strateški položaj in mesto je kmalu postalo precej pomembno v pomorski trgovini. Leta 62 pred našim štetjem je zaradi trgovine s kovino v mesto (takrat znano kot Brigantium) prišel [[Julij Cezar]] in vzpostavil trgovino s sedanjo Francijo, Anglijo in Portugalsko. Mesto je začelo rasti predvsem v 1. in 2. stoletju (ko je bil zgrajen Farum Brigantium - Herkulov stolp), vendar je po 4. stoletju nazadovalo, zlasti z vdori [[Vikingi|Vikingov]], ki so prebivalstvo prisilili v beg proti notranjosti [[estuarij]]a O Burgo. === Srednji vek === Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je imela A Coruña še vedno trgovsko pristanišče, povezano s tujimi državami, vendar so stike s Sredozemljem počasi nadomestili bolj usmerjeni v Atlantik. Proces deurbanizacije, ki je sledil padcu Rimskega cesarstva, je vplival tudi na A Coruño. Med 7. in 8. stoletjem je bilo mesto le majhna vasica delavcev in mornarjev. ''Chronica iriense'' iz 11. stoletja imenuje Faro do Burgo (antično ime A Coruñe) kot eno od škofij, ki jih je kralj Svebov, Miro. leta 572 podelil episkopatiji Iria Flavia: :»''Mirus Rex Sedi suae Hiriensi contulit Dioceses, scilicet Morratium, Salinensem, (...) Bregantinos, Farum...«'' :[Kralj Miro je svojemu sedežu Irienses podelil škofije Morrazo, Salnés (...). Bergantiños, Faro ...] Vdor [[muslimani|muslimanov]] na [[Iberski polotok]] ni pustil arheoloških dokazov na severozahodu, zato ni mogoče reči, ali so ti kdaj dosegli mesto. Ker je muslimanska vladavina v začetku 8. stoletja v Galiciji sestavljala le kratkotrajno prevlado v oddaljeni in razgibani regiji, ki jo je podpiralo nekaj garnizonov, mesto pa ni bilo nič drugega kot vas med rimskimi ruševinami, so napadalci pokazali enako pomanjkanje zanimanja v uničenem mestu, kot so to na splošno počeli za regijo. Ko se je mesto v srednjem veku začelo obnavljati, so bili glavni problem prebivalcev normanski vpadi, pa tudi vedno prisotna grožnja napadov iz [[Al Andaluz]]a iz juga. V 9. stoletju je bilo na mesto, takrat imenovano Faro ali Faro Bregancio, več napadov Vikingov,. Leta 991 je kralj Bermudo II. Leonski začel graditi obrambne vojaške položaje na obali. Na Faru, na ruševinah Herkulovega stolpa, je bila zgrajena trdnjava, ki je imela stalno vojaško posadko. Da bi to plačal, je oblast nad mestom dal škofu Santiaga. Škof v Santiagu je postal najpomembnejši politični položaj v Galiciji in je tako ostal do 15. stoletja. [[File:Castillo de San Antón 1.jpg|thumb|Grad San Antón]] Leta 1208 je [[Alfonz IX. Leonski]] ponovno ustanovil mesto ''Crunia''. Mestu so bili podeljeni nekateri privilegiji, na primer izkrcanje in prodaja soli brez plačila davkov, uživalo je veliko rast v ribištvu in trgovskem prometu. Mesto je raslo in se razširilo preko ožine. Leta 1446 je [[Janez II. Kastiljski]] podelil A Coruñi naziv »mesto«. [[Katoliška kralja]] sta namesto Santiaga ustanovila ''Real Audiencia'' (pritožbeno sodišče) Kraljevine Galicije. A Coruña je postala tudi sedež generalne kapetanije. Kasneje, leta 1522, je [[Karel V. Habsburški]] mestu A Coruña podelil dovoljenje za ustanovitev ''[[Hiše začimb]]'' (''Casa de la Especiería''), saj je to pristanišče izbral Jofre Garcia de Loysa za svojo odpravo za osvajanje Molukov. V poznem srednjem veku, pred izgonom Judov leta 1492, je uspešna judovska skupnost v mestu ustvarila bogato umetniško dediščino. Najbolj razkošno iluminirana hebrejska Biblija v srednjeveški Španiji je nastala v A Coruñi leta 1476. Znana kot ''Kennicottova Biblija'', je trenutno shranjena v Bodleianovi knjižnici v Oxfordu.<ref>{{navedi splet |url = http://bodleian.thejewishmuseum.org/?page_id=155 |title = The Kennicott Bible, A Medieval Masterpiece |access-date = 16 October 2013 |publisher = bodleian.thejewishmuseum |archive-url = https://web.archive.org/web/20131016214803/http://bodleian.thejewishmuseum.org/?page_id=155 |archive-date = 16 October 2013 |url-status = dead }}</ref> === 16. do 18. stoletje === V novem veku je bilo mesto pristanišče in središče za proizvodnjo tekstila. Leta 1520 se je španski kralj Karel I. sestal na dvoru A Coruñe in se iz tega pristanišča odpravil na kronanje za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (kot Karel V.). Med letoma 1522 in 1529 je vladi Kraljevine Galicije z uporabo [[Hiša začimb|hiš začimb]] dovolil distribucijo začimb po Evropi. Trgovina z Indijami je bila dovoljena med letoma 1529 in 1575. Grad San Antón je bil zgrajen kot obramba mesta in njegovega pristanišča. Iz pristanišča Ferrol v provinci A Coruña se je [[Filip II. Španski]] leta 1554 odpravil poročiti z [[Marija I. Angleška|Marijo Tudor]], precej kasneje, leta 1588, pa je iz istega pristanišča odplula španska armada proti [[Nizozemske dežele|španski Nizozemski]] in Angliji. Naslednje leto je med anglo-špansko vojno [[Francis Drake]] oblegal A Coruño, vendar je bil odvrnjen, pri čemer se je začela legenda o Maríi Pita, ženski, ki je vzela kopje svojega mrtvega moža, ubila zastavonošo britanskih sil in zbrala podporo in sovražniku onemogočila prehod v obzidju. V 16. in 17. stoletju so vojne španske monarhije povzročile veliko povečanje davkov in začetek vojaškega roka. Leta 1620 je Filip III. Španski ustanovil šolo morskih fantov (''Muchachos del Mar''). Leta 1682 je arhitekt Antúnez restavriral Herkulov stolp. === 19. stoletje === [[File:Battle of Corunna.jpg|thumb|upright=1.3| Mozaični zemljevid v spomin na bitko pri Elviñi. Rumena pika prikazuje lokacijo mozaika.]] [[File:Obelisco.004 - A Coruña.jpg|thumb|upright| Obelisk, posvečen don Aurelianu Linaresu Rivasu leta 1895]] A Coruña je bila mesto [[bitka pri Coruñi|bitke pri Coruñi]] med [[Španska vojna za neodvisnost|polotoško vojno]], 16. januarja 1809, v kateri so se britanske čete borile proti Francozom, da bi krile vkrcanje britanskih čet pri njihovem umiku. V tej bitki je bil ubit sir John Moore. Španski upor med polotoško vojno je vodil Sinforiano López, A Coruña pa je bilo edino galicijsko mesto, ki je uspelo proti francoskim četam. Francoske čete so konec maja 1809 zapustile Galicijo. V 19. stoletju je bilo mesto središče antimonarhističnega razpoloženja. 19. avgusta 1815 se je Juan Díaz Porlier izjavil proti Fernandu VII. Španskem v obrambo [[Prva španska ustava|španske ustave iz leta 1812]]. Podprli so ga meščanstvo in izobraženi ljudje. Toda 22. avgusta so ga izdali. Dva meseca kasneje so ga obesili v Campo da Leña. V vseh uporih 19. stoletja je La Coruña podpirala liberalno stran. A Coruña je imela tudi pomembno vlogo v Rexurdimentu (galicijski vstaji za oživitev galicijskega jezika), leta 1906 sta bili ustanovljeni Galicijska kraljeva akademija in leta 1916 Bratovščina galicijskega jezika. Kar zadeva gospodarstvo, je bila leta 1804 ustanovljena Nacionalna tovarna cigaret in tam je nastalo delavsko gibanje mesta. V 19. stoletju so se počasi ustanavljala druga podjetja (steklo, livarne, tekstil, plin, vžigalice itd.), Vendar sta pomorska trgovina in potovanja migrantov pritegnila katalonske, belgijske, francoske in angleške naložbe. Banka A Coruña je bila ustanovljena leta 1857. Nova delitev province iz leta 1832 je vplivala tudi na gospodarski razvoj. === 20. in 21. stoletje === V začetku 20. stoletja je imela A Coruña približno 45.000 prebivalcev. Velika depresija, španska državljanska vojna je močno prizadela gospodarstvo od 1930-ih do sredine 1950-ih. V 1960-ih in zgodnjih 1970-ih letih je prišlo do dramatičnega gospodarskega okrevanja, ki je bilo del širšega španskega čudeža. Tako kot drugod v Galiciji je tudi A Coruña pritegnila ogromen priliv prebivalcev podeželja, ki govorijo galicijsko, v svoje hitro razvite soseske. Obdobje med letoma 1960 in 1980 se je v večini mestnih predelov spremenilo iz kmetijskih stanovanj v mestna okrožja. Mednarodni naftni šoki sredi in poznih 1970-ih let so močno uničili gospodarstvo, povzročili so številne stečaje in visoko brezposelnost do sredine 1980-ih ko se je začel počasnejši, a stabilen gospodarski razvoj. Na španskih splošnih volitvah leta 1931 so vse politične stranke vedele, da imajo volilni rezultati pomembne politične posledice. Kampanja Unión Monárquica je bila v A Coruñi zelo pomembna in jo je podpiral El Ideal Gallego. Republikanci in socialisti so tvorili blok, sestavljen iz ORGA, neodvisnih republikancev, Španske socialistične delavske stranke (PSOE) in Radikalne socialistične republikanske stranke. Na volitvah so republikanske stranke dobile 34 od 39 svetniških mest. Najboljši rezultati so bili ORGA in Partido Radical Socialista, Radikalna republikanska stranka pa je izgubila veliko podpore. [[File:Vista de La Coruña, España, 2015-09-25, DD 119-122 PAN.JPG|thumb| Panoramski pogled na mesto z gore svetega Petra.]] == Prebivalstvo == Po osamosvojitveni vojni (1808–1814) se je bogastvo Ferrola začelo slabšati. Največje pristanišče na severu Španije, kraj Reales Astilleros de Esteiro, enega od treh kraljevih pristanišč skupaj s [[Cartagena|Cartageno]] in [[Cádiz]]om, je v času vladavine Ferdinanda VII. postalo skoraj "mrtvo" mesto. Do leta 1833 se je mestno in prebivalstvo pomorske postaje Ferrol zmanjšalo na 13.000.<ref>{{in lang|en}} Population figures and other data taken from the Universal Pronouncing Gazetteer By Thomas Baldwin, ''Sixth Edition'', (1847)</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Baldwin|first=Thomas|title=A Universal Pronouncing Gazetteer: Containing Topographical, Statistical, and Other Information|url=https://archive.org/details/auniversalprono01baldgoog|year=1847|publisher=Lindsay & Blakiston}}</ref> Med upravljanjem markiza Molina, ministra za pomorske zadeve sredi 19. stoletja, so se pojavile nove dejavnosti, vendar se Ferrol ni nikoli v celoti vrnil v nekdanjo slavo. V teh letih se je večini španskih kolonij v Latinski Ameriki uspelo osamosvojiti od svoje nekdanje metropole. [[File:Torre de Hércules - DivesGallaecia2012-62.jpg|thumb|left| Keltski kralj Breogan v A Coruñi]] Prebivalstvo mesta La Coruña je leta 1900 doseglo 43.971, preostalo prebivalstvo province, vključno z mestno in pomorsko postajo bližnjega Ferrola, pa tudi Santiago de Compostela, je štelo 653.556 ljudi.<ref>ether data taken from {{Cite EB1911|wstitle=Corunna (province)|display=Corunna|volume=7|page=208}}</ref> Čudežna rast A Coruñe se je zgodila po španski državljanski vojni po podobni hitrosti kot v drugih večjih galicijskih mestih, vendar je bilo to po smrti Francisca Franca, ko je mesto A Coruña (in Vigo) za seboj pustila vsa druga galicijska mesta. Meteorsko povečanje števila prebivalcev mesta A Coruña v letih, ki so sledila španski državljanski vojni sredi 20. stoletja, je spremljalo upad vasi in zaselkov v provinci, ko se je razvila. Občina A Coruña ima 244.810 prebivalcev in gostoto prebivalstva okoli 6700 prebivalcev na kvadratni kilometer. Leta 2010 je v mestu živelo 12.344 tujcev, kar je predstavljalo 5 % celotnega prebivalstva. Glavne narodnosti so bili Brazilci (10 %), Kolumbijci (8 %) in Perujci (7 %). Po podatkih iz leta 2008 7,75 % prebivalstva govori vedno v galicijščini, 36 % jih govori vedno v španščini, ostali pa uporabljajo oba zamenljivo. Metropolitansko območje A Coruña ima skoraj 400.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=2868|title=Coruña, A: Población por municipios y sexo. (2868)|website=Ine.es|access-date=12 October 2017}}</ref> == Znamenitosti == [[File:Paseo_Dársena,_La_Coruña,_España,_2015-09-24,_DD_33-35_PAN.JPG|thumb|left|''Galerías'' v A Coruñi]] [[File: Torre de Hércules, La Coruña, España, 2015-09-25, DD 35-37 HDR.jpg|thumb| Herkulov stolp, rekonstrukcija in posodobitev znamenitega rimskega svetilnika]] Mesto je kraj rimskega '''[[Herkulov stolp|Herkulovega stolpa]]''', svetilnika, ki neprekinjeno obratuje od verjetno 2. stoletja našega štetja. UNESCO ga je razglasil za svetovno dediščino. Obdan je z velikim javnim parkom z igriščem za golf in tako imenovanim Moorjevim pokopališčem (''Cemiterio do Moro'' v galicijščini, ''Cementerio del Moro'' v španščini), zgradbo, v kateri pravzaprav nikoli ni bilo pokopov, kjer je danes muzej ''Casa das Palabras'' (galicijska hiša besed). Svetilnik je glavni simbol mestne zastave in grba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bandeiragalega.com/es/comarca/coruna.htm |title=Comarca de Coruña – Escudo y Bandera de Coruña – Apoyo a la Torre como Patrimonio de la Humanidad de la UNESCO! |publisher=Bandeiragalega.com |date=23 July 2007 |access-date=25 March 2013}}</ref> Mesto je znano tudi po značilnih zastekljenih balkonih, imenovanih '''''galerías'''''. Prvotno je ta vrsta strukture nastala kot rešitev pomorske arhitekture za zahtevno vreme, posebej zasnovana za deževne dni. Ta moda se je začela v bližnjem Ferrolu v 18. stoletju, ko so nekateri tehniki, ki so delali za ''Real Astillero de Esteiro'' (kraljeva ladjedelnica Esteiro), imeli idejo o uporabi oblike hrbta vojaške ladje v sodobni zgradbi. Kmalu zatem je večina morskih pristanišč na severu Španije te zastekljene balkone dodala svojim hišam v mestnih pristaniščih. [[File:Muralla, La Coruña, España, 2015-09-25, DD 79.jpg|thumb| Staro mestno obzidje]] '''Staro mestno jedro''' (''Ciudad Vieja'' v španščini, ''Cidade Vella'' v galicijščini) je ime najstarejšega dela A Coruñe. V 9. in 10. stoletju so prebivalci tedanjega otoka Faro (polotok, kjer stoji Herkulov stolp) zaradi nenehnih napadov flote Vikingov zapuščali območje in se naselili na območju Betanzosa. Leta 1208 je kralj Alfonz IX. ponovno zasnoval mesto na sedanjem mestu starega mestnega jedra in ga dal pod svoj osebni nadzor, brez zvestobe duhovnikom ali fevdalcem. V 14. stoletju so zgradili komaj še ohranjeno mestno [[obzidje]] starega mestnega jedra in tri pristanišča. Ohranja tudi trdnjavo, imenovano Stara trdnjava, zdaj spremenjena v Park San Carlos, v katerem je pokopan sir John Moore. Staro mesto A Coruña je ohranilo ulice in trge, ki oživljajo mestno zgodovino ter plemenite dvorce in rezidence, kot je hiša Rosalia de Castro, ki stoji na ulici Prince. Pomembne stavbe so Kraljeva galicijska akademija (''Real Academia Galega, RAG''), ustanova, namenjena preučevanju galicijske kulture in zlasti galicijskega jezika, romanske cerkve sv. Jakoba in sv. Marije, samostan As Bárbaras (romanska in baročna arhitektura) ter sedež Operativne logistične sile Španske vojske. Julija na ulicah starega mesta poteka srednjeveški sejem. Mesto ima več muzejev, kot so arheološki muzej na gradu San Antón, muzej likovnih umetnosti in mreža znanstvenih muzejev (Casa das Ciencias, ki vključuje tudi planetarij, DOMUS, ki ga je izdelal Arata Isozaki in Aquarium Finisterrae). Leta 2012 je Narodni muzej znanosti in tehnologije (MUNCYT) odprl podružnico v mestu. Družbena scena A Coruñe je najbolj priljubljena v poletnih nočeh. Večina barov in klubov je na Rua do Orzán, ki poteka neposredno vzporedno s Paseo Maritimo ob plaži. Druga priljubljena destinacija, za večinoma bolj mladostno množico, je Os Xardins, park ob začetku Rúa Real in nakupovalno središče Os Cantons Village. === Trgi, parki in plaže === [[File:Ayuntamiento, La Coruña, España, 2015-09-25, DD 141-143 HDR.jpg|thumb|Mestna hiša]] * Trg María Pita, najpomembnejši trg v mestu. Pomembni znamenitosti sta mestna hiša in kip lokalne junakinje Marie Pite. V bližini je tudi cerkev svetega Jurija, kjer je bila leta 1901 prva istospolna poroka v Španiji med Elizo in Marcelo, ki je podlaga za istoimenski film ''Elisa & Marcela''. * Gora San Pedro Park, nekdanje vojaško območje, s pogledom na mesto in [[rias]]. Dostop za obiskovalce je po cesti ali z dvigalom s sprehajališča. Ima kavarno, igrišča, vrtove in tri obnovljene artilerijske dele. * Sprehajališče (Paseo Marítimo) je dolgo devet kilometrov, eno največjih v Evropi. Poteka po mestnem rtu, mimo znamenitosti, kot so Akvarij, Estadio Riazor in Herkulov stolp. Včasih je deloval turistična tramvaj, odprt med letoma 1997 in 2002, ki je po iztirjenju leta 2011 prenehal delovati.<ref name="utm03082019">{{navedi splet |last=Budach |first=Dirk |url=https://urban-transport-magazine.com/en/new-hope-for-the-tramway-in-la-coruna-spain/ |title=New hope for the tramway in A Coruña, Spain |language=en |date=3 August 2019 |work=Urban Transport Magazine |access-date=21 August 2019}}</ref> * Poleti sta plaži Orzán in Riazor izjemno priljubljeni destinaciji; sta neposredno nasproti pristanišča v osrednjem delu mesta. Med praznovanjem Maríe Pite, ki poteka ves avgust, je Riazor prizorišče Noroeste Pop Rock Festivala, brezplačnega glasbenega festivala s skupinami iz Španije in tujine (v zadnjih izdajah so na njem igrali Amaral, David Bisbal, Joe Cocker ali Status Quo ). Druge manjše plaže v mestu so As Lapas po Herkulovem stolpu, O Matadoiro poleg Orzana, San Amaro in Oza. == Gospodarstvo == [[File:Parque dos menhires, Torre de Hércules, A Coruña.jpg|thumb|left|Menhirji v A Coruñi]] A Coruña je danes najbogatejša regija Galicije in njen gospodarski motor. V zadnjih nekaj desetletjih je prišlo do različnih sprememb v strukturi mesta - zdaj si deli nekatere upravne funkcije z bližnjim mestom Ferrol. Podjetja so rasla, zlasti v sektorjih, kot so finance, komunikacije, načrtovanje, prodaja, proizvodnja in tehnične storitve, zaradi česar je A Coruña najbogatejše metropolitansko območje Galicije. Pristanišče samo iztovarja velike količine svežih rib in s povečanjem drugih pristaniških dejavnosti, kot sta surova nafta in razsuti tovor, ki predstavlja 75 % prometa v pristaniščih v Galiciji. Leta 1975 je oblačilno podjetje ''Zara'', ki ga je ustanovil Amancio Ortega Gaona, odprlo svojo prvo trgovino na svetu v tem mestu in od takrat postalo nacionalna in mednarodna veriga oblačil. ''Inditex'', glavni svetovni proizvajalec tekstila, ima sedež v bližnjem mestu Arteixo. A Coruña koncentrira 30 % BDP Galicije, v obdobju med letoma 1999 in 2001 pa se je povečal za 35 % in presegel Vigo, ki je bil tradicionalno gospodarsko močnejši. Druga pomembna mestna podjetja so Banco Pastor (v lasti Banco Popular Español), Banco Etcheverría (najstarejša v Španiji), pivovarna Hijos de Rivera, Abanca, R Cable Operator, rafinerija Repsol, elektrarna na kombinirani cikel plina, tovarna General Dynamics, Tovarna aluminija Alcoa in La Voz de Galicia, konservativni dnevni časopis v španskem jeziku, tisti z največjo naklado v Galiciji. A Coruña je tudi pomembno maloprodajno središče. ''El Corte Inglés'', glavna veriga veleblagovnic v Španiji, ima v mestu dva centra, enega od njih v novem trgovskem območju ''Marineda City'', ki je bil odprt aprila 2011, eno največjih nakupovalnih središč v EU, ki med drugim vključuje tudi druge, trgovine [[IKEA]] in [[Decathlon]], kinodvorane, drsališče, kegljišče in kartdrom. Druge verige hipermarketov, prisotne v mestu, so Carrefour (dva centra), Hipercor in Auchan (v Španiji znan kot ''Alcampo''). V zadnjih nekaj letih je bil poudarek na boljšem dostopu in infrastrukturi, zlasti na kulturnem, športnem, prostočasnem in znanstvenem področju. Po velikem razlitju nafte, ko je ''Aegean Sea'' razpadla in eksplodirala, so bila za obnovo obale in krepitev turističnega sektorja uporabljena znatna sredstva. Vse to je ponovno potrdilo obstoječi značaj mesta kot središča za upravo, prodajo, pristaniške dejavnosti, kulturo in turizem. Mesto ima tudi regionalno letališče, ki ga je leta 2015 uporabljalo 1.025.688 potnikov. === Turizem === Turizem v A Coruñi se je v zadnjih letih povečal na točko, da sprejme 62 križark na leto. [[File:Praia de Riazor.A Coruña Galicia.jpg|thumb|Plaža Riazor z Estadio Riazor v ozadju]] Dve glavni plaži La Coruña (Orzán in Riazor) sta v osrčju mesta in mejita na zgornjo promenado. Zaradi te lokacije sta odlični atrakciji za turiste, saj sta večino leta tudi stičišče deskarjev. Poleg tega ima mesto še druge plaže, kot so As Lapas, San Amaro, Oza in Matadoiro. Te štiri plaže, skupaj z Riazorjem in Orzanom, so bile leta 2011 priznane z modro zastavo.<ref>{{navedi splet|url=https://travel.sygic.com/en/poi/riazor-beach-poi:7072|title=Riazor Beach in A Coruña, Spain|first=Tripomatic|last=s.r.o.|website=Travel.sygic.com|access-date=12 October 2017}}</ref> Pomemben praznik je v noči na San Xoán-Seaone (sv. Janez) <ref>{{navedi splet|url=http://www.entertainmentinspain.com/san_juan_bonfires_a_coruna.htm |title=Archived copy |access-date=28 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131002171607/http://www.entertainmentinspain.com/san_juan_bonfires_a_coruna.htm |archive-date=2 October 2013 }}</ref>, ki ga praznujejo z velikim ognjemetom, parado, kresovi in starodavnimi kresovi na vseh mestnih plažah do zore. Mesto ima razvejano mrežo hotelov s ponudbo več kot 3000 prostih mest za hotele. Obstaja en hotel s petimi zvezdicami in 11 hotelov s štirimi zvezdicami ter številni drugi hoteli in hostli. Mesto se osredotoča tudi na poslovni turizem, saj ponuja kongresni in razstavni center PALEXCO s prostorom za več kot 2500 ljudi; novo sejemsko središče, EXPOCORUÑA, kraj koncertov, razstav in festivalov, kot je Sónar. Mesto leži tudi na angleški različici poti, poti [[Jakobova pot|Camino de Santiago]]. == Pobratena mesta == La Coruña je pobratena z: *{{flagicon|IRL}} [[Limerick]], Irska *{{flagicon|FRA}} [[Brest, Francija|Brest]], Francija *{{flagicon|FIN}} [[Turku]], Finska *{{flagicon|BRA}} Lavras, Brazilija == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage|A Coruña}} {{Commons category|A Coruña}} * [http://www.coruna.gal/ Concello da Coruña] * [http://www.turismocoruna.com/ Tourism Office website for A Coruña (Turismo Coruña&nbsp;– Town Council)] * [http://www.turgalicia.es/sit/coruna.asp?cidi=I Tourism website for A Coruña (TurGalicia&nbsp;– Regional Tourism Office)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.tourspain.org/coruna Tourism website&nbsp;– Travel Guide for A Coruña (TurEspaña&nbsp;– National Tourism Office)] *[https://archive.today/20121221023806/http://crtpesaro.altervista.org/Materiali/Esperienze/Pinocchiate/Pinocho%20in%20la%20Coruna/index.php Pinocho in A Coruña: An illustrated guidebook to A Coruña] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Galicija (Španija)]] [[Kategorija:Pristanišča v Španiji]] {{normativna kontrola}} o8kbi9s158du0om5ryc6wbow0trpeei Anna Faris 0 506618 6665478 6574241 2026-04-25T18:59:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665478 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=ostanki angleščine iz izvirnika}} {{Short description|Ameriška igralka}} {{Infobox person | education = [[Univerza v Washingtonu]] | alma_mater = | alias = Anna Faris-Indra<br /> Anna Faris-Pratt | spouse = {{marriage|Ben Indra|2004|2008|reason=ločitev}}<br />{{marriage|[[Chris Pratt]]|2009|2018|reason=ločitev}}<br />{{marriage|[[Michael Barrett (cinematographer)|Michael Barrett]]|2021}} | children = 1 | years_active = 1991–sedaj }} '''Anna Kay Faris''', rojena 29. novembra 1976, <ref>{{navedi novice|url= https://www.upi.com/Top_News/2019/11/29/UPI-Almanac-for-Friday-Nov-29-2019/6411574957229/|title= UPI Almanac for Friday, Nov. 29, 2019|work= [[United Press International]] | date= November 29, 2019|access-date=January 11, 2020 |archive-date= December 24, 2019|archive-url= https://web.archive.org/web/20191224110508/https://www.upi.com/Top_News/2019/11/29/UPI-Almanac-for-Friday-Nov-29-2019/6411574957229//|url-status=live|quote=...actor Anna Faris in 1976 (age 43)}}</ref> je ameriška igralka, voditeljica podkasta in pisateljica. Najbolj je znana po svojih vlogah v različnih komedijah, posebno pa po svoji vlogi kot [[Cindy Campbell]] v filmu [[Scary Movie (film series)|''Scary Movie'' film series]] (2000–2006). Pojavila se je tudi v drugih filmih, kot so: ''[[The Hot Chick]]'' (2002), [[May (film)|''May'']] (2002), ''[[Lost in Translation (film)|Lost in Translation]]'' (2003), ''[[Gora Brokeback]]'' (2005), ''[[Just Friends]]'' (2005), ''[[My Super Ex-Girlfriend]]'' (2006), ''[[Smiley Face (film)|Smiley Face]]'' (2007), ''[[The House Bunny]]'' (2008), ''[[What's Your Number?]]'' (2011), ''[[The Dictator (2012 film)|The Dictator]]'' (2012), and ''[[Overboard (2018 film)|Overboard]]'' (2018). Imela je tudi vlogo v priljubljeni seriji Prijatelji (angleško Friends), kjer je igrala Erico in v seriji Mama (angleško Mom), kjer je igrala Christy Plunkett. Svoj glas je posojala tudi različnim animiranim filmom, kot je Alvin in veverički (2009–2015). ==Zgodnje življenje== Farisova se je rodila 29. novembra 1976 v [[Baltimore|Baltimoru]] v [[Maryland|Marylandu]] kot drugi otrok Jacka, profesorja sociologije, in Karen Faris, učiteljice otrok s posebnimi potrebami. Oba starša sta se rodila v Seattlu in se preselila v Baltimore, kjer je Jack Faris dobil službo na univerzi Towson. Kasneje so se preselili v Edmonds v Washingtonu. Faris ima starejšega brata Roberta, ki je tudi sociolog in profesor na fakulteti v Kaliforniji.<ref>{{navedi splet|author=2:00-4:00pm |url=http://sociology.ucdavis.edu/people/rwfaris |title=Robert W Faris — People in the Division of Social Sciences at UC Davis |publisher=Sociology.ucdavis.edu |access-date=May 11, 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://sociology.ucdavis.edu/people/rwfaris | title= Robert Faris, Assistant Professor, Ph.D., University of North Carolina | publisher=[[University of California, Davis]] | archive-url=https://web.archive.org/web/20100416115457/http://sociology.ucdavis.edu/people/rwfaris | archive-date=April 16, 2010| access-date=May 3, 2012}}</ref> V intervjujih je svoje starše opisala kot "ultra liberalce" <ref>{{cite interview|interviewer=[[Kevin Pollak]]|title=Interview #199: Anna Faris|date=April 9, 2014 |first=Anna|last=Faris|work=KPCS}} {{YouTube|p5AdBekb5k0}}.</ref> in da njiju z bratom nista vzgajala religiozno, <ref>{{cite interview|interviewer=Anna Faris|first=Ru|last=Paul|title=Episode 82|date=January 30, 2017 |work=Unqualified}}</ref> vendar vseeno zelo konzervativno in v tradicionalnem vzdušju. Pri šestih letih sta jo starša vpisala v dramski klub, ker sta jo spodbujala k temu, da postane igralka. Faris je kot otrok rada gledala predstave in jih je kasneje ustvarjala tudi sama v svoji sobi s svojimi prijatelji. V intervjujih je povedala, da si je pogosto predstavljala, da lahko njen zobni aparat govori in da nastopa v pogovornih oddajah. <ref>{{navedi splet|url=http://blog.sfgate.com/dailydish/2013/10/25/anna-faris-childhood-best-friend-was-her-retainer/ |title=The childhood best friend of Anna Faris was her retainer |series=The Daily Dish |work=SF Gate |date=October 25, 2013 |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305035507/http://blog.sfgate.com/dailydish/2013/10/25/anna-faris-childhood-best-friend-was-her-retainer/ |archive-date=March 5, 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/annakfaris/status/388337016447848451 |title=Anna Faris on Twitter: "When I was 12, I pretended my retainer fcould talk and it was a smart British man. We would go on pretend talk shows in front of the mirror." |publisher=Twitter.com |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306003336/https://twitter.com/annakfaris/status/388337016447848451 |archive-date=March 6, 2016 }}</ref> Faris je obiskovala [[Edmonds-Woodway High School]], kjer je tudi leta 1994 maturirala. Med srednjo šolo je velikokrat igrala na odru v Seattlu. Enkrat se je opisala kot "čudak iz dramskega kluba" in povedala, da je v šolo velikokrat nosila krilo v obliki božične smreke. Po srednji šoli je obiskovala univerzo Washingtona, kjer je leta 1999 diplomirala iz angleške literature. Čeprav je oboževala igranje, si Faris ni nikoli predstavljala, da bo doživela slavo, ampak je hotela z igranjem zaslužiti le nekaj denarja ob strani, da bi lahko izdala svojo knjigo. <ref name="LAFaris">{{navedi splet|author=Arnold, Shayna Rose |url=http://www.lamag.com/lastory/anna-faris/ |title=Anna Faris – Los Angeles Magazine |publisher=Lamag.com |date=September 23, 2013 |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304113148/http://www.lamag.com/lastory/anna-faris/ |archive-date=March 4, 2016 }}</ref> Po faksu je razmišljala o potovanju v London, kjer je želela sprejeti službo receptorke, vendar si je v zadnjem trenutku premislila in se preselila v Los Angeles in tam dobila tudi svojo prvo pravo vlogo. Starša sta jo spodbujala, da se je že v mladosti začela ukvarjati z igranjem, <ref name="NYer2011">{{Cite magazine|last1=Friend|first1=Tad|author-link=Tad Friend|date=April 11, 2011|title=Funny Like a Guy: Anna Faris and Hollywood's woman problem|url=https://www.newyorker.com/reporting/2011/04/11/110411fa_fact_friend|url-status=live|magazine=[[The New Yorker]]|pages=52–61|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723052414/http://www.newyorker.com/magazine/2011/04/11/funny-like-a-guy|archive-date=July 23, 2015|access-date=September 17, 2011}} {{subscription}}</ref>, njen prvi profesionalni nastop pa je imela pri devetih letih v trimesečni izvedbi Arthur Millerjeve predstave "Nevarnost: spomin!" v Seattlu. Za vlogo je zaslužila 250 dolarjev, kar je bilo zanjo takrat "ogromno". "Počutila sem se, kot da se valjam v zlatu," se je spominjala. <ref>{{navedi splet|last=Dittman|first=Earl|title=Faris is Fair: An interview with Anna Faris|url=http://sharpmagazine.com/culture/faris-is-fair/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707100852/http://sharpmagazine.com/culture/faris-is-fair|archive-date=July 7, 2015|work=Sharp, Canada's Magazine for Men}}</ref> Nadaljevala je z igranjem [[Jean Louise "Scout" Finch | Scout]] v produkciji '' [[Ubiti posmehovalca]] '' v gledališču v Washingtonu, nato pa je imela glavno vlogo v ''[[Heidi]]'' in kasneje je še igrala Rebecco v' '[[Our town]]''. V srednji šoli se je pojavila v reklami za zamrznjeni jogurt. Približno v tem času je bila njena "tretja ali četrta služba" usposabljanje za Red Robin, ki je bil v tem času prodajalna hamburgerjev na zahodni obali ZDA. <ref>{{navedi novice|last=Lovece|first=Frank|author-link=Frank Lovece|date=May 10, 2012|title=Fast Chat: Anna Faris' 'Dictator' role|work=[[Newsday]]|url=http://www.newsday.com/entertainment/celebrities/fast-chat-anna-faris-dictator-role-1.3710443|url-status=live|archive-url=https://www.webcitation.org/6835RJCsJ?url=http://www.newsday.com/entertainment/celebrities/fast-chat-anna-faris-dictator-role-1.3710443|archive-date=May 30, 2012}} {{subscription}}</ref> ==Kariera== === 1996–2006: Zgodnje delo in franšiza '' Scary Movie '' === Faris je imela majhno vlogo v televizijskem filmu "Deception: A Mother's Secret", kjer je igrala lik po imenu Liz, kasneje pa je igrala stransko vlogo v drami "Eden", ki je bil prikazana leta 1996 na [[Sundance Film Festival]]. Njena prva večja filmska vloga je prišla kmalu po fakulteti, v neodvisnem slasher filmu '' [[Lovers Lane (1999 film) | Lovers Lane]]'' (1999), kjer je igrala nesrečno navijačico. Film je dobil malo pozornosti, kritiki pa so imeli mešane odgovore nanj. <ref>{{navedi splet|url=http://www.popcornpictures.co.uk/lovers-lane-2000/ |title=Lovers Lane (2000) |work=Popcorn Pictures |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150709183242/http://www.popcornpictures.co.uk/lovers-lane-2000/ |archive-date=July 9, 2015 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oh-the-horror.com/page.php?id=1328 |title=Horror Reviews – Lovers Lane (2000) |author=DeMarco, Roger |work=Oh the Horror |access-date=December 29, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170421064909/http://www.oh-the-horror.com/page.php?id=1328 |archive-date=April 21, 2017 }}</ref> Farisova prelomna vloga je prišla leta 2000, ko je igrala v grozljivki oziroma v parodičnem filmu ''[[Scary movie]]'',<ref>{{cite journal|journal=Spin|title=Teen Dream Scream Queen|date=June 2000|page=71|first=Marc|last=Spitz|url=https://books.google.com/books?id=6N0JSkTI3j4C&q=anna+faris&pg=PA71}} {{Open access}}</ref> kjer je upodobila Cindy Campbell, ki naj bi predstavljala neko igro lika Sidney Prescott v trilerju Scream. To je bil njen prvi veliki zaslužek, saj se je prej pojavljala le v majhnih in stranskih delih v gledaliških in nizkoproračunskih predstavah. Izkušnja se ji je zdela "odličen zagon", kot je leta 2009 povedala za britanski "[[The Guardian]]" 'in pojasnila, da "pred tem ni naredila veliko." <ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/film/2009/apr/18/anna-faris-observe-and-report |title=Anne Billson meets Anna Faris, star of Observe And Report |author=Anne Billson |newspaper=The Guardian |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305073206/http://www.theguardian.com/film/2009/apr/18/anna-faris-observe-and-report |archive-date=March 5, 2016 |date=April 17, 2009 }}</ref> ''Scary Movie'' je bil velik komercialni uspeh in se je uvrstil na lestvico blagajn z 42 milijoni USD bruto začetka ob koncu tedna. Po vsem svetu pa je zaslužil 278 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scarymovie.htm |title=Scary Movie (2000) |website=[[Box Office Mojo]] |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160413230703/http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=scarymovie.htm |archive-date=April 13, 2016 }}</ref> Za svojo predstavo je Faris prejela nominacije za MTV Movie Award za najboljšo prebojno predstavo in MTV Movie Award za najboljši poljub na podelitvi nagrad MTV Movie Awards 2001. Nato je ponovno upodobila Cindy v filmu ''[[Scary Movie 2]]'', ki je izšel 4. julija 2001.[[File:Annafaris07 cropped.jpg|thumb|Faris januarja 2007|alt=|239x239px]]Njena naslednja filmska vloga je bila lezbična kolegica osamljene in travmatizirane mlade ženske v neodvisnem psihološkem trilerju ''[[May (film) |May]]'' (2002), ki je bil premierno predstavljen na ''[[Sundance Film Festival]]'' in je izšel v izbranih kinodvoranah. <ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=may.htm |title=May (2003) |work=Box Office Mojo |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150709020408/http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=may.htm |archive-date=July 9, 2015 }}</ref> V svojem pregledu filma je "The Digital Fix" menil, da je "eden najboljših primerov neodvisnega snemanja ameriških žanrov", in trdil, da je Faris svojo vlogo igrala "z nalezljivo stopnjo navdušenja, ki je pogosto prestopila mejo neverjetnega nastopa." <ref>{{navedi splet|author=Michael Mackenzie, The Digital Fix |url=http://film.thedigitalfix.com/content/id/59039/may.html#ixzz3fviezpQS |title=Film @ The Digital Fix – May |publisher=Film.thedigitalfix.com |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150715212329/http://film.thedigitalfix.com/content/id/59039/may.html |archive-date=July 15, 2015 }}</ref> Kasneje je leta 2002 je skupaj z [[Robom Schneiderjem]] in [[Rachel McAdams]] igrala v komediji ''[[The Hot Chick]]'', ki govori o najstnici, katere um se je čarobno zamenjal z mislijo 30-letnega kriminalca. Imel je skromen komercialni uspeh, saj je po vsem svetu zaslužil 54 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|title=The Hot Chick (2002)|url=https://boxofficemojo.com/movies/?id=hotchick.htm|work=[[Box Office Mojo]]|access-date=February 4, 2012}}</ref> Leta 2003 je bila Faris "poklicana v zadnjem trenutku", da igra z ''[[Bill Murray]]'' in ''[[Scarlett Johansson]]'' v drami Lost in Translation, kjer je igrala "mehurčkasto, ekstrovertirano" igralko, ki se je srečevala s starajočim se igralcem v Tokiu. <ref name=avclub>{{navedi novice|url=https://www.avclub.com/articles/anna-faris,26245/ | title= Interview: Anna Faris| newspaper=[[The A.V. Club]]| date=April 7, 2009| archive-url=https://web.archive.org/web/20100104065442/http://www.avclub.com/articles/anna-faris%2C26245/| archive-date=January 4, 2010|url-status = live}}</ref><ref>{{navedi novice | url=https://www.thedailybeast.com/sofia-coppola-discusses-lost-in-translation-on-its-10th-anniversary |title = Sofia Coppola Discusses 'Lost in Translation' on its 10th Anniversary|newspaper = The Daily Beast|date = September 12, 2013|last1 = Stern|first1 = Marlow}}</ref> Zdelo se ji je, da ji je film dal priložnost, da "malo bolj" spozna njeno delo, in ga je označila za "najboljšo izkušnjo v svojem življenju" v tistem času.<ref>{{cite magazine|author=Account |url=http://www.contactmusic.com/anna-faris/news/anna-faris-reaps-benefits-of-lost-in-translation-role |title=Anna Faris Reaps Benefits Of Lost In Translation Role |magazine=Contactmusic.com |date=October 28, 2003 |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304060911/http://www.contactmusic.com/anna-faris/news/anna-faris-reaps-benefits-of-lost-in-translation-role |archive-date=March 4, 2016 }}</ref> Medtem ko je Variety revija pripomnila, da Faris "prispeva zabaven obrat",<ref>{{cite magazine|last=Rooney |first=David |url=https://variety.com/2003/film/awards/lost-in-translation-6-1200539681/ |title=Lost in Translation – Variety |magazine=Variety.com |access-date=May 11, 2018}}</ref> ''New York Times'' pa je zaključil, da igralka, "ki se je komaj povzpela na vrh s Scary movie prihaja do polnega, ljubečega in dražilnega življenja kot živahna zvezdnica [...] in da ji bo ta film zagotovil igralsko kariero."<ref>{{navedi splet|author=ELVIS MITCHELL|url=https://www.nytimes.com/2003/09/12/movies/film-review-an-american-in-japan-making-a-connection.html |title=FILM REVIEW; An American in Japan, Making a Connection - The New York Times |work=Nytimes.com |date=September 12, 2003 |access-date=May 11, 2018}}</ref> Lost in Translation je po vsem svetu zaslužilo 119,7 milijona ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet | url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=lostintranslation.htm |title = Lost in Translation (2003) - Box Office Mojo}}</ref> Leta 2003 pa je ponovno igrala Cindy v franšizi ''[[Scary Movie 3]]''.<ref>{{cite journal|journal=Billboard|title=Top DVD Sales|page=37|url=https://books.google.com/books?id=vxIEAAAAMBAJ&q=anna+faris&pg=PA37|date=June 5, 2004}} {{Open access}}</ref> Leta 2004 je Faris debitirala v zadnji sezoni sitcoma ''[[Prijatelji]]'' v ponavljajoči se vlogi Erice, matere, čigar dvojčka posvojita Chandler Bing in Monica Geller.<ref name="info">{{navedi splet|title=Anna Faris |url=http://www.cbs.com/shows/mom/cast/214704/ |publisher=CBS |work=Mom Cast |access-date=February 7, 2015 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208012520/http://www.cbs.com/shows/mom/cast/214704/ |archive-date=February 8, 2015 }}</ref> Poleti istega leta je posnela majhen del v drami Brokeback Mountain (2005). Ker je njen lik imel le en prizor v filmu, je na snemanju preživela le dva dni. Za film je Faris skupaj s svojimi soigralci prejela nominacijo Nagrada Ceha filmskih igralcev za izjemno predstavo v vlogi igralca. Faris je leta 2005 igrala v komedijah Waiting ... in Just Friends, obe skupaj z [[Ryan Reynolds]]. Waiting ... je bila neodvisna produkcija o uslužbencih restavracij, ki skupaj s svojimi noricami preprečujejo dolgčas in odraslost. Z 3 milijonskim proračunom je zaslužil 18,6 milijona ameriških dolarjev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=waiting.htm |title=Waiting... (2005) |website=Box Office Mojo |date=November 17, 2005 |access-date=May 11, 2018}}</ref> recenzent "View Londona" je pripomnil, da je režiser "sestavil spodobno komično zasedbo" in je menil, da jim "ne daje skoraj ničesar za početi. Reynolds in Faris sta bila v "Just Friends" smešna skupaj, zato je škoda, da sta njuna talenta v takem filmu tako zapravljena."<ref>{{navedi splet|url=http://www.viewlondon.co.uk/films/waiting-film-review-15617.html |title=Waiting Film Review - Waiting Film Pictures, Waiting Film Trailer |publisher=Viewlondon.co.uk |date=May 17, 2006 |access-date=May 11, 2018}}</ref> V filmu ''Just Friends'' je Faris upodobila Samantho James,<ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/just_friends/ |title=Just Friends |date=November 23, 2005 |website=Rotten Tomatoes |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150617162430/http://www.rottentomatoes.com/m/just_friends/ |archive-date=June 17, 2015 }}</ref> nastajajočo, obsedeno pop pevko, ki je pristala v New Jerseyju z nekdanjim debelim piflarjem (ki ga igra soigralec Reynolds), vendar zdaj uspešnim producentom. FIlm je po vsem svetu zaslužil 50,9 milijona ameriških dolarjev. <ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=justfriends.htm |title=Just Friends (2005) |website=Box Office Mojo |date=February 9, 2006 |access-date=May 11, 2018}}</ref> Z njim si je Faris prislužila nominacijo za MTV Movie Award in dve nominaciji za Teen Choice Award. <ref>{{navedi splet|author=Carroll, Larry |url=http://www.mtv.com/news/1529112/alba-carell-crashers-virgin-big-nominees-for-mtv-movie-awards/ |title=Alba, Carell, 'Crashers,' 'Virgin' Big Nominees For MTV Movie Awards |publisher=MTV |date=April 20, 2006 |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108020428/http://www.mtv.com/news/1529112/alba-carell-crashers-virgin-big-nominees-for-mtv-movie-awards/ |archive-date=January 8, 2016 }}</ref> Četrti in zadnjič je igrala Cindy Campbell v filmu ''[[Scary movie 4]]'', ki je bil premierno predstavljen 14. aprila 2006. Namenjen je bil kot zadnje poglavje v franšizi, vendar je izšel še peti del filma ''[[Scary movie 5]]'' 12. aprila 2013; Faris se v tem delu ni vrnila v vlogo Cindy Campbell. <ref>{{navedi splet|first=Andrew |last=Contrada |title=Anna Faris Passes on 'Scary Movie 5′ |url=https://screenrant.com/anna-faris-scary-movie-5-contr-170031/ |access-date=February 7, 2015 |website=Screen Rant |date=May 8, 2012 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208020106/http://screenrant.com/anna-faris-scary-movie-5-contr-170031/ |archive-date=February 8, 2015 }}</ref> Leta 2006 se je pojavila nasproti [[Uma Thurman]] in [[Luke Wilson]] v romantični komediji ''[[My Super Ex-Girlfriend]]'', kjer je igrala Hannah, ki hodi z nevrotičnim in agresivnim superjunakom (Thurman). Medtem ko je bil kritični odziv mešan,<ref>{{navedi splet | url=https://www.rottentomatoes.com/m/my_super_ex_girlfriend/ |title = My Super Ex-Girlfriend (2006)}}</ref> je pa film po vsem svetu zaslužil 61 milijonov ameriških dolarjev,<ref>{{navedi splet | url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=superexgirlfriend.htm |title = My Super Ex-Girlfriend (2006) - Box Office Mojo}}</ref> Faris in Thurman pa sta bila nominirana za MTV Movie Award for Best Fight. <ref>{{navedi splet|author=Carroll, Larry |url=http://www.mtv.com/news/1558337/mtv-movie-awards-nominees-pirates-spartans-and-that-crazy-kazakh/ |title=Movie Awards Nominees: Pirates, Spartans — And That Crazy Kazakh |publisher=MTV |date=April 30, 2007 |access-date=January 30, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303122227/http://www.mtv.com/news/1558337/mtv-movie-awards-nominees-pirates-spartans-and-that-crazy-kazakh/ |archive-date=March 3, 2016 }}</ref> === 2007–2012: Dvih na mesto slavnih === [[File:Anna Faris at Observe and Report Premiere.jpg|thumb|Faris na projekciji za ''Observe and Report'' (2009)|alt=|left|243x243px]] V neodvisni stoner komediji ''[[Smiley Face (film) | Smiley Face]]'' (2007) je Faris igrala v vlogi Jane F, mlade ženske, ki ima vrsto ponesrečenj, potem ko je pojedla veliko število piškotov prevlečenih s konopljo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1570507/smiley-face-turns-into-a-frown-anna-faris-comedy-going-straight-to-dvd/|title='Smiley Face' Turns Into A Frown: Anna Faris Comedy Going Straight To DVD|work=MTV News|accessdate=2021-10-15|archive-date=2015-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150727223259/http://www.mtv.com/news/1570507/smiley-face-turns-into-a-frown-anna-faris-comedy-going-straight-to-dvd/|url-status=dead}}</ref> Premiera je bila na [[Sundance Film Festival]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.ew.com/article/2007/01/29/anna_faris|title=Sundance Diary: Sharing a Rocky Mountain high with Anna Faris|first=Whitney|last=Pastorek|work=Entertainment Weekly|date=January 29, 2007|access-date=November 20, 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in film je prejel omejeno gledališko predvajanje v [[Los Angeles]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=smileyface.htm|title=Smiley Face (2007) |website=Box Office Mojo}}</ref> Ocene so bile v veliki meri pozitivne; glede na zbirno spletno mesto filmskih kritikov [[Rotten Tomatoes]] so se pisatelji strinjali, da je "njen svetel nastop in ostra režija Gregga Arakija" naredila film "več kot povprečna stoner komedija".<ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/smiley_face/ |title=Smiley Face Movie Reviews |website=Rotten Tomatoes |access-date=April 20, 2011}}</ref> Prislužil ji je nagrado "Stonette of the Year" pri reviji ''[[High Times]]''. <ref>{{navedi splet |url=http://www.celebstoner.com/content/view/383/1/ |title=Seth Rogen is Stoner of the Year |publisher=Celebstoner.com | archive-url= https://web.archive.org/web/20080120000440/http://www.celebstoner.com/content/view/383/1/ | archive-date = January 20, 2008}}</ref> Nastopila je nasproti ''[[Diane Keaton]]'' in ''[[Jon Heder]]'' v majhni komediji ''[[Mamin fant]]'', kjer je igrala ambiciozno pevko in ljubezensko zanimanje 29-letnega narcisista Hederja. Distribuiran za omejeno izdajo le v nekaterih delih Združenih držav Amerike, je bil film premierno prikazano 30. novembra 2007 v mlačnih kritičnih in komercialnih odzivih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=mamasboy.htm|title=Mama's Boy |website=Box Office Mojo}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/mamas_boy/|title=Mama's Boy|date=November 30, 2007|website=Rotten Tomatoes}}</ref> Sledila mu je z glavno vlogo v mainstream celovečercu, komediji ''[[The House Bunny]]'' , kjer se je pojavila kot Shelley, nekdanja [[Playboy]] zajčica, ki se po izgonu iz ''[[dvorca Playboy]]'' prijavi za "hišno mamo" nepriljubljenega sestrstva. Čeprav je prejel povprečne ocene, so bili kritiki soglasno naklonjeni Farisovemu delu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.timeout.com/london/film/the-house-bunny|title=The House Bunny|date=July 10, 2008|work=Time Out London}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/house_bunny|title=The House Bunny|date=August 22, 2008|website=Rotten Tomatoes}}</ref> Film je bil izdan 22. avgusta 2008 v ZDA, v svetovnem gledališču pa je zaslužil 70 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=housebunny.htm|title=The House Bunny (2008) |website=Box Office Mojo}}</ref> Farisin prvi film leta 2009 je bila britanska znanstvenofantastična komedija ''[[Pogosto zastavljena vprašanja o potovanju skozi čas]]'', ki sledi dvema družbenima izobčencema in njunemu ciničnemu prijatelju, ki se skušata potovati skozi čas sredi britanskega puba. Faris je igrala Cassie, dekle iz prihodnosti, ki sproži pustolovščino.''[[The Guardian]]'' je njen videz opisal kot "zmeden". <ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/film/2009/apr/23/frequently-asked-questions-film-review|title=Film review: Frequently Asked Questions About Time Travel|author=Peter Bradshaw|newspaper=The Guardian|date=April 23, 2009}}</ref> Najprej je se je ta film predvajal le po Veliki Britaniji, kasneje pa je dobil več premiernih predavanj po vsej Evropi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?page=intl&country=UK&id=frequentlyaskedquestionsabouttimetravel.htm|title=Frequently Asked Questions About Time Travel – International Box Office Results – Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/2010/aug/02/sherlock-bbc1-tv-ratings|title=Sherlock on the case with 6.4m|first=Jason|last=Deans|date=August 2, 2010|newspaper=The Guardian}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0910554/releaseinfo|title=Frequently Asked Questions About Time Travel (2009) - IMDb|via=www.imdb.com}}</ref> V črni komediji ''[[Opazuj in poročaj]]'' (2009) je Faris igrala nasproti [[Seth Rogen]] in upodobila nasramno uslužbenko kozmetičnega pulta, v katero se je Rogen zaljubil. Ta vloga jo je pritegnila, saj ji je dala priložnost, da igra "grozen lik" in ne običajne "vloge, kjer mora osvojiti občinstvo ali osvojiti fanta in biti očarljiva".<ref>{{navedi splet|url=http://screencrave.com/2009-04-07/interview-seth-rogen-and-anna-faris-for-observe-and-report/|title=Interview: Seth Rogen and Anna Faris for Observe and Report|work=ScreenCrave|url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150715051713/http://screencrave.com/2009-04-07/interview-seth-rogen-and-anna-faris-for-observe-and-report/|archive-date=July 15, 2015}}</ref> Pojavile so se polemike v zvezi s prizorom, v katerem Rogen seksa s Farisovim alkoholiziranim značajem, različne zagovorniške skupine pa so komentirale, da je to posilstvo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/2009/04/10/observe-and-report-date-r_n_185827.html|title="Observe And Report" Date Rape Scene Sparks Outrage (VIDEO)|work=The Huffington Post|date=May 11, 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Entertainment/Movies/story?id=7327855&page=1|title='Observe and Report's' Date Rape Scene: Funny or Offensive?|work=ABC News}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/movies/videos/controversy-is-the-seth-rogen-sex-scene-in-observe-and-report-date-rape-or-harmless-fun-20090414|title=Controversy: Is the Seth Rogen Sex Scene in "Observe and Report" Date Rape or Harmless Fun?|work=Rolling Stone|date=April 14, 2009|accessdate=2021-10-15|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031330/https://www.rollingstone.com/movies/videos/controversy-is-the-seth-rogen-sex-scene-in-observe-and-report-date-rape-or-harmless-fun-20090414|url-status=dead}}</ref> ''[[Observe and Report]]'' je ustvaril 26 millijonov dobička.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=observeandreport.htm|title=Observe and Report (2009) – Box Office Mojo|website=Box Office Mojo}}</ref> Faris je tudi posodila glas ljubezenskem zanimanju znanstvenika v animiranem filmu ''[[Oblačno z možnostjo mesnih kroglic (film) | Oblačno z možnostjo mesnih kroglic]]'' kot tudi Jeanette Miller (ena od veveričk) v filmu ''[[Alvin in veverički 2]]'', oba sta bila uspešna na blagajni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=cloudywithachanceofmeatballs.htm|title=Cloudy with a Chance of Meatballs (2009) |website=Box Office Mojo}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=alvinandthechipmunksii.htm|title=Alvin and the Chipmunks: The Squeakquel (2009) |website=Box Office Mojo}}</ref> Faris je igrala v računalniško animiranem igranem filmu ''[[Yogi Bear (film) | Yogi Bear]]'' kot režiserka dokumentarnih filmov o naravi, ki se spoprijatelji z naslovnim likom. Izdal ga je ''[[Warner Bros]]'' 17. decembra 2010 in prejel v glavnem negativne kritike. <ref>[https://www.rottentomatoes.com/m/yogi-bear/ ''Yogi Bear''] at Rotten Tomatoes</ref> ''[[The Hollywood Reporter]]'' se je spraševal, "kaj za vraga" ji je bilo, ko je privolila, da bo igrala svojo vlogo v tem filmu.<ref>{{navedi splet|date=December 31, 1969|title=Film Review: 'Yogi Bear' May Send Viewers Into Hibernation|url=https://www.hollywoodreporter.com/review/yogi-bear-movie-review-58823|access-date=January 30, 2016|work=The Hollywood Reporter}}</ref> Film pa je, kljub slabim kritikam, po vsem svetu zaslužil 201 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|title=Yogi Bear (2010)|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=yogibear.htm|website=Box Office Mojo}}</ref> Naslednja Farisina filmska izdaja je bila retro komedija ''[[Take Me Tonight (film) |Take Me Home Tonight]]''), o skupini prijateljev, ki so se zabavali v eni poletni noči v osemdesetih letih. Film je bil posnet leta 2007, štiri leta pozneje, 4. marca 2011, pa je prejel široko gledališko predstavo, poleg tega pa še negativne kritike in slabe zaslužke.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=kidsinamerica2011.htm|title=Take Me Home Tonight (2011) -|website=Box Office Mojo}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/news/?id=3108&p=.htm|title=Weekend Report: 'Rango' Moseys Into Top Spot|website=Box Office Mojo}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/young-americans/|title=Take Me Home Tonight|date=March 4, 2011|website=Rotten Tomatoes}}</ref> Faris pa je prejela nominacijo [[Teen Choice Award]] za filmsko igralko Choice - Comedy (igralko v komediji).<ref>{{navedi splet |last=Reiher |first=Andrea |url=http://zap2it.com/2011/06/twilight-eclipse-glee-lead-teen-choice-nominations-first-wave/ |title='Twilight: Eclipse,' 'Glee' lead Teen Choice nominations first wave – Zap2It |publisher=Zap2it.com |date=June 29, 2011 |access-date=January 30, 2016 |archive-date=2016-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160602143024/http://zap2it.com/2011/06/twilight-eclipse-glee-lead-teen-choice-nominations-first-wave/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cinemablend.com/new/Twilight-Saga-Eclipse-Destroys-Harry-Potter-In-2011-Teen-Choice-Nominees-25476.html |title=Twilight Saga: Eclipse Destroys Harry Potter In 2011 Teen Choice Nominees |publisher=Cinemablend |date=June 29, 2011 |access-date=January 30, 2016 |archive-date=2021-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210328154553/https://www.cinemablend.com/new/Twilight-Saga-Eclipse-Destroys-Harry-Potter-In-2011-Teen-Choice-Nominees-25476.html |url-status=dead }}</ref> V naslednjem filmu ''[[What's Your Number?]]'' je imela glavno vlogo in je bila tudi njegova izvršna producentka. V njem se je pojavila z ''[[Chris Evans]]''. V filmu je igrala žensko, ki se ozre na zadnjih 19 moških, s katerimi je imela odnose, in se sprašuje, ali je eden od njih njena prava ljubezen. Zbral je na splošno povprečne ocene, kritiki so ugotovili, da je bila vloga Faris "ostra kot vedno", vendar se jim je zdelo, da je zapravljena v "tej predvidljivi komediji".<ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/whats_your_number/|title=What's Your Number?|date=September 30, 2011|website=Rotten Tomatoes}}</ref> Film je izšel 30. septembra 2011 in po vsem svetu zaslužil 30 milijonov USD.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=whatsyournumber.htm|title=What's Your Number? (2011) |website=Box Office Mojo}}</ref> Svojo glasovno vlogo je ponovila tudi v filmu ''[[Alvin in veverički 3]]'', ki je izšel 16. decembra 2011. Njena naslednja filmska vloga je bila kot aktivistka za človekove pravice, ki se je spoprijateljila z avtokratom v politični satiri ''[[Diktator (film 2012) |Diktator]]'' (2012), skupaj z [[Sacha Baron Cohen]].<ref>{{navedi novice|title=Anna Faris on The Dictator, Her Fantasy Theater Refuge, and Playing Idiots|url=https://www.vulture.com/2012/05/anna-faris-the-dictator-interview.html|access-date=January 16, 2015|publisher=Vulture|date=May 14, 2012}}</ref> Faris, ki si je želela sodelovati z Baronom Cohenom, saj je bila njegova oboževalka že več let,<ref name="thedictatorinterview">{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1683503/the-dictator-anna-faris/|title='The Dictator' Is '90 Percent Improv,' Anna Faris Says|website=MTV News|accessdate=2021-10-15|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311102406/http://www.mtv.com/news/1683503/the-dictator-anna-faris/|url-status=dead}}</ref> je izjavila, da je "90 odstotkov" igranja v filmu improvizirano. Kritiki so ga dostojno ocenili, pri čemer je Farisova vloga požela podoben sprejem; ''[[Los Angeles Times]]'' ji je rekel, da je "izstopala v filmu" in izjavil, da jo je "zaradi njenega govora bilo tako zabavno gledati."<ref>{{navedi splet|url=https://articles.latimes.com/2012/may/16/entertainment/la-et-the-dictator-20120516|title=Movie review: 'The Dictator' rules with crudeness and smarts|first=Betsy|last=Sharkey|date=May 16, 2012|via=LA Times}}</ref> Film je bil uspešen na blagajni, saj je po vsem svetu zaslužil 179 milijonov USD<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=dictator.htm|title=The Dictator (2012) |website=Box Office Mojo}}</ref> in Faris prislužil nagrado za zvezdo leta pri ''[[Nacionalnem združenju lastnikov gledališč]]''.<ref name="NATOAward">{{navedi splet|last=McClintock|first=Pamela|title=Anna Faris Feted With CinemaCon Comedy Star of the Year Award|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/anna-faris-cinemacon-comedy-star-of-year-313702|work=[[The Hollywood Reporter]]|access-date=August 8, 2013|date=April 18, 2012}}</ref> === 2013–danes: Nadaljevanje komičnih vlog === [[File:Anna Faris at the 2013 San Diego Comic Convention in 2013, -a.jpg|thumb|Faris na [[Comic Con]] leta 2013|235x235px]] Leta 2013 je Faris tretjič nastopila s tedanjim možem [[Chris Pratt]] (prvič v filmu Take me home tonight in drugič v filmu What's your number?) v segmentu ''[[Movie 43]]'', neodvisni črni komediji z 14 različnimi zgodbami, pri čemer ima vsak segment različnega režiserja.<ref>{{navedi splet|last=Ford|first=Allan|title=MOVIE 43 TV Spot No3|url=https://www.filmofilia.com/movie-43-tv-spot-no3-130141/|publisher=Film O Filia|access-date=January 26, 2013|date=December 27, 2012}}</ref> Kritiki so film sovražili, pri čemer so ga iz ''[[Chicago Sun-Times]]'' imenovali "nekaj groznega."<ref name="sun-times">{{navedi novice |last= Roeper |first= Richard |title= There's awful and THEN there's 'Movie 43' |url= http://www.suntimes.com/entertainment/17804431-421/theres-awful-and-then-theres-movie-43.html |newspaper= Chicago Sun-Times |access-date= January 26, 2013 |date= January 25, 2013 |archive-date= 2014-02-14 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140214142846/http://www.suntimes.com/entertainment/17804431-421/theres-awful-and-then-theres-movie-43.html |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=movie43.htm|title=Movie 43 (2013) |website=Box Office Mojo}}</ref> V britanski romantični komediji ''[[I Give It a Year]]'' (2013) je Faris igrala staro ljubezen pisatelja (''[[Rafe Spall]]''), ki se je na hitro poročil. Film je izšel kmalu po Movie 43, zato je bil deležen mešanih kritik in je v Veliki Britaniji doživel komercialni uspeh.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/i_give_it_a_year/|title=I Give It a Year|date=August 9, 2013|website=Rotten Tomatoes}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/film/filmblog/2013/feb/12/wreck-it-ralph-i-give-it-a-year-uk-box-office|title=Wreck-It Ralph is game over for Les Misérables|author=Charles Gant|newspaper=The Guardian|date=February 12, 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.thecreativeindustries.co.uk/industries/tv-film/tv-film-facts-and-figures/uk-box-office-revenues-and-cinema-admissions|title=UK box office revenues and cinema admissions|work=thecreativeindustries.co.uk}}</ref> Faris je dobila glavno vlogo v [[CBS]] seriji ''[[Mama (TV -serija)|Mama]]'', ki je debitirala 23. septembra 2013. Njen lik je Christy, na novo trezna samohranilka, ki poskuša ustvariti novo življenje v Napa dolini.<ref>{{navedi novice|last=Luoma|first=Sarah|title=Chuck Lorre's CBS pilot 'Mom' to get series order|url=http://www.digitalspy.com/tv/news/a479485/chuck-lorres-cbs-pilot-mom-to-get-series-order.html|access-date=May 26, 2013|newspaper=digitalspy|date=May 8, 2013}}</ref> Serija je v šestih sezonah postala tretja najbolj gledana komedija na televiziji<ref>{{navedi splet | url=https://www.cinemablend.com/television/2399861/mom-has-been-renewed-for-season-6-at-cbs | title=Mom Has Been Renewed for Season 6 at CBS| date=April 9, 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.thewrap.com/anna-faris-allison-janney-mom-cbs-tv-ratings-abc-scandal-nfl/|title=Ratings: Anna Faris-Allison Janney Comedy 'Mom' Hits Another High|work=TheWrap|date=November 14, 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.thewrap.com/mom-anna-faris-8-emmy-contender-quickies/|title='Mom' Star Anna Faris on Gender-Based Awards and 7 Other Emmy Contender Quickies|work=TheWrap|date=June 24, 2015}}</ref> in je prejela na splošno pozitivne ocene. <ref>{{navedi splet|url=https://www.metacritic.com/tv/mom|title=Mom|work=Metacritic}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.metacritic.com/tv/mom/season-2|title=Mom|work=Metacritic}}</ref> ''[[Vulture (revija)|Vulture]]'' jo je imenoval "najbolj nadarjena komična igralka svoje generacije", kritik Mark A. Perigard pa je v svoji sodbi zapisal: "To je temen material, vendar ga Faris uravnoteži z resnično prvinskostjo, ki je sposobna iztrgati smeh iz najbolj neškodljivih vrstic."<ref name="vulture">{{navedi splet|url=https://www.vulture.com/2013/09/tv-review-cbs-mom-allison-janney-anna-faris.html|title=TV Review: CBS's Mom – Vulture|work=Vulture}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bostonherald.com/entertainment/television/television_reviews/2013/09/tv_season_s_off_to_a_good_start_with_debuts_of|title=TV season's off to a good start with debuts of 'Mom,' 'Blacklist,' 'Hostages'|author=Mark Perigard|work=bostonherald.com|date=September 22, 2013}}</ref>. Bila je nominirana za eno nagrado Prism in dve ''[[People's Choice Awards]]''. Leta 2020 je Faris po sedmih sezonah zapustila serijo. <ref>{{navedi splet|last1=Andreeva|first1=Nellie|date=September 4, 2020|title='Mom' Star Anna Faris Exits CBS Comedy Series After Seven Seasons|url=https://deadline.com/2020/09/anna-faris-exits-mom-cbs-comedy-series-seven-seasons-1234570994/|access-date=September 7, 2020|website=Deadline|language=en}}</ref> Faris je ponovila svojo glasovno vlogo v nadaljevanju animirane znanstvenofantastične komedije ''[[Oblačno z možnostjo mesnih kroglic 2]]'', ki je v kinodvoranah izšla štiri dni po premieri ''Mame'' na televiziji.<ref>{{navedi splet|url=https://deadline.com/2012/10/elysium-release-date-sony-matt-damon-august-9-2013-robocop-354312/|title=Sony Upgrades 'Elysium' Into Summer 2013, Pushing 'RoboCop' To February 2014|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=October 16, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/live-feed/chuck-lorre-mom-cbs-new-595021|title=Chuck Lorre on 'Mom': CBS' New Comedy Has Roots in 'Cybill,' 'Grace Under Fire'|website=The Hollywood Reporter|date=July 29, 2013}}</ref> Tako kot prvi film je tudi "Meatballs 2" komercialno uspel in je po vsem svetu zaslužil 274,3 milijona USD.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=cloudy2.htm|title=Cloudy with a Chance of Meatballs 2 (2013) |website=Box Office Mojo}}</ref> Naslednje leto je imela neakreditirano sceno v zaključnem nizu akcijske komedije ''[[22 Jump Street]]''. Faris se je pojavila v segmentu, imenovanem ''[[30 Jump Street: Flight Academy]]''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.yahoo.com/movies/how-the-22-jump-street-team-made-that-super-fun-88718932892.html|title=How The '22 Jump Street' Team Made That Super-Fun Finale|date=June 14, 2014|work=yahoo.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/new/Why-22-Jump-Street-Credits-Perfect-Franchise-Ender-43472.html|title=Why 22 Jump Street's Credits Are The Perfect Franchise Ender|work=cinemablend.com|date=June 16, 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ew.com/article/2014/06/14/22-jump-street-references|title='22 Jump Street': 10 pop-culture references you might have missed|work=Entertainment Weekly|first=Lanford|last=Beard|date=June 14, 2014|access-date=November 20, 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Anna Faris - Guardians of the Galaxy premiere - July 2014 (cropped tighter).jpg|left|thumb|222x222px|Faris na premieri ''[[Guardians of the Galaxy (film)|Guardians of the Galaxy]]'' leta 2014]] Faris in soigralka iz serije ''Mom'' [[Allison Janney]] sta gostili 41. nagrado People's Choice Awards, ki je potekala 7. januarja 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://www.eonline.com/shows/peoples_choice_awards/news/594634/jennifer-lawrence-shailene-woodley-and-robert-downey-jr-among-people-s-choice-nominees-plus-find-out-who-s-hosting|title=People's Choice Nominees Announced!|date=November 4, 2014|website=E! Online}}</ref> Novembra 2015 je začela z ''[[Unqualified (pockast)|Unqualified]]'', <ref>{{navedi splet|url=http://www.annafarisisunqualified.com/|title=Anna Faris Is Unqualified – Podcast – not-so-great relationship advice from completely unqualified Hollywood types.|website=www.annafarisisunqualified.com}}</ref> ki je njen podkast,kjer daje brezplačne nasvete <ref>{{navedi splet|url=http://splitsider.com/2015/11/this-week-in-comedy-podcasts-anna-faris-is-unqualified-debuts/|title=This Week in Comedy Podcasts: 'Anna Faris Is Unqualified' Debuts|date=November 19, 2015|access-date=June 19, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161002093700/http://splitsider.com/2015/11/this-week-in-comedy-podcasts-anna-faris-is-unqualified-debuts/|archive-date=October 2, 2016|url-status=dead}}</ref> skupaj z producentko Sim Sarno. Faris je voditeljica podkasta, ki ga sestavljajo intervjuji s slavnimi osebami in kulturniki ter telefonski klici poslušalcev, ki prosijo za nasvet.<ref name=kaltenbach>{{navedi splet|url=http://www.baltimoresun.com/features/baltimore-insider-blog/bs-ae-faris-0515-20160514-story.html |title=Baltimore-born Anna Faris talks 'Mom,' new podcast and life in the spotlight |work=Baltimore Sun |author=Kaltenbach, Chris |date=May 12, 2016 |access-date=December 26, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160819121742/http://www.baltimoresun.com/features/baltimore-insider-blog/bs-ae-faris-0515-20160514-story.html |archive-date=August 19, 2016 }}</ref> Faris je bila navdihnjena za ustvarjanje podkasta, potem ko je poslušala ''[[Serial (podcast)|Serial]]'' in ob razlagi razvoja ideje o svojem podkastu je dejala: "Rada govorim o odnosih; to je vse, o čemer želim govoriti s prijatelji. In potem sem pomislila, da si nekako želim hobi [...]. Zato sem začel spraševati nekaj prijateljev in vprašala prijatelja, ki je tehnični proizvajalec, kakšno opremo naj kupim na Amazonu in potem sem začela snemati svoje prijatelje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vogue.com/article/anna-faris-unqualified-relationship-advice-podcast|title=Anna Faris's Hilarious Advice Podcast Is WTF with Marc Maron Meets Dear Abby|website=Vogue|date=July 26, 2016}}</ref> Od maja 2018 je izšlo 122 epizod podkasta.<ref>{{navedi splet | url=http://www.unqualified.com/ | title=Anna Faris is Unqualified – Podcast – not-so-great relationship advice from completely unqualified Hollywood types}}</ref> Faris je ponovila svojo glasovno vlogo v filmu ''[[Alvin in veverički: Velika Alvintura |Velika Alvintura]]''<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=alvin4.htm|title=Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (2015) – Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.metacritic.com/movie/alvin-and-the-chipmunks-the-road-chip|title=Alvin and the Chipmunks: The Road Chip|via=www.metacritic.com}}</ref> Leta 2016 se je na kratko pojavila kot pretirana verzija sebe v akcijski komediji ''[[Keanu (film)|Keanu]]'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.vulture.com/2016/05/keanu-hilarious-anna-faris-cameo.html|title=The Story Behind Keanu's Hilarious Anna Faris Cameo}}</ref> and starred in the music video for the song "Hold On To Me" by [[Mondo Cozmo]].<ref>{{Citation|last=Mondo Cozmo|title=Mondo Cozmo – Hold On To Me|date=April 28, 2016|url=https://www.youtube.com/watch?v=_InH0i_2gmg|access-date=February 2, 2017}}</ref> Leta 2017 je Faris dala glas enemu od glavnih junakov, Jailbreak, v animirani komediji CG ''[[Film o emojijih]]''.<ref>{{cite magazine|first=Derek|last=Lawrence |url=https://ew.com/movies/2017/07/27/emoji-movie-review-roundup/ |title=The Emoji Movie: Here's what the critics are saying |magazine=Entertainment Weekly|date=July 27, 2017 |access-date=May 11, 2018}}</ref> To je bil tudi njen drugi Sonyjev animirani film poleh Oblakov z možnostjo mesnih kroglic. Faris je oktobra 2017 izdala svojo prvo knjigo "Nekvalificirano"; opisala jo je kot del "spominov", vključno z zgodbami o tem kakšna je bila v osnovni šoli, kako je našla in obdržala prijateljice, ter se spopadla s pritiskom zabavne industrije in starševstva. <ref>https://www.amazon.com/Unqualified-Anna-Faris/dp/152477880X</ref> Knjiga je po mnenju Amazona postala ena izmed "najboljših 20 uspešnic v jeseni",<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/best-blockbuster-books-fall-amazon-2017-9|title=The top 20 blockbuster books of fall, according to Amazon|first=Mara|last=Leighton|website=Business Insider}}</ref> in je prejela pozitiven kritični odziv; ''[[The New York Times]]'' je ugotovil, da je knjiga "lahkomiselno samoumevna, mimogrede profana in občasno surova, resna in topa, tako kot sama gospa Faris,"<ref>{{navedi novice | author = Alexandra Alter | url = https://www.nytimes.com/2017/10/23/books/anna-faris-book-chris-pratt.html | title = Is Anna Faris Unqualified? | date = October 23, 2017 | newspaper = The New York Times | archive-url = https://archive.today/20171023122207/https://www.nytimes.com/2017/10/23/books/anna-faris-book-chris-pratt.html | archive-date = October 23, 2017 |url-status = live| access-date = June 12, 2019 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author = Anna Faris | url = https://books.google.com/books?id=GQUEDgAAQBAJ&pg=PT1 | title = Unqualified | publisher = Penguin | date = October 24, 2017 | isbn = 9781101986448 | oclc = 1006142536 | archive-url = https://archive.today/20190612200723/https://books.google.it/books?id=GQUEDgAAQBAJ&pg=PT1&lpg=PT1&dq=%22goofily+self-deprecating,+casually+profane+and+occasionally+raw,+earnest+and+blunt,+like+Ms.+Faris+herself%22&source=bl&ots=OlDSzpaa3D&sig=ACfU3U3UdxrGnmnSKNtbjsNG1qNpeko-2g&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwitisHF3uTiAhUH2aQKHewjDmMQ6AEwAHoECAkQAQ%23v=onepage&q=%22goofily%20self-deprecating,%20casually%20profane%20and%20occasionally%20raw,%20earnest%20and%20blunt,%20like%20Ms.%20Faris%20herself%22&f=false | archive-date = June 12, 2019 |url-status = live| access-date = June 12, 2019 }}</ref> The Ringer pa je pripomnil, da je knjiga Nekvalificirano opazna, ostra in presenetljivo razkriva ne le vse o Farisovi romantični zgodovini, ampak tudi o širših razlikah med sodobnimi moškimi in ženskami v Hollywoodu.<ref>{{navedi splet|last=Surrey |first=Miles |url=https://www.theringer.com/pop-culture/2017/10/26/16550648/anna-faris-unqualified-podcast-book-chris-pratt-divorce |title=The Untapped and Overqualified Anna Faris |publisher=The Ringer |date=October 26, 2017 |access-date=May 11, 2018}}</ref> V ''[[Overboard (film 2018)|Overboard]]'' (2018), remake leta 1987, v glavnih vlogah z [[Goldie Hawn]] in [[Kurt Russell]], je Faris igrala samohranilko, delavsko mamo, ki razvajenega bogatega playboya ([[Eugenio Derbez]]), ki trpi zaradi amnezije, prepriča, da sta poročena.<ref>{{navedi novice|last=Busch|first=Anita|title=Eugenio Derbez's 'Overboard' Remake Gets Release Date From Pantelion Films|url=https://deadline.com/2017/07/eugenio-derbezs-overboard-remake-release-date-1202132558/|website=[[Deadline Hollywood]]|access-date=November 13, 2017}}</ref> Medtem ko so publikacije, kot sta ''[[Indie Wire]]'' in ''[[Film Inquiry]]'', pohvalile kemijo med Derbezom in Farisom,<ref>{{navedi splet|url=https://www.indiewire.com/2018/05/overboard-review-anna-faris-eugenio-derbez-remake-1201959788/|title='Overboard' Review: Anna Faris and Eugenio Derbez Shine in This Competent, Gender-Swapped Remake|first1=Kate|last1=Erbland|date=May 3, 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.filminquiry.com/overboard-2018-review/|title=OVERBOARD: A Modern Update Of A Neo-Screwball Classic|date=May 17, 2018|website=Film Inquiry}}</ref> je večina kritikov menila, da je film "slabo uporabil očarljivost" Anne Faris.<ref>{{navedi splet|url=https://www.austinchronicle.com/events/film/2018-05-03/overboard/|title=Movie Review: Overboard|website=www.austinchronicle.com}}</ref> To je bila njena prva vodilna filmska vloga od leta 2011. <ref>{{navedi splet|url=https://www.theringer.com/movies/2018/5/5/17321636/overboard-film-review-anna-faris-eugenio-derbez-goldie-hawn-kurt-russell|title='Overboard' Is Good Enough, but Anna Faris Could Do Better|first=Alison|last=Herman|date=May 5, 2018|website=The Ringer}}</ref> ''[[Overboard]]'' je bil komercialni uspeh, saj je po vsem svetu zaslužil več kot 91,2 milijona ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=overboard2018.htm|title=Overboard (2018) (2018) - Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref> ==Javna podoba== [[File:Anna Faris TIFF 2011, 2.jpg|thumb|Faris leta 2011 na [[Toronto International Film Festival]]|245x245px]] V svoji karieri je Faris več publikacij označil za eno "najbolj nadarjenih komičnih igralk" svoje generacije.<ref name="mariaclaire">{{navedi splet|url=http://www.marieclaire.com/celebrity/a6498/anna-faris-interview/ |title=Anna Faris Interview – Anna Faris on What's Your Number Movie |author=Lea Goldman |work=Marie Claire |date=September 13, 2011 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150709214552/http://www.marieclaire.com/celebrity/a6498/anna-faris-interview/ |archive-date=July 9, 2015 }}</ref><ref>{{navedi splet|author=Carroll, Larry |url=http://www.mtv.com/news/1550588/smiley-face-anna-faris-leave-audiences-dazed-confused-with-laughter/ |title='Smiley Face,' Anna Faris Leave Audiences Dazed, Confused (With Laughter) |publisher=MTV |date=January 23, 2007 |access-date=July 10, 2005 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150802215434/http://www.mtv.com/news/1550588/smiley-face-anna-faris-leave-audiences-dazed-confused-with-laughter/ |archive-date=August 2, 2015 }}</ref> Revija Cosmopolitan jo je leta 2010 razglasila za "Cosmovo zabavno neustrašno žensko leta" <ref>{{navedi splet|url=http://www.cosmopolitan.com/celebrity/exclusive/anna-faris-interview |title=Anna Faris: Cosmo's Fun Fearless Female of the Year |work=Cosmopolitan |access-date=September 5, 2012 |last=Keegan |first=Rebecca |date=January 7, 2010 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120822155816/http://www.cosmopolitan.com/celebrity/exclusive/anna-faris-interview |archive-date=August 22, 2012 }}</ref> in ''[[Tad Friend]]'' jo je v ''[[The New Yorker]]'' opisal kot "najbolj izvirno hollywoodsko komično igralko."<ref>{{navedi splet|author1=Brodesser-Akner, Claude |author2=Buchanan, Kyle |url=https://www.vulture.com/2011/09/anna_faris_star_market.html |title=The Star Market: Anna Faris Is Poised for the A-List, But Will Hollywood Call Her Number? |work=Vulture |date=September 30, 2011 |access-date=July 10, 2005 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141220162954/http://www.vulture.com/2011/09/anna_faris_star_market.html |archive-date=December 20, 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|last=Lamphier |first=Jason |url=http://www.out.com/entertainment/movies/2011/09/29/anna-faris-fools-gold |title=Anna Faris: Fool's Gold |work=Out Magazine |date=September 29, 2011 |access-date=July 10, 2005 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140730042900/http://www.out.com/entertainment/movies/2011/09/29/anna-faris-fools-gold |archive-date=July 30, 2014 }}</ref> Čeprav so bili nekateri njeni filmi kritično predstavljeni ali pa so bili neuspešni na blagajni, Faris ostaja v večini pogosto priznana zaradi svojih upodobitev; ''[[The A.V. Club]]'' je izjavil, da je "z veseljem gledati" Faris na platnu, in jo opisal kot "nadarjenega, všečnega komika, ki je ponavadi najboljši element mnogih groznih filmov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.avclub.com/review/smiley-face-3149 |title=Smiley Face |newspaper=[[The A.V. Club]] |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150709215110/http://www.avclub.com/review/smiley-face-3149 |archive-date=July 9, 2015 }}</ref> Dana Stevens iz revije Slate je v svojem mnenju za Farisovo zapisala: "Boljša kot katera koli sodobna komičarka, ki si jo lahko omislim."<ref>{{cite magazine|url=http://www.slate.com/articles/arts/movies/2011/09/what_s_your_number_reviewed_the_new_anna_faris_comedy_insults_wo.html |title=What's Your Number? |magazine=Slate Magazine |first=Dana |last=Stevens |date=September 29, 2011 |access-date=December 28, 2016 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161024042230/http://www.slate.com/articles/arts/movies/2011/09/what_s_your_number_reviewed_the_new_anna_faris_comedy_insults_wo.html |archive-date=October 24, 2016 }}</ref> Večina kritikov se strinja, da njena neodvisna komedija iz leta 2007 ''[[Nasmejan obraz]]'' ostaja eden njenih najboljših filmov;<ref>{{navedi splet|url=https://www.slantmagazine.com/house/article/im-really-stoned-sorry-gregg-arakis-smiley-face |title="I'm Really Stoned, Sorry": Gregg Araki's Smiley Face – The House Next Door – Slant Magazine |work=Slant Magazine |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150710030216/http://www.slantmagazine.com/house/article/im-really-stoned-sorry-gregg-arakis-smiley-face |archive-date=July 10, 2015 }}</ref> ''[[Los Angeles Times]]'' je pripomnil, da je bil ta film "priložnost, da igralka pokaže, da lahko nosi film, sestavljen iz pogosto smešnih nenehnih nezgod." Ne glede na to, kako nesramno ali neumno se obnaša Farisina Jane, ostaja blaženo privlačna - takšne so Farisove neustrašne komične sposobnosti in svežina njene sijoče blond lepote.<ref>{{navedi splet|url=https://articles.latimes.com/2007/nov/16/entertainment/et-smiley16 |title=Give Anna a 'Smiley Face' |first=Kevin |last=Thomas |work=[[Los Angeles Times]] |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707145329/http://articles.latimes.com/2007/nov/16/entertainment/et-smiley16 |archive-date=July 7, 2015 |date=November 16, 2007 }}</ref> Faris se je v svoji karieri pojavljala na naslovnicah in foto sejah več revij; krasila je naslovnico septembrske izdaje ''[[Raygun Magazine|Raygun]]'', v naslednjih letih pa je seznam vključeval še ''[[Playboy Magazine|Playboy]]'', ''[[Self (magazine)|Self]]'', ''[[Cosmopolitan]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.showbizspy.com/article/192448/anna-faris-attacked-for-not-going-nude.html |title=Anna Faris Attacked For Not Going Nude |publisher=ShowbizSpy.com |date=September 28, 2009 |access-date=September 3, 2012 |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121122020621/http://www.showbizspy.com/article/192448/anna-faris-attacked-for-not-going-nude.html |archive-date=November 22, 2012 }}</ref> Predstavljena je bila v ''[[GQ magazine|GQ UK]]'' junija 2001 v sliki "Young Hollywood". Leta 2004, 2009, 2010 in 2011 je bila uvrščena na 57, 39, 42 in 44 mesto v reviji ''[[Maxim (revija)|Maxim]]'' 'Hot 100'.<ref>{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/women/hot-100/article/2004-hot-100 |title=2004 Hot 100 |work=Maxim |access-date=March 22, 2017 |date=May 1, 2004 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20070303052514/http://www.freejose.com/lists/maxim/2004/ |archive-date=March 3, 2007 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/hot100details/2009 |title=Hot 100 Details |work=Maxim |date=April 30, 2009 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150710003747/http://www.maxim.com/hot100details/2009 |archive-date=July 10, 2015 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/hot100details/2010 |title=Hot 100 Details |work=Maxim |date=May 10, 2010 |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150424162143/http://www.maxim.com/hot100details/2010 |archive-date=April 24, 2015 }}</ref> Leta 2009 je bila uvrščena na 60. mesto v kategoriji ''[[FHM]]'' "100 najbolj seksi žensk na svetu", leta 2010 pa na 96. mesto na istem seznamu. Revija ''[[Vprašajte moške]]'' jo je tudi uvrstila na 78. mesto na svojem seznamu "100 najbolj zaželenih žensk na svetu" leta 2009. ==Zasebno življenje== Faris je začela hoditi z igralcem Benom Indro kmalu po tem, ko sta se spoznala na snemanju indie slasher filma ''[[Lovers Lane (film iz leta 1999)|Lovers Lane]]''. <ref>{{navedi splet|first=Caitlin|last=Gallagher|url=http://www.bustle.com/articles/41712-anna-faris-was-married-to-ben-indra-but-he-cant-compare-to-chris-pratt |title=Anna Faris Was Married To Ben Indra, But He Can't Compare To Chris Pratt |website=[[Bustle.com|Bustle]] |access-date=March 22, 2017 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828044859/http://www.bustle.com/articles/41712-anna-faris-was-married-to-ben-indra-but-he-cant-compare-to-chris-pratt |archive-date=August 28, 2016 }}</ref> Poročila sta se junija 2004.<ref>{{navedi splet|url=http://abc7.com/archive/7995241/ |title=Anna Faris and Chris Pratt talk about falling in love on the set of their new movie |work=ABC7 |location=Los Angeles, California |author=Allin, Olivia |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150709090542/http://abc7.com/archive/7995241/ |archive-date=July 9, 2015 }}</ref> Faris je aprila 2007 vložila zahtevo za ločitev zaradi nezdružljivih razlik.<ref>{{navedi novice|url=http://www.eonline.com/uberblog/b54810_Scary_Movies_Faris_Haunted_by_Divorce.html |title=Scary Movie's Faris Haunted by Divorce |website=[[E!|E! Online]] |first=Natalie |last=Finn |date=April 3, 2007 |archive-url=https://www.webcitation.org/687e5yCwM?url=http://www.eonline.com/news/Scary_Movies_Faris_Haunted_by_Divorce/54810 |archive-date=June 2, 2012 |url-status = live }}</ref> V okviru njune ločitvene pogodbe, ki je bila sklenjena februarja 2008, se je strinjala, da bo Indri poleg drugega premoženja in delujočih licenčnin plačala 900.000 dolarjev.<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20178900,00.html |title=Anna Faris Finalizes Divorce |work=[[People (magazine)|People]] |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=February 19, 2008 |archive-date=March 29, 2011 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110329094928/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20178900%2C00.html }}</ref> Med ločitvijo leta 2008 od Indre in po snemanju filma "The House Bunny" je Faris dobila [[prsne vsadke]], kar je prvič razkrila v intervjuju za ''[[The New Yorker]]'' aprila 2011.<ref name=funnylike>{{navedi splet|first=Tad|last=Friend|url=https://www.newyorker.com/magazine/2011/04/11/funny-like-a-guy|title=Funny Like a Guy|work=[[The New Yorker]]|date=April 11, 2011|access-date=April 13, 2018}}</ref> Dejala je, da se je počutila seksi, ko nosi podloženi nedrček, da bi igrala Playboyevo zajčico in da njena odločitev "ni bila stvar kariere - bila je stvar ločitve." Od takrat je odprta za pogovor o njenem povečanju prsi in je v svojih spominih "Nekvalificirano" zapisala, da je bila prej negotova glede svojih prsi.<ref>{{cite magazine|first=Laura|last=Beck|url=https://www.harpersbazaar.com/uk/celebrities/news/a13023303/anna-faris-book-chris-pratt/|title=How Anna Faris left her first husband after falling for Chris Pratt|magazine=[[Harper's Bazaar]]|date=October 15, 2017|access-date=April 13, 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Jackie|last=Willis|url=http://www.etonline.com/anna-faris-biggest-bombshells-unqualified-ex-chris-pratt-their-sons-health-battle-89708|title=Anna Faris' Biggest Bombshells in 'Unqualified': From Ex Chris Pratt to Their Son's Health Battle|work=[[Entertainment Tonight]]|date=October 24, 2017|access-date=April 13, 2018}}</ref> Faris se je z igralcem [[Chrisom Prattom]] srečala v začetku leta 2007 pri branju scenarija v Los Angelesu za film ''[[Take Me Home Tonight (film)|Take Me Home Tonight]]''; v filmu sta bila njuna lika ljubezenska interesa. Hoditi sta začela kmalu zatem, zaročila sta se konec leta 2008 in poročila 9. julija 2009 na manjši slovesnosti na Baliju v Indoneziji.<ref name=Peopleproposal>{{cite magazine|url=http://www.people.com/people/article/0,,20255897,00.html |title=Anna Faris Gets Engaged! |first1=Jennifer |last1=Garcia |first2=Pernilla |last2=Cedenheim |magazine=[[People (magazine)|People]] |date=January 29, 2009 |quote='They got engaged late last year,' says the rep. |access-date=August 12, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111125194016/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20255897%2C00.html |archive-date=November 25, 2011 |url-status = live}}</ref><ref name=People2009>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20297610,00.html |title=Anna Faris Is Married! |work=People |first=Jennifer |last=Garcia |date=August 12, 2009 |access-date=October 9, 2011 |archive-date=March 28, 2011 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110328073244/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20297610%2C00.html}}</ref><ref name=aolfinance>{{navedi splet|url=https://www.aol.com/article/2013/05/16/anna-faris-chris-pratts-3-3-million-hollywood-hills-home-hou/20570926/ |work=AOL |series=Finance |title=Anna Faris, Chris Pratt's $3.3 Million Hollywood Hills Home (House of the Day) |author=Erika Riggs |date=May 16, 2013 |access-date=March 22, 2017 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170325023927/https://www.aol.com/article/2013/05/16/anna-faris-chris-pratts-3-3-million-hollywood-hills-home-hou/20570926/ |archive-date=March 25, 2017 }}</ref> Skupaj imata sina Jacka, ki se je rodil 25. avgusta 2012, devet tednov prezgodaj in je pred odhodom domov preživel mesec dni na intenzivni negi.<ref>{{navedi novice|url=https://people.com/parents/anna-faris-has-a-baby-boy/|title=Anna Faris Welcomes a Baby Boy|work=[[People (magazine)|People]] |first=Jennifer |last=Garcia |access-date=August 25, 2012|date=August 25, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20150630110656/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20624420%2C00.html |archive-date=June 30, 2015 |url-status = live}}</ref><ref name=Variety2012>{{navedi novice|url=https://variety.com/2014/scene/news/chris-pratt-shares-his-sons-premature-birth-story-at-march-of-dimes-celebration-of-babies-1201372276/ |title=Chris Pratt Shares His Son's Premature Birth Story at March of Dimes Celebration of Babies |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |first=Janine |last=Lew |access-date=December 7, 2014 |date=December 6, 2014 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141208180006/http://variety.com/2014/scene/news/chris-pratt-shares-his-sons-premature-birth-story-at-march-of-dimes-celebration-of-babies-1201372276/ |archive-date=December 8, 2014 }}</ref> Družina je živela v [[Hollywood Hills]] v Los Angelesu. 6. avgusta 2017 je par napovedal ločitev <ref>{{navedi splet|first=Nick|last=Bond|url=http://www.news.com.au/entertainment/celebrity-life/hook-ups-break-ups/chris-pratt-and-anna-faris-announce-separation/news-story/22c356a40699c73bcdd646edb8397d7a|title=Hollywood's cutest couple Chris Pratt and Anna Faris announce separation|website=[[news.com.au]]|date=August 7, 2017|access-date=August 7, 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.thehollywoodreporter.com/news/chris-pratt-anna-faris-announce-separation-1027181|title=Chris Pratt and Anna Faris Announce Separation|work=[[The Hollywood Reporter]]|last=Nordyke|first=Kimberly|date=August 6, 2017|access-date=August 6, 2017}}</ref> in 1. decembra 2017 sta vložila zahtevo za ločitev.<ref>{{navedi splet|url=http://people.com/movies/chris-pratt-files-for-divorce-from-anna-faris/|title=Chris Pratt Files for Divorce from Anna Faris|work=[[People (magazine)|People]]|last=Miller|first=Mike|date=December 1, 2017|access-date=December 1, 2017}}</ref> 16. oktobra 2018 je bilo objavljeno, da je ločitev dokončana.<ref>{{navedi splet|url=https://people.com/movies/chris-pratt-and-anna-faris-finalize-divorce-one-year-after-separating-reports/|title=Chris Pratt and Anna Faris Finalize Divorce One Year After Separating: Reports|work=[[People (magazine)|People]]|last=Russian|first=Ale|date=October 16, 2018|access-date=October 16, 2018}}</ref> Faris naj bi se septembra 2017 začela srečevati s snemalcem ''[[Michael Barrett (snemalec)|Michael Barrett]]'', katerega je spoznala med delom na filmu ''[[Overboard (film 2018)|Overboard]]''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/anna-faris-italy-boat-new-boyfriend_n_5a0c5cc6e4b0b17ffce1b994|title=Anna Faris Is Living Her Best Life On A Boat In Italy With Rumored Boyfriend|last=Delbyck|first=Cole|work=[[HuffPost]]|date=November 15, 2017|access-date=March 11, 2020}}</ref> V intervjuju februarja 2020 na ''[[The Late Late Show with James Corden]]'' je potrdila govorice o njuni zaroki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.foxnews.com/entertainment/anna-faris-confirms-engagement-michael-barrett-officiate-her-own-wedding|title=Anna Faris confirms engagement to Michael Barrett, wants to officiate her own wedding|last=Young|first=Julius|work=[[Fox News]]|date=February 12, 2020|access-date=March 11, 2020}}</ref> Leta 2021 je potrdila, da sta se poročila na sodišču v zvezni državi Washington.<ref>{{navedi splet |last1=Teti |first1=Julia |title=Anna Faris Secretly Got Married & This Might Be the Very Sweet Reason Why |url=https://www.sheknows.com/entertainment/articles/2472989/anna-faris-elopes-michael-barrett-introverts-kids/ |website=SheKnows |date=July 22, 2021 |access-date=8 August 2021}}</ref> Novembra 2019 med večerjo za zahvalni dan je Faris skupaj z njenimi gostji začela doživljati skrivnostne zdravstvene simptome v najemniški koči na jezeru Tahoe. Prvi lokalni odzivniki so odkrili koncentracijo ogljikovega monoksida šestkrat nad priporočeno največjo vrednostjo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.today.com/health/anna-faris-thanks-first-responders-after-carbon-monoxide-scare-t169175|title=Anna Faris thanks first responders after family 'saved from carbon monoxide'|website=TODAY.com|language=en|access-date=December 5, 2019}}</ref> ==Filmografija== ===Film=== {| class="wikitable ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Dodatne informacije |- | |- | 1996 | ''Eden'' | Dithy | |- | 1999 | ''[[Lovers Lane (1999 film)|Lovers Lane]]'' | Jannelle Bay | |- | 2000 | ''[[Scary Movie]]'' | ''[[Cindy Campbell]]'' | |- | 2001 | ''[[Scary Movie 2]]'' | Cindy Campbell | |- | rowspan="2" | 2002 | ''[[May (film)|May]]'' | Polly | |- | ''{{sortname|The|Hot Chick}}'' | April | |- | rowspan="3" | 2003 | ''Winter Break'' | Justine | |- | ''[[Lost in Translation (film)|Lost in Translation]]'' | Kelly | |- | ''[[Scary Movie 3]]'' | Cindy Campbell | |- | rowspan="4" | 2005 | ''[[Southern Belles]]'' | Belle Scott | |- | ''[[Waiting... (film)|Waiting...]]'' | Serena | |- | ''[[Brokeback Mountain]]'' | Lashawn Malone | |- | ''[[Just Friends]]'' | Samantha James | |- | rowspan="3" | 2006 | ''[[Scary Movie 4]]'' | Cindy Campbell | |- | ''[[My Super Ex-Girlfriend]]'' | Hannah Lewis | |- | ''[[Guilty Hearts]]'' | Jane Conelly | |- | rowspan="2" | 2007 | ''[[Smiley Face (film)|Smiley Face]]'' | Jane F. | |- | ''[[Mama's Boy (film)|Mama's Boy]]'' | Nora Flanagan | |- | rowspan="2" | 2008 | ''{{sortname|The|House Bunny}}'' | Shelley Darlington | Tudi producentka |- | ''The Spleenectomy'' | Danielle / Dr. Fields | Kratek film |- | rowspan="4" | 2009 | ''[[Frequently Asked Questions About Time Travel]]'' | Cassie | |- | ''[[Observe and Report]]'' | Brandi | |- | ''[[Cloudy with a Chance of Meatballs (film)|Cloudy with a Chance of Meatballs]]'' | Sam Sparks | Glas |- | ''[[Alvin and the Chipmunks: The Squeakquel]]'' | Jeanette Miller | Glas |- | 2010 | ''[[Yogi Bear (film)|Yogi Bear]]'' | Rachel Johnson | |- | rowspan="3" | 2011 | ''[[Take Me Home Tonight (film)|Take Me Home Tonight]]'' | Wendy Franklin | |- | ''[[What's Your Number?]]'' | Ally Darling | Tudi producentka |- | ''[[Alvin and the Chipmunks: Chipwrecked]]'' | Jeanette Miller | Glas |- | 2012 | ''[[The Dictator (2012 film)|The Dictator]]'' | Zoey | |- | rowspan="3" | 2013 | ''[[Movie 43]]'' | Julie | |- | ''[[I Give It a Year]]'' | Chloe | |- | ''[[Cloudy with a Chance of Meatballs 2]]'' | Sam Sparks | Glas |- | 2014 | ''[[22 Jump Street]]'' | Anna | Kratka vloga |- | 2015 | ''[[Alvin and the Chipmunks: The Road Chip]]'' | Jeanette Miller | Glas |- | 2016 | ''[[Keanu (film)|Keanu]]'' | Sama sebe | Kratka vloga |- | 2017 | ''[[The Emoji Movie]]'' | Jailbreak / Princess Linda | Glas |- | 2018 | ''[[Overboard (2018 film)|Overboard]]'' | Kate Sullivan | |} ===Televizija=== {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Dodatne informacije |- | 1991 | ''Deception: A Mother's Secret'' | Liz | TV film |- | 2002, 2004 | ''[[King of the Hill]]'' | Lisa / Stoned Hippie Chick (voice) | 2 epizodi |- | rowspan="2" | 2004 | ''[[Friends]]'' | Erica | 5 epizod |- |''[[Mad TV]]'' | Sama sebe | 2 epizodi |- | 2005 | ''Blue Skies'' | Sarah | TV film |- | 2007 | ''[[Entourage (American TV series)|Entourage]]'' | rowspan="3" | Sama sebe | 3 epizode |- |2008 |''[[The Girls Next Door]]'' | 1 epizoda |- | 2008, 2011 | ''[[Saturday Night Live]]'' | "[[Saturday Night Live (sezona 34)|Anna Faris/Duffy]]" (34.3)<br>"[[Saturday Night Live (sezona 37)|Anna Faris/Drake]]" (37.4) |- | 2013–2020 | ''[[Mom (TV series)|Mom]]'' | Christy Plunkett | Glavna vloga (sezone 1–7), 152 epizod |- | 2018 | ''[[The Joel McHale Show with Joel McHale]]'' | Sandy | Epizoda: "Bitterness and Disappointment" |- |2021 |''[[HouseBroken]]'' |Chartreuse (glas) |2 epizode |} == Bibliografija == === Objavljena dela === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov |- | 2017 || ''Unqualified''<ref>{{navedi splet |title=Is Anna Faris Unqualified? |url=https://www.nytimes.com/2017/10/23/books/anna-faris-book-chris-pratt.html|work=[[The New York Times]]|date=October 23, 2017}}</ref> |} ==Pesmi== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Album ! scope="col" | Pesem ! scope="col" | Založba ! scope="col" class="unsortable" | {{Abbr|Ref.|Reference}} |- | style="text-align:center;"| 2003 ! scope="row" | ''[[Lost in Translation (soundtrack)|Lost in Translation]]'' | "[[Nobody Does It Better]]" | [[Emperor Norton Records]] | <ref>{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/lost-in-translation-mw0000316244 |work=AllMusic |title=Lost in Translation – Original Soundtrack |access-date=March 23, 2017 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161219182313/http://www.allmusic.com/album/lost-in-translation-mw0000316244 |archive-date=December 19, 2016 }}</ref> |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2005 ! scope="row" | ''[[Just Friends soundtrack|Just Friends]]'' | "Forgiveness" | [[New Line Records]] | <ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.com/Forgiveness/dp/B00BRXPYZ0 |work=Amazon |title=Forgiveness by Anna Faris |access-date=March 23, 2017 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170324175310/https://www.amazon.com/Forgiveness/dp/B00BRXPYZ0 |archive-date=March 24, 2017 }}</ref> |- ! scope="row" | ''Just Friends'' | "Love from Afar" | New Line Records | |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2007 ! scope="row" |''[[Mama's Boy (film)|Mama's Boy]]'' | "Old-Fashioned Girl" | [[Lakeshore Records]] | <ref name="mbsound">{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/soundtracks-pipeline-155262 |title=Soundtracks in the pipeline |date=November 16, 2007 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160927095519/http://www.hollywoodreporter.com/news/soundtracks-pipeline-155262 |archive-date=September 27, 2016 }}</ref> |- ! scope="row" |''Mama's Boy'' | "Bad Bath and Bullshit" | Lakeshore Records | <ref name="mbsound" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/2429255/faris-belts-out-tunes-for-mamas-boy/ |title=Faris Belts Out Tunes For 'Mama's Boy' |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630232406/http://www.mtv.com/news/2429255/faris-belts-out-tunes-for-mamas-boy/ |archive-date=June 30, 2016 }}</ref> |} ==Nagrade in nominacije== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Nagrajevalec ! scope="col" | Kategorija ! scope="col" | Delo ! scope="col" | Rezultat |- | style="text-align:center;"| 2001 ! scope="row" rowspan=2| [[MTV Movie Awards]] | [[MTV Movie Award for Best Kiss|Best Kiss]] <small>(with [[Jon Abrahams]])</small> | rowspan="2" | ''Scary Movie'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2001 | [[MTV Movie Award for Best Breakthrough Performance|Breakthrough Female Performance]] | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2004 ! scope="row" | [[Gold Derby Awards]] | Best Guest Actress in a Comedy Series | ''Friends'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2004 ! scope="row" | [[Fangoria Chainsaw Awards]] | Best Supporting Actress | ''May'' | {{won}} |- | style="text-align:center;"| 2006 ! scope="row" | [[Screen Actors Guild]] | [[Screen Actors Guild Award for Outstanding Performance by a Cast in a Motion Picture|Outstanding Performance by a Cast in a Motion Picture]] | ''Brokeback Mountain'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2006 ! scope="row" | [[2006 MTV Movie Awards|MTV Movie Awards]] | [[MTV Movie Award for Best Kiss|Best Kiss]] <small>(with [[Chris Marquette]])</small> | rowspan="3" | ''Just Friends'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2006 ! scope="row" rowspan=2| [[Teen Choice Awards]] | [[Teen Choice Award for Choice Hissy Fit|Choice Hissy Fit]] | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2006 | [[2006 Teen Choice Awards#Movie|Choice Liplock]] | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2006 ! scope="row" | Fangoria Chainsaw Awards | Chick You Don't Wanna Mess With (Best Heroine) | ''Scary Movie 4'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2007 ! scope="row" | [[2007 MTV Movie Awards|MTV Movie Awards]] | [[MTV Movie Award for Best Fight|Best Fight]] <small>(with [[Uma Thurman]])</small> | ''My Super Ex-Girlfriend'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2007 ! scope="row" | [[Stony Awards]] | Stonette of the Year | ''Smiley Face'' | {{won}} |- | style="text-align:center;"| 2009 ! scope="row" | [[2009 MTV Movie Awards|MTV Movie Awards]] | [[MTV Movie Award for Best Comedic Performance|Best Comedic Performance]] | ''The House Bunny'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2011 ! scope="row" | [[2011 Teen Choice Awards|Teen Choice Awards]] | [[Teen Choice Award for Choice Movie Actress – Comedy|Choice Movie Actress – Comedy]] | ''Take Me Home Tonight'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2012 ! scope="row" | [[National Association of Theatre Owners]] | [[National Association of Theatre Owners#CinemaCon Awards 2012|Star of the Year Award]] | ''The Dictator'' | {{won}} |- | style="text-align:center;"| 2014 ! scope="row" | [[People's Choice Awards]] | [[40th People's Choice Awards#Television|Favorite Actress in a New Television Series]] | rowspan="3" | ''Mom'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2014 ! scope="row" | Online Film and Television Association | Best Actress in a Comedy Series | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2014 ! scope="row" | Prism Awards | Performance in a Comedy Series | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2014 ! scope="row" | Behind the Voice Actors Awards | Best Vocal Ensemble in a Feature Film <small>(with cast)</small> | ''Cloudy with a Chance of Meatballs 2'' | {{nominated}} |- | style="text-align:center;"| 2016 ! scope="row" | People's Choice Awards | [[42nd People's Choice Awards#Television|Favorite Comedic Television Actress]] | rowspan="2" | ''Mom'' | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2017 ! scope="row" | People's Choice Awards | [[43rd People's Choice Awards#Television|Favorite Comedic Television Actress]] | {{nom}} |- | style="text-align:center;"| 2018 ! scope="row" | [[2018 Teen Choice Awards|Teen Choice Awards]] | [[Teen Choice Award for Choice Movie Actress – Comedy|Choice Movie Actress – Comedy]] | ''Overboard'' | {{nom}} |} ==Reference== {{sklici}} ==Nadaljnje branje== *{{navedi knjigo|last=Harper|first=Jim|year=2004|title=Legacy of Blood: A Comprehensive Guide to Slasher Movies| publisher=Critical Vision| isbn=978-1-900-48639-2}} ==Linki== {{commons category|Anna Faris}} *[http://www.afi.com/members/catalog/SearchResult.aspx?s=&retailCheck=&Type=PN&CatID=DATABIN_CAST&ID=194099&AN_ID=&searchedFor=Anna_Faris_ Anna Faris credits] at the [[American Film Institute]] *{{IMDb name|267506}} *{{Amg name|277709}} * {{Instagram|annafaris}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Faris, Anna Kay}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški komiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Washingtona]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] rsipsmj6pdivl9hj2aji9ik017szilq Citibank 0 508851 6665791 6431152 2026-04-26T10:42:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | logo = File:Citibank.svg | formation = [[1812]] | founding_location = [[New York]] | type = [[banka|finančna institucija]] | services = finančna in bančna industrija | website = https://www.citi.com/ | formerly = City Bank of New York<br>First National City Bank of New York }} '''Citibank''' je največja mednarodna [[banka]], ustanovljena leta 1812 kot '''City Bank of New York''', nato '''First National City Bank of New York'''.<ref>{{navedi splet|title=Citibank: Teetering Since 1812|url=http://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,1873125,00.html|accessdate=26. november 2021|website=content.time.com}}</ref> Citibank je zdaj oddelek Citigroup, mednarodne korporacije za finančne storitve. Je ena izmed petih največjih bank v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=The 15 largest banks in the US|url=https://www.bankrate.com/banking/biggest-banks-in-america/|accessdate=26. november 2021|website=bankrate.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Here is a list of the largest banks in the United States by assets in 2021|url=https://www.insiderintelligence.com/insights/largest-banks-us-list/|accessdate=26. november 2021|website=insiderintelligence.com|archive-date=2021-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211125115309/https://www.insiderintelligence.com/insights/largest-banks-us-list/|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je Citibank objavil, da ukinja poslovanje s strankami na 13 trgih, vključno z Avstralijo, Bahrainom, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Južno Korejo, Malezijo, Filipinih, Poljsko, Rusijo, Tajvanom, Tajsko in Vietnamom.<ref>{{navedi splet|title=Citigroup to exit consumer banking in 13 markets|url=https://www.bbc.com/news/business-56755610|accessdate=26. november 2021|website=bbc.com}}</ref> Citibank deluje v več kot sto državah. == Izdelki in storitve == === Citi Priority === Citi Priority je bančni produkt za fizične osebe z vlogo najmanj 50 tisoč USD.<ref>{{navedi splet|title=Citibank Promotions|url=https://www.creditdonkey.com/promotions/citibank/|accessdate=26. november 2021|website=creditdonkey.com}}</ref> === Citigold === Citigold je bančni produkt Citibank za posameznike, ki imajo izjemno velik čisti kapital (sredstva v višini 30 milijonov dolarjev ZDA ali več).<ref>{{navedi splet|title=Citibank Launches CitiGold Global Access|url=https://www.citigroup.com/citi/news/2007/071129c.htm|accessdate=26. november 2021|website=citigroup.com}}</ref> === Digitalna denarnica === Kartice Citibank podpirajo Samsung Pay, Google Pay in Apple Pay.<ref>{{navedi splet|title=Apple Pay|url=https://www.citi.com/credit-cards/digital-wallet/apple-pay|accessdate=26. november 2021|website=citi.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Google Pay|url=https://www.citi.com/credit-cards/digital-wallet/google-pay|accessdate=26. november 2021|website=citi.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Samsung Pay|url=https://www.citi.com/credit-cards/digital-wallet/samsung-pay|accessdate=26. november 2021|website=citi.com}}</ref> === Večfaktorska avtentikacija === Podprta so samo enkratna SMS sporočila na registrirane mobilne številke. == Škandali == Citibank je bilo dvakrat odvzeto bančno dovoljenje na Japonskem (leta 2004 in 2009) zaradi vpletenosti v pranje denarja yakuza. Združene države Amerike podjetja niso sankcionirale.<ref>{{navedi splet|title=The US Declares War On The Yakuza|url=http://www.japansubculture.com/president-obama-declares-war-on-the-yakuza-go-get-them-barry/|accessdate=26. november 2021|website=japansubculture.com|archive-date=2021-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717191058/http://www.japansubculture.com/president-obama-declares-war-on-the-yakuza-go-get-them-barry/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan yakuza and banks: Mobster connections?|url=https://edition.cnn.com/2013/11/01/business/japan-yakuza-banks-investigation/index.html|accessdate=26. november 2021|website=edition.cnn.com}}</ref> == Dobrodelnost == Citibank je glavni sponzor najema kolesa Citi Bike v New Yorku od njegovega začetka leta 2013.<ref>{{navedi splet|title=Partners|url=https://ride.citibikenyc.com/partners|accessdate=26. november 2021|website=ride.citibikenyc.com|archive-date=2021-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126153832/https://ride.citibikenyc.com/partners|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Banke]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1812]] t11i0s5en3ejvlasf292kl6r5htlife Venezia (pokrajina) 0 510238 6665492 5624073 2026-04-25T19:26:41Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pokrajina Benetke]] 6665492 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pokrajina Benetke]] 8badyql5mav8z5vn6l601pazgwon50t Pogovor:Venezia (pokrajina) 1 510239 6665493 5624075 2026-04-25T19:26:51Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Pokrajina Benetke]] 6665493 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Pokrajina Benetke]] ats0c6z8dnpafe5de5akc2y8rfvgk8g Bud Spencer 0 513155 6665703 6656112 2026-04-26T06:49:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665703 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor |caption=Bud Spencer leta 1974 }} '''Bud Spencer''' (pravo ime '''Carlo Pedersoli'''), [[Italija|italijanski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], profesionalni [[Plavanje|plavalec]] in [[Vaterpolo|vaterpolist]], * [[31. oktober]] [[1929]], [[Neapelj]], [[Italija]], † [[27. junij]] [[2016]], [[Rim]]. S svojim dolgoletnim filmskim partnerjem [[Terence Hill|Terenceom Hillom]] je bil znan zlasti po vlogah v akcijskih komedijah in {{ill|špageti vestern|lt=špageti vesternih|en|Spaghetti Western|it|Spaghetti Western|display=1}}. Par je postal svetovno znan in na predstave njunih filmov pritegnil milijone gledalcev. <ref name=AndersonOsmrtnica>{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/bud-spencer-italian-spaghetti-western-906793 |title=Bud Spencer, Italian Spaghetti Western Star, Dies at 86 |magazine=[[The Hollywood Reporter]]|date=27 June 2016|first=Ariston|last=Anderson|access-date=2022-02-19}}</ref> Spencer in Hill sta skupaj nastopila, producirala in režirala več kot 20 filmov. Čeprav je po tem manj znan, je ustvarjal tudi glasbo in besedila (veliko, a ne samo) za druge izvajalce. Precej je bilo filmske glasbe, posnel in izdal pa je tudi en album in več singlov s pesmimi.<ref name="CriCriBud">{{navedi knjigo |last1=Cristiana |first1=Pedersoli |title=BUD Un gigante per papa |date=June 2020 |publisher=www.giunti.it |edition=2023}}</ref><ref name="BudVDN">{{navedi splet |last1=Bernardini |first1=Lisa |title=“Bud. Un gigante per papà”: Cristiana Pedersoli’s Book About Her Father |url=https://lavocedinewyork.com/en/2021/03/20/bud-un-gigante-per-papa-cristiana-pedersolis-book-about-her-father/ |website=La voce di New York |publisher=VNY Media La Voce di New York © 2016 / 2024 |access-date=8. december 2024 |date=March 20, 2021 |quote=Interview with the daughter of “Bud Spencer”--born Carlo Pedersoli--who shares her memories of the life and passions of the unforgettable Neapolitan actor}}</ref> Bud Spencer je bil v mladosti uspešen športnik, zlasti plavalec in vaterpolist pri {{ill|Gruppo Sportivo Fiamme Oro|it}}<ref name="GSFO">{{navedi splet|url=https://www.libreriauniversitaria.it/atleti-fiamme-oro-bud-spencer/book/9781232625384|title=Atleti Delle Fiamme Oro: Bud Spencer, Valentina Vezzali, Fabrizio Rampazzo, Enrico Fabris, Roberto Cammarelle, Stefano Mauro Pizzamiglio|publisher=libreriauniversitaria.it|access-date=2022-02-19|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328013309/https://www.libreriauniversitaria.it/atleti-fiamme-oro-bud-spencer/book/9781232625384|url-status=dead}}</ref> in vse življenje ljubil vse dejavnosti na in v vodi. Diplomiral je iz prava in registriral več patentov. Spencer je postal tudi pilot za letala, tudi z dovoljenjem za letenje za komercialne letalske družbe, ter za helikopterja. Podpiral in financiral je številne dobrodelne organizacije za otroke, tudi Spencerjev štipendijski sklad.<ref name=AndersonOsmrtnica /> == Otroštvo in rod == Carlo Pedersoli se je rodil v stari [[Neapelj|neapeljski]] mestni četrti {{ill|Santa Lucia|it|Borgo Santa Lucia|display=1}}, v premožni družini Neapeljčana Alessandra Pedersolija, po rodu iz {{ill|Darfo Boario Terme|it||display=1}} v provinci {{ill|Brescia|it|Provincia di Brescia|display=1}}, in Rose Facchetti iz {{ill|Chiarija|it|Chiari|display=1}} v [[Lombardija|Lombardiji]], kot je pogosto rad povedal, v isti stavbi kot leto starejši znani pisatelj in filozof {{ill|Luciano De Crescenzo|it|display=1}}, s katerim je l. 1935 skupaj začel hoditi v šolo in ki je bil tudi od otroštva njegov prijatelj.<ref name="Pronto, parlo con Bud Spencer?">{{navedi splet |author=Ilaria Galateria |title=Pronto, parlo con Bud Spencer? |url=http://www.vignaclarablog.it/2015041632802/pronto-parlo-con-bud-spencer/ |language=it |date=2015-04-16}}</ref> Že v otroštvu se je ukvarjal z več športi. Leta 1940<!-- {{tl|sklici}} --> se je družina zaradi očetovega dela preselila v Rim, kjer je obiskoval gimnazijo in se včlanil v plavalni klub, ter že na prvih tekmah osvojil nekaj nagrad. Gimnazijo je končal pred sedemnajstim rojstnim dnevom z najvišjo oceno in se vpisal na [[Rimska univerza La Sapienza|univerzo Sapienza]] v Rimu, kjer je študiral kemijo. Leta 1947 se je družina preselila v [[Južna Amerika|Južno Ameriko]],<ref>{{navedi splet |title=Carlo Pedersoli: Cartão de imigração |language=pt |website=familysearch.org |url=https://familysearch.org/pal:/MM9.3.1/TH-1-12840-25300-21?cc=1932363&wc=M947-T9N:n960175055}}</ref> zaradi česar je Pedersoli prekinil študij kemije. Od 1947 do 1949 je med drugim delal na italijanskem konzulatu v {{ill|Recifeju|en|Recife|it|Recife|display=1}} v [[Brazilija|Braziliji]],<ref>{{navedi splet |author=Edgar Welzel |url=http://acervo.revistabula.com/posts/colunistas/meu-encontro-com-bud-spencer |title=Meu encontro com Bud Spencer |website=revistabula.com |publisher=Bula Revista |date=2012-06-21 |language=pt |access-date=17 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805104056/http://acervo.revistabula.com/posts/colunistas/meu-encontro-com-bud-spencer |archive-date=2022-02-19 |url-status=dead }}</ref> kjer se je naučil tekoče govoriti [[Portugalščina|portugalsko]].<ref>{{navedi novice |title=Bud Spencer |url=https://www.thetimes.co.uk/article/bud-spencer-dhqk8cxwj |work=[[The Times]] |date=11 August 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref> == Plavalna in vaterpolska kariera == {{Infobox Swimmer | name = Carlo Pedersoli | image = Carlo Pedersoli 1950.jpg | caption = Carlo Pedersoli (1950) | nationality = Italijanski | national_team = {{ITA}} | height = 193 cm | strokes = [[Freestyle]], [[Vaterpolo]] | club = Società Sportiva Lazio Nuoto }} Ko se je Pedersoli vrnil v Italijo leta 1949, je v Rimu igral vaterpolo za Società Sportiva Lazio Nuoto in osvojil italijansko prvenstvo v plavanju v prostem slogu in mešanih štafetah. Kot profesionalni plavalec v mladosti je Spencer kot prvi Italijan preplaval 100 m prosto v manj kot eni minuti, ko je 19. septembra 1950 v Salsomaggioru preplaval razdaljo v 59,5 s.<ref>{{navedi splet |url=http://www.agendadiana.com/visualizza_gara.php?id_gara=5789 |title=Italian swimming records |website=agendadiana.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070318143329/http://www.agendadiana.com/visualizza_gara.php?id_gara=5789 |archive-date=2022-02-19}}</ref> Leta 1949 je debitiral na mednarodni ravni, leto pozneje pa je bil poklican na evropsko prvenstvo na Dunaju, kjer je plaval v dveh finalih, pri čemer je bil peti na 100 m in četrti v štafeti 4 × 200 m.<ref>{{navedi novice |last=Dolci |first=Stefano |date=27 June 2016 |title=L'Italia piange Carlo Pedersoli in arte Bud Spencer: fu azzurro di nuoto in gioventù |url=https://it.eurosport.com/nuoto/l-italia-piange-carlo-pedersoli-in-arte-bud-spencer-fu-azzurro-di-nuoto-in-gioventu_sto5665454/story.shtml |work=[[Eurosport]] |language=it |access-date=2022-02-19}}</ref> [[Sredozemske igre|Na sredozemskih igrah]] leta [[1951]] v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] ([[Egipt]]) je osvojil srebrni medalji na 100 m prosto in v štafeti 3x 100 m mešano.<ref name=sr>[https://www.facebook.com/budspencerofficial/photos/a.274666346078000.1073741829.215302052014430/811502032394426/ Carlo Pedersoli]. 1980 Passport</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070319021411/http://www.agendadiana.com/visualizza_gara.php?id_gara=8211 Mediterranean Games, 1951]. agendadiana.com</ref> Pedersoli je sodeloval na poletnih olimpijskih igrah 1952 v Helsinkih na Finskem in dosegel polfinale na 100 m prosto (58,8 s kroge, 58,9 s polfinale).<ref>[http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1952/OR1952.pdf Helsinki 1952 official report] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080411091045/http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1952/OR1952.pdf |date=11 April 2008}}. la84foundation.org.</ref> Štiri leta pozneje se je v Melbournu uvrstil tudi v polfinale v isti kategoriji (58,5 s vožnja, 59,0 s polfinale).<ref name=sr/><ref>[http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1956/OR1956.pdf Melbourne 1956 official report] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080912181829/http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1956/OR1956.pdf |date=12 September 2008 }}. la84foundation.org.</ref> Kot vaterpolist je osvojil italijansko prvenstvo leta 1954 s [[S. S. Lazio|S.S. Laziom]]<ref name=sr/> in zlato medaljo na sredozemskih igrah 1955 v Barceloni z italijansko reprezentanco. Njegova plavalna kariera se je nenadoma končala leta 1957.<ref>[http://heyse-online.de/spencerhilldb/darsteller.php?darsteller=1 Bud Spencer: Biography], citation: "Ein Jahr nach seinen zweiten olympischen Spielen beendet Carlo plötzlich seine Schwimmerkarriere "</ref> [[17. januar|17. januarja]] [[2005]] mu je [[Italijanska plavalna zveza]] podelila priznanje Caimano d'oro (zlati kajman).<ref>[https://web.archive.org/web/20130207013454/http://federnuoto.it/federazione.asp?p=articolo&id=5758 Fomiconi e Pedersoli Caimano d'Oro]. federnuoto.it (17. januarja 2005) {{in lang|it}}</ref> [[24. januar|24. januarja]] [[2007]] je od predsednika italijanske plavalne zveze [[Paolo Barelli|Paola Barellija]] prejel diplomo trenerja plavanja in vaterpola.<ref>[https://web.archive.org/web/20130206163845/http://federnuoto.it/federazione.asp?p=articolo&id=11340 Coach Spencer Le foto più belle]. federnuoto.it (30. januarja 2007) {{it}}</ref> == Igralska kariera == === Začetki === [[File:Bud Spencer 1973.jpg|thumb|250px|Spencer leta 1973]] Pedersolijeva prva filmska vloga je bila v ''{{ill|Quel fantasma di mio marito|it|display=1}}'', italijanski kratki komediji, ki je izšla leta 1950.<ref name="Wong 2018">{{navedi knjigo |last=Wong |first=Aliza S. |date=2018 |title=Spaghetti Westerns: A Viewer's Guide |url=https://books.google.com/books?id=tUNvDwAAQBAJ&pg=PA167 |location=Lanham, Maryland |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |page=167 |isbn=9781442269033}}</ref> Leta 1951 je igral člana pretorske garde v ''{{ill|Quo Vadis (film 1951)|lt=Quo vadis (1951)|it|Quo vadis (film 1951)|display=1}}'', epskem filmu, , ki ga je v Italiji za [[MGM]] posnel in režiral [[Mervyn LeRoy]].<ref name="Wong 2018" /> V petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja je Spencer še pod imenom Carlo Pedersoli igral manjše vloge v italijanščini, vključno z filmom {{ill|Mario Monicelli|lt=Maria Monicellija|it|display=1}} ''[[Heroj našega časa]]'' z {{ill|Alberto Sordi|lt=Albertom Sordijem|it||display=1}} in vojnim filmom ''[[Človeška torpeda]]'' iz leta 1954 z {{ill|Raf Vallone|lt=Rafom Valloneom|it|display=1}}. Leta 1960, po poletnih olimpijskih igrah, se je Pedersoli poročil z Mario Amato, hčerko italijanskega filmskega producenta [[Giuseppe Amato|Giuseppeja Amata]].<ref>{{navedi splet |title=Bud Spencer :" Totò è diventato uno scenziato di tutto ciò" |language=it |url=http://blog.libero.it/signorisinasce/13117541.html |website=libero.it}}</ref> Podpisal je pogodbo z [[RCA Records]] za pisanje besedil za pevce, kot sta [[Ornella Vanoni]] in [[Nico Fidenco]], ter zvoka za filme. V naslednjih letih se mu je rodil sin Giuseppe (1961), sledila mu je Cristiana (1962), pogodba z RCA mu je potekla in umrl je tast (1964). Pedersoli je postal producent dokumentarnih filmov za nacionalno javno radiotelevizijsko družbo [[RAI]].<ref>{{navedi novice |title=Fear of dying ? So Bud Spencer thought about death |url=http://www.budterence.de/angst-vor-dem-sterben-so-dachte-bud-spencer-ueber-den-tod/ |access-date=27 July 2016 |work=budterence}}</ref> === Sodelovanje s Terenceom Hillom === Leta 1967 mu je filmski režiser {{ill|Giuseppe Colizzi|it}} ponudil vlogo v filmu ''{{ill|Bog odpušča ... jaz ne!|it|Dio perdona... io no!}}''. Na snemanju je Pedersoli spoznal Maria Girottija ([[Terence Hill]]). Čeprav je Pedersoli Girottija že srečal na snemanju filma ''[[Hannibal (film, 1959)|Hannibal]]'' leta 1959, je bil to trenutek, ko sta postala filmski duo. Režiser je igralca prosil, naj spremenita imeni, in menil, da bi njini zveneli preveč italijansko za vestern: Pedersoli je izbral Buda Spencerja: Buda je navdihnilo pivo Budweiser, Spencerja pa igralec {{ill|Spencer Tracy|en|it}}.<ref name="euronews">{{navedi splet |url=http://www.euronews.com/2016/06/27/italian-actor-and-filmmaker-bud-spencer-dies-at-the-age-of-86/ |title=Italian actor Bud Spencer dies at 86 |access-date=2022-02-19 |archive-date=2016-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160628133235/http://www.euronews.com/2016/06/27/italian-actor-and-filmmaker-bud-spencer-dies-at-the-age-of-86/ |url-status=dead }}</ref> Medtem ko so bili Hillovi liki okretni in mladostni, je Spencer vedno igral »flegmatičnega silaka zlovoljnega videza, močnih pesti in z blaženim otroško naivnim smehljajem ter zlatim srcem«.<ref>Translated from German: pflegmatischen, bärbeißigen Haudrauf mit dem selig-naiven Kinderlächeln und dem goldenen Herzen [http://www.tagesspiegel.de/weltspiegel/bud-spencer-ein-halleluja-auf-den-hoellenhund/1625000.html Tagesspiegel]</ref> Na splošno sta Hill in Spencer sodelovala pri 18 filmih, vključno z (z uporabo svojih najpogostejših ameriških naslovov) špageti vestern ''[[Kličejo me Trinity]]'' (1970) in njegovim nadaljevanjem ''[[Trinity je še vedno moje ime]]'' (1971).<ref>{{navedi knjigo |last=Freese |first=Gene |date=2017 |title=Classic Movie Fight Scenes: 75 Years of Bare Knuckle Brawls, 1914-1989 |url=https://books.google.com/books?id=79g1DwAAQBAJ&pg=PA201 |location=Jefferson, North Carolina |publisher=[[McFarland & Company]] |page=201 |isbn=978-1-4766-6943-4}}</ref> V tem žanru je bila tudi njihova zadnja ekipa, ''[[Božični sod]]'' (1994). Mnogi od teh imajo alternativne naslove, odvisno od države in distributerja. Nekateri imajo daljše italijanske različice, ki so bile prirejene za izdajo v tujini. Ti filmi so bili priljubljeni za oba igralca, zlasti v večjem delu Evrope ter delih Azije in Južne Amerike. Zaradi velike priljubljenosti dua so mnogi producenti želeli izkoristiti njihovo podobnost z vizualno podobnimi dui. Najpomembnejša sta bila [[Paul L. Smith]] (v kasnejših letih prevzeto ime Adam Eden, včasih pripisan Anam Eden) in [[Michael Coby]] (pravo ime Antonio Cantafora) z vsaj 6 filmi v modi Bud & Terence od 1973 do 1977 in [[István Bujtor]] s 6 filmi v modi Piedone od 1981 do 2008.<ref>{{navedi knjigo |last=Heger |first=Christian |date=2019 |title=Die rechte und die linke Hand der Parodie - Bud Spencer, Terence Hill und ihre Filme |url=https://books.google.com/books?id=4VioDwAAQBAJ&pg=PA113 |language=de |location=Marburg, Germany |publisher=Schüren Verlag GmbH |page=113 |isbn=978-3-7410-0333-2}}</ref> [[File:Bud Spencer (3).jpg|thumb|Spominski kip Buda Spencerja v središču Budimpešte]] V italijanskih različicah njegovih filmov je Spencerja zaradi njegovega močnega neapeljskega naglasa na splošno sinhroniziral igralec [[Glauco Onorato]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.badtaste.it/2009/12/31/e-morto-glauco-onorato-voce-di-bud-spencer/11000/ |title=E' morto Glauco Onorato, voce di Bud Spencer |last=Andrea Francesco Berni |date=31 December 2009 |access-date=2022-02-19}}</ref>, čeprav mu je glas posnel [[Sergio Fiorentini]] v ''Božični sod'', ''To the Limit'' (1997) in ''[[Extralarge]]'' seriji (1991–93).<ref>{{navedi splet |url=http://www.antoniogenna.net/doppiaggio/voci/vocisfio.htm |title=IL MONDO DEI DOPPIATORI - La pagina di SERGIO FIORENTINI |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.antoniogenna.net/doppiaggio/voci/vocifa.htm |title=IL MONDO DEI DOPPIATORI - La pagina di FERRUCCIO AMENDOLA |access-date=2022-02-19}}</ref> Za angleške sinhronizacije so Spencerju običajno glasove dali Robert Sommer, Edward Mannix ali Richard McNamara, čeprav je občasno prispeval svoj glas.<ref>{{navedi splet |title=Full text of "Video.Watchdog.159.November.December.2010" |url=https://archive.org/stream/Video.Watchdog.159.November.December.2010/Video.Watchdog.159.November.December.2010_djvu.txt |website=Archive.org |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Bud Spencer |url=https://spencerhilldb.de/darsteller.php?darsteller=1 |website=Bud Spencer/Terence Hill Database |access-date=2022-02-19}}</ref> Spencer je napisal celoten ali delni scenarij za nekatere svoje filme. Njegova celovečerna filmska kariera se je po letu 1983 upočasnila in se bolj preusmerila na televizijo. V devetdesetih letih je igral v televizijski akcijski drami ''Extralarge''. Njegova avtobiografija je izšla leta 2011. Poleg tega je Spencer izdal tudi knjigo receptov, ki vključuje njegove najljubše jedi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.schwarzkopf-verlag.net/store/c21/BUD_SPENCER.html |title=BUD SPENCER |access-date=2022-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630115040/http://www.schwarzkopf-verlag.net/store/c21/BUD_SPENCER.html|archive-date=2022-02-19|url-status=dead}}</ref> == Politična kariera == Leta 2005 je vstopil v politiko, kjer je neuspešno kandidiral kot regionalni svetnik v [[Lacij]] za stranko [[Forza Italia]]. Spencer je izjavil: "V življenju sem naredil vse. Samo tri stvari nisem bil - baletni plesalec, jokej in politik. Glede na to, da prvi dve službi ne prideta v poštev, se bom vrgel v politiko."<ref>{{navedi novice |title=Italian actor Bud Spencer dead at 86 |url=https://www.dw.com/en/italian-actor-bud-spencer-dead-at-86/a-19361239 |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=28 June 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref> Opozicija ga je kritizirala, da se ukvarja s »politica spettacolo« (»showbiz politika«).<ref>{{navedi novice |last=Johnston |first=Bruce |date=16 February 2005 |title=Berlusconi picks film cowboy as his sidekick |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1483663/Berlusconi-picks-film-cowboy-as-his-sidekick.html |work=[[The Daily Telegraph]] |access-date=2022-02-19}}</ref> == Osebno življenje == [[File:Carlo Pedersoli.jpg|thumbnail|sinistra|upright=1.2|Bud Spencer leta 2015 v [[Berlin]]u]]<!-- [[file:Bud Spencer 2015.jpg|thumbnail|200px|Bud Spencer leta 2015]] --> Spencer se je leta 1960 poročil z Mario Amato, s katero sta imela tri otroke: Giuseppeja (1961), Cristiano (1962) in Diamante (1972). Po nastopu v ''[[Močnejši, fantje!]]'', je Spencer postal pilot reaktivnega letala in helikopterja.<ref>{{navedi novice |title=Italian actor Bud Spencer dies at 86 |url=https://www.euronews.com/2016/06/27/italian-actor-and-filmmaker-bud-spencer-dies-at-the-age-of-86 |work=[[Euronews]] |date=27 June 2016 |access-date=2022-02-19 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1984 je ustanovil letalsko poštno podjetje [[Mistral Air]], ki prevaža tudi romarje, vendar ga je pozneje prodal [[Poste Italiane]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.eraa.org/mistral-air |title=Mistral Air - ERA |access-date=2022-02-19}}</ref> Spencerjev vnuk, [[Carlo Pedersoli, Jr.]], je borec v mešanih borilnih veščinah, ki je trenutno podpisal pogodbo za nastope v [[Ultimate Fighting Championship]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.sherdog.com/news/news/UFC-Signs-Italian-Welterweight-Carlo-Pedersoli-Jr-to-Face-Bradley-Scott-at-UFC-Liverpool-136829 |title=UFC Signs Italian Welterweight Carlo Pedersoli Jr. to Face Bradley Scott at UFC Liverpool |publisher=Sherdog.com |date=17 May 2018 |access-date=2022-02-19}}</ref> === Smrt === Spencer je umrl v starosti 86 let 27. junija 2016 v [[Rim|Rimu]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/us-people-spencer-idUSKCN0ZD2YV |title=Italian Actor Bud Spencer dies at age 86 |date=28 June 2016 |access-date=2022-02-19 |work=[[Reuters]] |location=Milan}}</ref> Spencerjev sin Giuseppe Pedersoli je izjavil, da je njegov oče »umrl brez bolečin v prisotnosti svoje družine«, njegova zadnja beseda pa je bila »grazie«. Pokopan je bil na pokopališču [[Campo Verano]] v Rimu.<ref>{{navedi splet |title=Angst vor dem Sterben? So dachte Bud Spencer über den Tod |url=http://www.budterence.de/angst-vor-dem-sterben-so-dachte-bud-spencer-ueber-den-tod/ |publisher=budterence.de |access-date=2022-02-19 |language=de-DE |date=14 July 2016}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.repubblica.it/spettacoli/cinema/2016/06/27/news/addio_a_bud_spencer-142956603/ |title=Cinema, è morto Bud Spencer, il grande buono del cinema italiano |work=La Repubblica |date=27 June 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://filmink.com.au/2016/actor-bud-spencer-dies-at-86/ |title=Actor Bud Spencer Dies at 86 |access-date=2022-02-19}}</ref><ref name="BudMuzejBerlinMMC">{{navedi splet |author1=P. G. |title=V Berlinu je zaživel muzej Buda Spencerja, ki so ga oboževali na obeh straneh zidu |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-berlinu-je-zazivel-muzej-buda-spencerja-ki-so-ga-obozevali-na-obeh-straneh-zidu/585792 |website=MMC RTV SLO |publisher=© MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) 1995 - 2024 |access-date=8. december 2024 |date=27. junij 2021}}</ref><ref name="BudBerlinMMC">{{navedi splet |last1=Majcen |first1=Matic |title=Humor in pustolovščine: Kdo je bil kralj špageti vesternov Bud Spencer? |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/humor-in-pustolovscine-kdo-je-bil-kralj-spageti-vesternov-bud-spencer/586504 |website=MMC RTV SLO, Radio Ars |publisher=© MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) 1995 - 2024 |access-date=8. december 2024 |date=3. julij 2021}}</ref> === Zapuščina === Spencer je leta 2018 posthumno prejel ameriško nagrado od fundacije [[Italija]]-[[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.genteditalia.org/2018/09/23/fondazione-italia-usa-ecco-i-vincitori-del-premio-america/ |title=Fondazione Italia Usa, ecco i vincitori del Premio America |publisher=Gente D'Italia |date=23 September 2018 |access-date=2022-02-19 |archive-date=2022-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220219112151/https://www.genteditalia.org/2018/09/23/fondazione-italia-usa-ecco-i-vincitori-del-premio-america/ |url-status=dead }}</ref> Na [[Madžarska|Madžarskem]], kjer so bili njegovi filmi v času komunističnega režima zelo priljubljeni, so 11. novembra 2017 v središču Budimpešte odkrili bronasti kip Spencerja, ki je bil večji od naravne velikosti. Kip je ustvaril kipar [[Szandra Tasnádi]], na otvoritvi pa je bila prisotna Spencerjeva hči Cristiana.<ref>{{navedi novice |url=https://www.independent.co.ug/statue-actor-bud-spencer-unveiled-budapest/ |title=Statue of actor Bud Spencer unveiled in Budapest |date=12 November 2017 |access-date=2022-02-19|newspaper=[[Independent]]}}</ref> Na podstavku kipa je napis »Mi sohasem veszekedtünk« (»Nikoli se nismo kregali«), ki je citat iz pohvale Terencea Hilla o njunem dolgoletnem prijateljstvu in partnerstvu.<ref>{{navedi splet |url=https://hungarytoday.hu/statue-actor-bud-spencer-unveiled-budapest-59614/ |title=Statue of Actor Bud Spencer Unveiled in Budapest |publisher=Hungary Today |date=13 November 2017 |access-date=2022-02-19 |archive-date=2022-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220219112151/https://hungarytoday.hu/statue-actor-bud-spencer-unveiled-budapest-59614/ |url-status=dead }}</ref> Videoigro Beat 'em up z naslovom ''Bud Spencer & Terence Hill: Slaps and Beans'', ki temelji na kinematografskem delu Spencerja in Hilla, je razvilo italijansko podjetje Trinity Team srls, leta 2018 pa ga je prvič objavilo nemško podjetje Buddy Productions GmbH.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slapsandbeans.com/index.php?lang=en |title=Bud Spencer & Terence Hill: Slaps and Beans (official website) |publisher=Buddy Productions GmbH |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nintendolife.com/news/2018/07/bud_spencer_and_terence_hill_arrive_on_switch_with_slaps_and_beans_in_tow |title=Bud Spencer & Terence Hill Arrive on Switch With Slaps And Beans in Tow |first=Damien |last=McFerran |date=25 July 2018 |access-date=2022-02-12 |work=[[Nintendo Life]] |publisher=[[Gamer Network]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nintendolife.com/reviews/switch-eshop/bud_spencer_and_terence_hill_-_slaps_and_beans |title=Bud Spencer & Terence Hill - Slaps and Beans Review (Switch eShop) |first=Gonçalo |last=Lopes |date=30 July 2018 |access-date=2022-02-19|work=[[Nintendo Life]] |publisher=[[Gamer Network]]}}</ref> Leta 2021 se je v [[Berlin|Berlinu]] odprl muzej Buda Spencerja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.budspencer-museum.com/Englischer-Titel |website=budspencer-museum.com |title=Bud Spencer Museum |access-date=2022-02-19 }}</ref> == Filmografija == [[Slika:Lo chiamavano Trinità.png|sličica|250x250_pik|Bud Spencer in [[Terence Hill]] v ''[[Kličejo me Trinity]]'' (1970)]] [[Slika:Anche gli angeli mangiano fagioli- film.png|sličica|[[Giuliano Gemma]] in Bud Spencer v prizoru iz filma ''[[Tudi angeli jedo fižol]]'' (1973)]] [[Slika:Altrimenti ci arrabbiamo.png|sličica|Spencer in Hill v ''[[...sicer se jezimo!]]'' (1974)]] [[Slika:Chitrovaunamicotrovauntesoro.jpg|sličica|Spencer, Hill, Salvatore Borghese v John Fujioka in ''[[Tko najde prijatelja, najde bogatstvo]]'' (1981)]] [[Slika:Tomás Milián Bud Spencer 1983.jpg|sličica|Bud Spencer in [[Tomás Milián]] v ''[[Pes in mačka]]'' (1983)]] === Kino === ==== Kot Carlo Pedersoli ==== * ''[[Ta duh mojega moža]]'' (1950) - brez kredita * ''[[Quo Vadis (film)|Quo Vadis]]'' (1951) - brez kredita * ''[[Človeški torpedi]]'' (1954) * ''[[Junak našega časa]]'' (1955) * ''[[Zbogom orožje]]'' (1957) - brez kredita * ''[[Mamin kokos]]'' (1958) * ''[[Hannibal (film, 1959)|Hannibal]]'' (1959) ==== Kot Bud Spencer ==== * ''[[Bog odpušča ... jaz ne!]]'' (1967) * ''[[Danes meni ... jutri tebi]]'' (1968) * ''[[Mimo zakona]]'' (1968) * ''[[Štiri Ave Maria]]'' (1968) * ''[[Vojska 5 mož]]'' (1969) * ''[[Hrib škornjev]]'' (1969) * ''[[Gott mit uns (Bog je z nami)]]'' (1970) * ''[[Kličejo me Trinity]]'' (1970) * ''[[Črni korsar]]'' (1971) * ''[[Trinity je še vedno moje ime]]'' (1971) * ''[[4 sive žametne muhe]]'' (1971) * ''[[Lahko se naredi ... amigo]]'' (1972) * ''[[Črno Torino]]'' (1972) * ''[[...Močnejši, fantje!]]'' (1972) * ''[[En razlog za življenje in en razlog za smrt]]'' (1972) * ''[[Tudi angeli jedo fižol]]'' (1973) * ''[[Bigfoot policaj]]'' (1973) * ''[[...sicer se jezimo!]]'' (1974) * ''[[Obrni drugo lice]]'' (1974) * ''[[Bigfoot v Hong Kongu]]'' (1975) * ''[[Vojak sreče]]'' (1976) * ''[[Charleston]]'' (1977) * ''[[Dve skoraj ploski super nogi]]'' (1977) * ''[[Afriški Bigfoot]]'' (1978) * ''[[Imenovali so ga Buldožer]]'' (1978) * ''[[Sodo in nenavadno]]'' (1978) * ''[[Nezemeljski šerif]]'' (1979) * ''[[Jaz sem s povodnimi konji]]'' (1979) * ''[[Bigfoot Egipta]]'' (1980) * ''[[Kdo ve zakaj ... vse se mi zgodijo]]'' (1980) * ''[[Pazi na pero]]'' (1981) * ''[[Tko najde prijatelja, najde bogatstvo]]'' (1981) * ''[[Banana Joe]]'' (1982) * ''[[Bomber]]'' (1982) * ''[[Pes in mačka]]'' (1983) * ''[[Rojen s srajco]]'' (1983) * ''[[Ni dveh brez štirih]]'' (1984) * ''[[Policajci iz Mijamije]]'' (1985) * ''[[Aladdin (film, 1986)|Aladdin]]'' (1986) * ''[[Ena noga v nebesih]]'' (1991) * ''[[Božični sod]]'' (1994) * ''[[Ognjemet (film)|Ognjemet]]'' (1997) * ''[[To the Limit]]'' (1997) * ''[[Sinovi vetra]]'' (2000) * ''[[Petje za zasloni]]'' (2003) * ''[[Dragi, jaz sem morilec]]'' (2009) === Televizija === * ''[[Big Man]]'' - TV serija, 6 epizod (1988) * ''[[Extralarge]]'' - TV serija, 12 epizod (1991-1993) * ''[[Mi smo angeli]]'' - TV serija, 6 epizod (1997) * ''[[Tri za vedno]]'' - TV miniserija, 8 epizod (1998) * ''[[Oče Hope]]'' - TV film (2005) * ''[[Kruh in olje, režija Gianpaolo Sodano]]'' - TV srednjemetražni film (2008) * ''[[Kuharjevi zločini]]'' - TV serija, 11 epizod (2010) === Videoklip === * ''Come Bud Spencer e Terence Hill'' iz [[Controtempo]] (2010) * ''Let It Be'' od [[Gyllene Tider]] === Reklame === * Maa Assicurazioni (1986-1987) * Big Babol (1989) * Lavazza (1994) * Melegatti (2007) * Bancaja (2009) == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote|Bud Spencer}} * [http://www.budspencerofficial.com Uradna spletna stran Bud Spencer] * {{imdb ime|id=817881|ime=Bud Spencer}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Spencer, Bud}} [[Kategorija:Italijanski filmski igralci]] [[Kategorija:Italijanski komiki]] [[Kategorija:Italijanski producenti]] [[Kategorija:Italijanski scenaristi]] [[Kategorija:Italijanski piloti]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski plavalci]] [[Kategorija:Italijanski režiserji]] b4qjf8omubw8jogi38xn2c4631dmn2l Bitka za Harkov (2022) 0 513516 6665629 6512546 2026-04-26T03:53:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665629 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka za Harkov | image = Battle of Kharkiv (2022).png | partof = [[Vzhodno-ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino (2022)]] | caption = Bitka za Harkov | date = 24. februar 2022 - danes ({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022}})<ref>{{navedi splet |author-last1=Harding |author-first1=Luke |url=https://apple.news/AaXq70KfATu2dJIxsVdW9vw |title=Kharkiv governor claims Russian troops repelled from city; Kharkiv governor Oleh Synyehubov says Ukrainian soldiers are now 'cleaning up' the eastern city |website=[[The Guardian]] |date=27 February 2022 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227162935/https://apple.news/AaXq70KfATu2dJIxsVdW9vw |url-status=live }}</ref> | place = [[Harkov]], [[Harkovska Oblast]] | status = Zmaga Ukrajine.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.understandingwar.org/sites/default/files/Russian%20Operations%20Assessments%20May%2013.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2022-05-14 |archive-date=2022-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516172652/https://www.understandingwar.org/sites/default/files/Russian%20Operations%20Assessments%20May%2013.pdf |url-status=dead }}</ref><ref> https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-has-won-the-battle-of-kharkiv-analysts-say-as-kyiv-warns-of-long-phase-of-war</ref><ref> https://kharkov.comments.ua/news/war/2022/11384-ukraina-vyigrala-bitvu-za-harkov---voennye-eksperty.amp</ref> Protiofenzivo v Harkov oblast. | combatant1 = {{flagicon|Russia}} '''[[Rusija]]''' | combatant2 = {{flagicon|Ukraine}} '''[[Ukrajina]]''' | commander1 = {{flagicon|RUS}} [[Vitalij Gerasimov]]{{KIA}}<ref>{{navedi novice |title= Vitaly Gerasimov: second Russian general killed, Ukraine defence ministry claims |url= https://www.theguardian.com/world/2022/mar/08/vitaly-gerasimov-second-russian-general-killed-ukraine-defence-ministry-claims |website= [[The Guardian]] |date= March 7, 2022}}</ref> | commander2 = Neznano | casualties1 = Neznano | casualties2 = '''Vir: Ukrajina:''' 76 ubitih, 124 ranjenih<ref name=":1">{{navedi novice |title= Атака Росії на Харків: загинуло 209 осіб, серед яких 133 цивільних |url= https://www.slovoidilo.ua/2022/03/07/novyna/bezpeka/ataka-rosiyi-xarkiv-zahynulo-209-osib-sered-yakyx-133-cyvilnyx |work=Slovo i Dilo |date= March 7, 2022 |access-date=March 7, 2022 |language=uk}}</ref> | casualties3 = {{plainlist| * '''Vir: Ukrajina:''' 133 civilistov ubitih, 319 ranjenih<ref name=":1"/><br>600.000+ evakuiranih<ref name="evacuation"/>}} | units1 = {{flagicon image|Banner_of_the_Armed_Forces_of_the_Russian_Federation_(obverse).svg}} [[Oborožene sile Ruske federacije]] *1. gardijska tankovska armada **4. gardijska tankovska divizija<ref>{{navedi splet |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russia-ukraine-warning-update-initial-russian-offensive-campaign-assessment |title=Russia-Ukraine Warning Update: Initial Russian Offensive Campaign Assessment |access-date=26 February 2022 |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225225122/https://understandingwar.org/backgrounder/russia-ukraine-warning-update-initial-russian-offensive-campaign-assessment |url-status=live }}</ref> **423. gardijski motorizirani strelski polk *20. gardijska združena vojska<ref>{{navedi splet|url=https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-february-26|title=Russia-Ukraine Warning Update: Russian Offensive Campaign Assessment, February 26|website=Critical Threats|access-date=27 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226212007/https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-february-26|url-status=live}}</ref> *200. ločena motorizirana strelska brigada<ref>{{navedi splet |url=https://twitter.com/InformNapalm/status/1496839275282849796 |title=Archived copy |access-date=26 February 2022 |archive-date=24 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224132758/https://twitter.com/InformNapalm/status/1496839275282849796 |url-status=live }}</ref> *25. gardijska motorizirana strelska brigada<ref>{{navedi splet|url=https://www.einnews.com/pr_news/564124181/russia-ukraine-warning-update-russian-offensive-campaign-assessment-february-25-2022|title=Russia-Ukraine Warning Update: Russian Offensive Campaign Assessment, February 25, 2022 |date=25 February 2022|website=EIN News|access-date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227095046/https://www.einnews.com/pr_news/564124181/russia-ukraine-warning-update-russian-offensive-campaign-assessment-february-25-2022|url-status=live}}</ref><ref name=":0"/> | units2 = {{flagicon image|Ensign_of_the_Ukrainian_Armed_Forces.svg}} [[Ukrajinske oborožene sile]] * Ivan Kozhedub Nacionalna univerza zračnih sil<ref name=":1"/> * [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=":1"/> {{flagicon image|Ensign of the National Guard of Ukraine.svg}} [[Narodna garda Ukrajine]]<ref name=":1"/><br>{{flagicon image|Flag of the Security Service of Ukraine.svg}} [[Varnostna služba Ukrajine]]<ref name=":1"/><br>{{flagicon image|Flag of the State Border Guard Service of Ukraine.svg}} [[Državna mejna straža Ukrajine]]<ref name=":1"/> }} '''Bitka za Harkov''' je aktualni vojaški spopad med vojaškimi silami [[Oborožene sile Ruske federacije|Rusije]] in [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajine]], ki poteka v okolici mesta [[Harkov]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]].<ref>{{Navedi splet|title=Russian tanks are burning near Kharkov (video)|url=https://www.segodnya.ua/regions/kharkov/pod-harkovom-goryat-rossiyskie-tanki-video-1605012.html|accessdate=25 February 2022|archive-date=2022-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224165750/https://www.segodnya.ua/regions/kharkov/pod-harkovom-goryat-rossiyskie-tanki-video-1605012.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine's War with Russia: The Situation in Kharkiv|url=https://kharkov.comments.ua/news/society/accidents/10497-voyna-ukrainy-s-rossiey-situaciya-v-harkove.html|accessdate=25 February 2022}}</ref> Harkov, ki leži le 32 kilometrov južno od rusko-ukrajinske meje, je drugo največje mesto v Ukrajini in velja za glavno tarčo ruske vojske.<ref>{{navedi novice|last=Higgins|first=Andrew|date=2022-02-24|title=Kharkiv, Ukraine’s second-largest city, is a major target of Russia. Here’s why.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/kharkiv-russia.html|access-date=2022-02-25|issn=0362-4331|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224215448/https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/kharkiv-russia.html|url-status=live}}</ref> Bitka je bila opisana kot ena najbolj smrtonosnih bitk v invaziji, ukrajinski predsedniški svetovalec pa jo je opisal kot »[[Stalingrad]] 21. stoletja.«<ref>{{navedi splet|date=2 March 2022|title=Russia-Ukraine War: What to know on Day 7 of Russian assault|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-united-nations-general-assembly-state-of-the-union-address-kyiv-business-1fc732f01985f1b57e8dc5e7e411805f|access-date=2 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184211/https://apnews.com/article/russia-ukraine-united-nations-general-assembly-state-of-the-union-address-kyiv-business-1fc732f01985f1b57e8dc5e7e411805f|url-status=live}}</ref> == Bitka == === Februar === 24. februarja so ruske sile, zbrane v [[Belgorod|Belgorodu]], prečkale mejo in začele napredovati proti Harkovu, kjer so naletele na ukrajinski odpor.<ref name=":2">{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/28/kharkiv-ukraine-russia-war-east/ |title=Why Kharkiv, a city known for its poets, has become a key battleground in Ukraine |newspaper=[[The Washington Post]] |access-date=1 March 2022 |archive-date=2 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054943/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/28/kharkiv-ukraine-russia-war-east/ |url-status=live }}</ref> Rusi so mesto tudi obstreljevali s [[Topništvo|topništvom]], pri čemer je bil ubit deček.<ref>{{navedi splet|last=Losh|first=Jack|title=The Kharkiv Resistance Has Already Begun|url=https://foreignpolicy.com/2022/02/24/russia-ukraine-war-resistance-kharkiv/|access-date=25 February 2022|website=Foreign Policy|language=en-US|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225044904/https://foreignpolicy.com/2022/02/24/russia-ukraine-war-resistance-kharkiv/|url-status=live}}</ref> Do 25. februarja so se začeli srditi boji v severnem predmestju mesta v bližini vasi Tsirkuni, kjer so ukrajinske sile Ruse uspele zadržati.<ref>{{navedi novice|last=Schwirtz|first=Michael|date=25 February 2022|title=Scenes from Kharkiv: Battle wreckage, the boom of artillery, and people sheltering in the subway.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/02/25/world/europe/kharkiv-ukraine-military.html|access-date=25 February 2022|issn=0362-4331|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225173613/https://www.nytimes.com/2022/02/25/world/europe/kharkiv-ukraine-military.html|url-status=live}}</ref> 26. februarja je [[Oleh Sinjehubov]], guverner Harkovske oblasti, izjavil, da je celotno mesto še vedno pod ukrajinskim nadzorom.<ref>{{cite tweet|number=1497638655560720387|user=shaunwalker7|title=Governor of Kharkiv says whole city under Ukrainian control, announced curfew from 6pm – non-military vehicles on the street will be “liquidated”|date=26 February 2022|access-date=27 February 2022|first=Shaun|last=Walker}}</ref> Ameriški uradniki so poročali, da so najhujši boji v celotnem konfliktu potekali v Harkovu.<ref>{{navedi splet |date=26 February 2022|title=Heaviest fighting in Ukraine is "in and around Kharkiv," senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_e35d9446cf7894d44d052efb96a58c9c|access-date=26 February 2022|website=CNN|language=en|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226210525/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_e35d9446cf7894d44d052efb96a58c9c|url-status=live}}</ref> [[Slika:Apartment_block_in_Kharkiv_damaged_during_Russian_invasion.jpg|levo|sličica|Stanovanjski blok v Harkovu, ki ga je delno uničil izstrelek, 26. februar]] 27. februarja zgodaj zjutraj so ruske sile uničile plinovod v Harkovu.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=27 February 2022|title=Ukraine says Russian troops blow up gas pipeline in Kharkiv|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-russian-troops-blow-up-gas-pipeline-kharkiv-2022-02-27/|access-date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227151344/https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-russian-troops-blow-up-gas-pipeline-kharkiv-2022-02-27/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|title=Ukraine says Russian forces blew up gas pipeline in Kharkiv, country's second-largest city|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraine-russian-forces-blew-gas-pipeline-kharkiv-countrys-83136949|access-date=27 February 2022|website=ABC News|language=en|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227033223/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraine-russian-forces-blew-gas-pipeline-kharkiv-countrys-83136949|url-status=live}}</ref> Kasneje zjutraj so ruske sile vstopile v Harkov, pri čemer je Sinjehubov poročal, da v mestu potekajo hudi boji,<ref>{{navedi splet|last=AP|title=Russian troops enter Kharkiv, Ukraine's second-largest city|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/russian-troops-reportedly-enter-kharkiv-ukraines-second-largest-city/|access-date=27 February 2022|website=www.timesofisrael.com|language=en-US|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227140959/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/russian-troops-reportedly-enter-kharkiv-ukraines-second-largest-city/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=27 February 2022|title=Kharkiv governor reports that heavy fighting is taking place inside the city.|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/kharkiv-governor-reports-that-heavy-fighting-is-taking-place-inside-the-city/|access-date=27 February 2022|website=The Kyiv Independent|language=en-US|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227072103/https://kyivindependent.com/uncategorized/kharkiv-governor-reports-that-heavy-fighting-is-taking-place-inside-the-city/|url-status=live}}</ref> svetovalec ministrstva za notranje zadeve Anton Heraščenko pa je trdil, da v središču mesta potekajo ulični boji.<ref>{{navedi novice|last1=Turak|first1=Natasha|title=Street fighting rages in Ukraine's second-biggest city|url=https://www.cnbc.com/2022/02/27/ukraine-holds-on-to-kyiv-as-dawn-breaks-as-us-and-europe-impose-massive-new-sanctions.html|access-date=27 February 2022|work=[[CNBC]]|date=27 September 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227072047/https://www.cnbc.com/2022/02/27/ukraine-holds-on-to-kyiv-as-dawn-breaks-as-us-and-europe-impose-massive-new-sanctions.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |first1=Paul P. |last1=Murphy |first2=Katie |last2=Polglase |first3=Gianluca |last3=Mezzofiore |first4=Tim |last4=Lister |first5=Josh |last5=Pennington |first6=Ivana |last6=Kottasová |title=One battle in Kharkiv shows how Ukraine is fighting back against the Russian invasion|url=https://www.cnn.com/2022/02/28/europe/kharkiv-street-fight-russia-ukraine-intl-cmd/index.html|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301042705/https://www.cnn.com/2022/02/28/europe/kharkiv-street-fight-russia-ukraine-intl-cmd/index.html|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je medtem zatrdil, da so ruske sile dosegle predajo ukrajinskega 302. protiletalskega raketnega polka in zajele 471 ukrajinskih vojakov, kar so ukrajinski viri zanikali.<ref>{{navedi splet|title=Center for Countering Misinformation: Russian reports about surrendered 302nd anti-aircraft regiment in Kharkiv region fake|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/803053.html|access-date=27 February 2022|website=Interfax-Ukraine|language=en|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227144104/https://ua.interfax.com.ua/news/general/803053.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Brown|date=27 February 2022|title=Defense Ministry: The 302nd Anti-Aircraft Missile Regiment Of The Armed Forces Of Ukraine, Armed With BukM-1 Systems, Voluntarily Laid Down Arms|url=https://eprimefeed.com/latest-news/defense-ministry-the-302nd-anti-aircraft-missile-regiment-of-the-armed-forces-of-ukraine-armed-with-bukm-1-systems-voluntarily-laid-down-arms/23838/|access-date=27 February 2022|website=ePrimefeed|language=en-US|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227141201/https://eprimefeed.com/latest-news/defense-ministry-the-302nd-anti-aircraft-missile-regiment-of-the-armed-forces-of-ukraine-armed-with-bukm-1-systems-voluntarily-laid-down-arms/23838/|url-status=live}}</ref> Ukrajinski predstavniki so medtem trdili, da so ukrajinske sile uničile polovico ruskih vojaških vozil, ki so napredovala v Harkov, vključno z najmanj šestimi vozili [[Tigt (rusko vojaško vozilo)|GAZ Tigr-M]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dailysabah.com/world/europe/ukrainian-army-destroys-half-of-russian-transport-in-kharkiv-top-adviser|title=Ukrainian army destroys half of Russian transport in Kharkiv: Top adviser|first=DAILY SABAH WITH|last=AP|date=27 February 2022|website=Daily Sabah|access-date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227105850/https://www.dailysabah.com/world/europe/ukrainian-army-destroys-half-of-russian-transport-in-kharkiv-top-adviser|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russian Armored Vehicles Meet Tough Resistance in Kharkiv|url=https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news-2022-02-26/card/russian-armored-vehicles-meet-tough-resistance-in-kharkiv-LxS7PaOdbXz56faAoFRk|access-date=27 February 2022|website=WSJ|language=en|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228032830/https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news-2022-02-26/card/russian-armored-vehicles-meet-tough-resistance-in-kharkiv-LxS7PaOdbXz56faAoFRk|url-status=live}}</ref> Popoldne 27. februarja je Sinjehubov poročal, da so ukrajinske sile ponovno prevzele popoln nadzor nad mestom.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine restores full control over Kharkiv: City governor|url=https://www.dailysabah.com/world/ukraine-restores-full-control-over-kharkiv-city-governor/news|website=Daily Sabah|access-date=27 February 2022|date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227113240/https://www.dailysabah.com/world/ukraine-restores-full-control-over-kharkiv-city-governor/news|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60543087|title=Ukraine invasion: Kharkiv residents describe intense battle to defend city|website=BBC|date=27 February 2022|author1=George Bowden|author2=Viktoriia Zhuhan|access-date=27 February 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301135054/https://www.bbc.com/news/world-europe-60543087|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Sullivan|first=Becky|date=27 February 2022|title=After a night of heavy fighting, Ukrainian officials say they still control Kharkiv|language=en|work=NPR|url=https://www.npr.org/2022/02/27/1083353689/russian-troops-enter-ukraines-2nd-largest-city-kharkiv-as-invasion-continues|access-date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227205438/https://www.npr.org/2022/02/27/1083353689/russian-troops-enter-ukraines-2nd-largest-city-kharkiv-as-invasion-continues|url-status=live}}</ref> Dodal je, da se je predalo več deset ruskih vojakov, ki so se pritoževali nad demoralizacijo, nerazumevanjem svojega poslanstva in pomanjkanjem goriva.<ref>{{navedi novice|date=27 February 2022|title=Ukrainian commander in Kharkiv says dozens of Russians surrendered|work=Azeri-Press Agency|url=https://apa.az/en/europe/ukrainian-commander-in-kharkiv-says-dozens-of-russians-surrendered-369550|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228103835/https://apa.az/en/europe/ukrainian-commander-in-kharkiv-says-dozens-of-russians-surrendered-369550|url-status=live}}</ref> 28. februarja je ukrajinski uradnik [[Anton Heraščenko]] trdil, da je bilo v ruskih raketnih napadih na mesto ubitih več deset civilistov.<ref>{{navedi splet|title=Several killed as Russian rockets pound Ukraine's Kharkiv|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/28/ukraine-reports-dozens-killed-in-kharkiv-rocket-strikes|access-date=28 February 2022|website=www.aljazeera.com|language=en|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228220554/https://www.aljazeera.com/news/2022/2/28/ukraine-reports-dozens-killed-in-kharkiv-rocket-strikes|url-status=live}}</ref> Kasneje je poročal, da je bilo ubitih 11 civilistov, več deset pa ranjenih.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/dozens-killed-rocket-strikes-ukrainian-city-kharkiv-says-ukrainian-official-2022-02-28/|title=Rocket strikes kill 11 in Ukrainian city of Kharkiv, says regional official|work=Reuters|date=28 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054921/https://www.reuters.com/world/dozens-killed-rocket-strikes-ukrainian-city-kharkiv-says-ukrainian-official-2022-02-28/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/28/kharkiv-rockets-shelling-russia-ukraine-war/|title=Archived copy|newspaper=[[The Washington Post]]|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228165501/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/28/kharkiv-rockets-shelling-russia-ukraine-war/|url-status=live}}</ref> Župan Harkova [[Igor Terehov]] je še kasneje sporočil, da je bilo ubitih devet civilistov, 37 pa ranjenih.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine invasion: Three children among nine dead as footage shows Kharkiv apartment block being rocked by series of blasts|url=https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-cluster-munition-strikes-buildings-in-kharkiv-as-dozens-killed-in-mass-shelling-12554056|access-date=28 February 2022|work=Sky News|language=en|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301031535/https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-cluster-munition-strikes-buildings-in-kharkiv-as-dozens-killed-in-mass-shelling-12554056|url-status=live}}</ref> Med ubitimi je bil tudi 25-letni študent iz [[Alžirija|Alžirije]], ki ga je ubil ruski ostrostrelec.<ref>{{navedi splet|last=Staff|first=The New Arab|date=28 February 2022|title=Algerian graduate killed in fierce Russian bombardment of Ukraine's second city Kharkiv|url=https://english.alaraby.co.uk/news/algerian-graduate-killed-ukraine-while-hiding-shelter|access-date=1 March 2022|website=|language=en|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228181416/https://english.alaraby.co.uk/news/algerian-graduate-killed-ukraine-while-hiding-shelter|url-status=live}}</ref> Kasneje, 28. februarja, je Terehov poročal, da so ruske sile začele uničevati električne postaje v Harkovu, zaradi česar so nekatera območja mesta ostala brez elektrike, ogrevanja in vode. Dodal je še, da je bilo v ruskem obstreljevanju poškodovanih 87 hiš.<ref>{{navedi splet|last=Roshchina|first=Olena|title=Invaders have begun to blow up power substations in Kharkiv – mayor|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/02/28/7326949/|date=28 February 2022|access-date=1 March 2022|work=Pravda|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301044537/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/02/28/7326949/|url-status=live}}</ref> === Marec === [[Slika:Shelling_of_Kharkiv_regional_state_administration,_01_March_2022.webm|levo|thumbtime=0:04|sličica|Obstreljevanje regionalne državne uprave v Harkovu, 1. marec]] 1. marca zjutraj je ruska raketa [[3M-54 Kalibr|3M54-1 Kalibr]] zadela [[Trg svobode (Harkov)|Trg svobode]] v središču Harkova in eksplodirala pred upravno stavbo Harkovske oblasti.<ref>{{navedi novice|last=|first=|date=1 March 2022|title=Ukraine conflict: Russia bombs Kharkiv's Freedom Square and opera house|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60567162|work=[[BBC News]]|location=|access-date=|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301115154/https://www.bbc.com/news/world-europe-60567162|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Footage appears to show strike on Kharkiv local government building|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/footage-appears-to-show-strike-on-kharkiv-local-government-building/|access-date=1 March 2022|website=www.timesofisrael.com|language=en-US|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054903/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/footage-appears-to-show-strike-on-kharkiv-local-government-building/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=Mar 2, 2022|title=Christo Grozev on Twitter: "We enhanced the CCTV images from the moment..."|url=https://twitter.com/christogrozev/status/1498940319211130881|access-date=2022-03-04|website=Twitter|language=en}}</ref> V eksploziji je bil uničen [[Slovenija|slovenski]] konzulat.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=1 March 2022|title=Slovenia's consulate in Ukraine destroyed in attack on Kharkiv -ministry|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-consulate-ukraine-destroyed-attack-kharkiv-ministry-2022-03-01/|access-date=2 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231232/https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-consulate-ukraine-destroyed-attack-kharkiv-ministry-2022-03-01/|url-status=live}}</ref> Poškodovani sta bili tudi operna hiša in koncertna dvorana.<ref>{{navedi splet|date=1 March 2022|title=Ukraine conflict: Russia bombs Kharkiv's Freedom Square and opera house|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60567162|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301115154/https://www.bbc.com/news/world-europe-60567162|archive-date=1 March 2022|access-date=2 March 2022|work=BBC}}</ref> Skupno število žrtev napada ni jasno, saj več ukrajinskih uradnikov poroča o različnih številkah; najmanj 7 je bilo ubitih, najmanj 24 pa ranjenih.<ref name=":5">{{navedi novice|last=Trofimov|first=Yaroslav|date=2 March 2022|title=Russia Resumes Kharkiv Bombardment in Bid to Break Ukrainian Resistance|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-resumes-kharkiv-bombardment-in-bid-to-break-ukrainian-resistance-11646208607|access-date=2 March 2022|issn=0099-9660|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303021005/https://www.wsj.com/articles/russia-resumes-kharkiv-bombardment-in-bid-to-break-ukrainian-resistance-11646208607|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=1 March 2022|title=Footage appears to show strike on Kharkiv local government building|url=https://www.reuters.com/world/least-10-killed-latest-rocket-strikes-ukraines-kharkiv-says-ukrainian-official-2022-03-01/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054916/https://www.reuters.com/world/least-10-killed-latest-rocket-strikes-ukraines-kharkiv-says-ukrainian-official-2022-03-01/|archive-date=2 March 2022|access-date=2 March 2022|work=Reuters|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2 March 2022|title=Ukraine Says 10 Civilians Killed in Fresh Russian Shelling in Kharkiv|url=https://www.news18.com/news/world/ukraine-says-10-civilians-killed-in-fresh-russian-shelling-in-kharkiv-4825118.html|access-date=2 March 2022|website=News18|language=en|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231258/https://www.news18.com/news/world/ukraine-says-10-civilians-killed-in-fresh-russian-shelling-in-kharkiv-4825118.html|url-status=live}}</ref> Biatlonska zveza Ukrajine je pozneje sporočila, da je bil med ukrajinskimi vojaki, ubitimi 1. marca v Harkovu, tudi Jevgenij Mališev, [[Biatlon|biatlonec]] in nekdanji član ukrajinske reprezentance.<ref>{{navedi splet|date=1 March 2022|title=Ex-biathlete of the Ukrainian national team died in the war with Russia|url=https://odessa-journal.com/ex-biathlete-of-the-ukrainian-national-team-died-in-the-war-with-russia/|access-date=2 March 2022|website=odessa-journal.com|language=en|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231255/https://odessa-journal.com/ex-biathlete-of-the-ukrainian-national-team-died-in-the-war-with-russia/|url-status=live}}</ref> Kasneje, 1. marca, so poročali, da je bil med ruskim obstreljevanjem ubit 21-letni [[Indija|indijski]] študent, ki je študiral na Državni medicinski univerzi v Harkovu. Študent je bil iz vasi Čalageri v [[Karnataka|Karnataki]].<ref>{{navedi splet|title="Shocked", Says Chief Minister On Killing Of Karnataka Student In Ukraine|url=https://www.ndtv.com/india-news/indian-student-killed-in-ukraine-making-all-efforts-to-bring-back-naveens-body-says-karnataka-chief-minister-2796950|access-date=1 March 2022|website=NDTV.com|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054933/https://www.ndtv.com/india-news/indian-student-killed-in-ukraine-making-all-efforts-to-bring-back-naveens-body-says-karnataka-chief-minister-2796950|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=1 March 2022|title=Indian boy, who studied medicine in Ukraine, killed in Kharkiv shelling|url=https://indianexpress.com/article/world/indian-student-killed-in-shelling-ukraine-kharkiv-7796125/|access-date=1 March 2022|website=The Indian Express|language=en|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301162310/https://indianexpress.com/article/world/indian-student-killed-in-shelling-ukraine-kharkiv-7796125/|url-status=live}}</ref> Po navedbah lokalnega indijskega študentskega koordinatorja je bil ubit med zračnim napadom zjutraj, ko je stal v vrsti za nakup živil.<ref name=":3">{{navedi splet|title=Indian student from Haveri district in Karnataka killed in shelling in Ukraine's Kharkiv|url=https://www.newindianexpress.com/nation/2022/mar/01/indian-student-from-haveri-district-in-karnataka-killed-in-shelling-in-ukraines-kharkiv-2425083.html|access-date=1 March 2022|website=The New Indian Express|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302055017/https://www.newindianexpress.com/nation/2022/mar/01/indian-student-from-haveri-district-in-karnataka-killed-in-shelling-in-ukraines-kharkiv-2425083.html|url-status=live}}</ref> Indijske oblasti so pozneje sporočile, da so v okviru [[Operacija Ganga|širše operacije]] iz Kijeva evakuirale vse indijske državljane. Od 8000 indijskih študentov, ki so bili 1. marca še vedno v Ukrajini, jih je bila približno polovica v Harkovu in [[Sumi|Sumiju]].<ref>{{navedi splet|title=No Indian Left In Kyiv, 26 Evacuation Flights Over Next 3 Days: Centre|url=https://www.ndtv.com/india-news/26-flights-over-next-3-days-to-bring-back-indians-from-ukraine-centre-2797543|access-date=1 March 2022|website=NDTV.com|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054948/https://www.ndtv.com/india-news/26-flights-over-next-3-days-to-bring-back-indians-from-ukraine-centre-2797543|url-status=live}}</ref> Med obstreljevanjem 1. marca je bila ubita tudi članica posebne nadzorne misije OVSE v Ukrajini Mayna Fenina.<ref>{{navedi novice|title=OSCE member killed in shelling of Kharkiv|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-02-22/h_fa3cbca0d52b916b1843461d7753f78f|access-date=3 March 2022|agency=CNN|date=2 March 2022|language=en|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231258/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-02-22/h_fa3cbca0d52b916b1843461d7753f78f|url-status=live}}</ref> 2. marca je Sinjehubov izjavil, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj 21 ljudi, 112 pa ranjenih.<ref name=":4">{{navedi splet|title=At least 21 killed, 112 wounded in shelling of Kharkiv – Ukrainian official|url=https://www.reuters.com/world/europe/least-21-killed-112-wounded-shelling-kharkiv-ukrainian-official-2022-03-02/|date=2 March 2022|access-date=2 March 2022|work=Reuters|language=en-US|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302065342/https://www.reuters.com/world/europe/least-21-killed-112-wounded-shelling-kharkiv-ukrainian-official-2022-03-02/|url-status=live}}</ref> Ruski padalci so se po zračnem napadu na mesto izkrcali v Harkovu in napadli ukrajinsko vojaško bolnišnico, zaradi česar je prišlo do hudih spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami. Lokalni uradnik je kasneje trdil, da ukrajinske sile še vedno nadzorujejo bolnišnico.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/ukraine-cities-bombardment-russia-attack-kyiv-kharkiv-russian-war-invasion|title=Bombardment of Ukraine's cities intensifies as Russia counters resistance with air strikes|work=The Guardian|author1=Martin Farrer|author2=Luke Harding|date=1 March 2022|accessdate=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302061136/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/ukraine-cities-bombardment-russia-attack-kyiv-kharkiv-russian-war-invasion|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.skynews.com.au/world-news/russian-paratroopers-launch-fresh-attack-on-embattled-kharkiv-with-battle-underway-at-military-hospital/news-story/4cbd5625944ddf500545c11291e46302|title=Russian paratroopers launch fresh attack on embattled Kharkiv with battle underway at military hospital|author=Zoe Zaczek|work=Sky News|date=2 March 2022|accessdate=2 March 2022}}</ref> [[Slika:Kharkiv_downtown_street_destroyed_by_Russian_bombardment.jpg|levo|sličica|Ulica v središču Harkova po obstreljevanju]] Zjutraj je rusko obstreljevanje poškodovalo sedež policije v Harkovu, vojaško akademijo in Nacionalno univerzo v Harkovu.<ref>{{navedi splet|last=Binding|first=Lucia|date=2 March 2022|title=Ukraine war: Russian missile strikes pound Kharkiv to 'intimidate civilians'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-paratroopers-storm-military-hospital-in-kharkiv-overnight-as-russian-forces-close-in-on-kyiv-12555332|access-date=2 March 2022|work=Sky News|language=en-UK|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302074330/https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-paratroopers-storm-military-hospital-in-kharkiv-overnight-as-russian-forces-close-in-on-kyiv-12555332|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2 March 2022|title=Military academy building, police headquarters under attack in Ukraine's Kharkiv|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/video/military-academy-building-police-headquarters-under-attack-ukraine-kharkiv-1919729-2022-03-02|access-date=2 March 2022|work=India Today|language=en-IN|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231307/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/video/military-academy-building-police-headquarters-under-attack-ukraine-kharkiv-1919729-2022-03-02|url-status=live}}</ref> Ruske rakete so zadele tudi več stanovanjskih območij.<ref name=":5" /> Ruski izstrelki so pozneje ponovno zadeli Trg svobode in poleg nekaterih visokih stavb poškodovali tudi stavbo mestnega sveta v Harkovu in Deržprom.<ref>{{navedi splet|date=2 March 2022|title=Russian missiles pound central Kharkiv, several buildings damaged: Reports|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russia-ukraine-war-missiles-kharkiv-buildings-damaged-1919904-2022-03-02|access-date=2 March 2022|work=India Today|language=en-IN|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231243/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russia-ukraine-war-missiles-kharkiv-buildings-damaged-1919904-2022-03-02|url-status=live}}</ref> V noči na 2. marec sta dve raketi zadeli sedež sil teritorialne obrambe v Harkovu. Poškodovana je bila tudi katedrala Marijinega vnebovzetja, ki so jo civilisti uporabljali kot zatočišče.<ref>{{navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/2/7327568/|title=Росіяни випустили дві крилаті ракети у штаб територіальної оборони Харкова|work=Pravda|date=2 March 2022|accessdate=3 March 2022|language=uk|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231244/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/2/7327568/|url-status=live}}</ref> Televizija CNN je objavila poročilo, v katerem navaja, da so bila od vseh 16 krajev v Harkovu, ki so bili ta teden tarča ruskega obstreljevanja, le tri območja, ki niso bila namenjena civilnemu prebivalstvu.<ref>{{navedi splet |date=2022-03-04|title=It's 2 p.m. in Kyiv. Here's what's happening|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-04-22/h_b9528a0584f304f235e2eab95623d977|access-date=2022-03-04|website=CNN|language=en}}</ref> [[Slika:Russian_bombardment_on_the_outskirts_of_Kharkiv.jpg|desno|sličica|Posledice bombardiranja na obrobju Harkova]] [[Ukrajinska varnostna služba]] je 6. marca sporočila, da so ruske sile z na tovornjakih-nameščenimi raketometi Grad, obstreljevale Inštitut za fiziko in tehnologijo v Harkovu, v katerem je jedrski raziskovalni center, in opozorila, da bi to lahko povzročilo obsežno ekološko katastrofo.<ref>{{navedi novice|title=Russian forces 'fire rockets at physics institute in Kharkiv with nuclear reactor inside'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-kharkiv-nuclear-reactor-rocket-b2029663.html|author=Andy Gregory|work=The Independent|date=6 March 2022|access-date=6 March 2022}}</ref> [[Mednarodna agencija za atomsko energijo|Mednarodna agencija za jedrsko energijo]] je naslednji dan sporočila, da naj bi bil jedrski raziskovalni objekt poškodovan, vendar ni prišlo do uhajanja sevanja.<ref>{{navedi novice|title=IAEA reports second Ukraine nuclear facility damaged|url=https://www.channelnewsasia.com/world/ukraine-invasion-second-nuclear-facility-damaged-kharkiv-institute-physics-technology-2546936|work=[[CNA (TV network)|CNA]]|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308102412/https://www.channelnewsasia.com/world/ukraine-invasion-second-nuclear-facility-damaged-kharkiv-institute-physics-technology-2546936|url-status=dead}}</ref> Lokalni uradniki za izredne razmere so sporočili, da je bilo v nočnem obstreljevanju mesta ubitih najmanj osem civilistov.<ref>{{navedi novice|title=Russia sets cease-fire for evacuations amid heavy shelling|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-evacuations-kharkiv-01693b3373cf8bcf2400ae29af992bbe|author=Yuras Karmanau|work=Associated Press|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022}}</ref> [[Azerbajdžan|Azerbajdžanski]] konzulat v mestu je bil medtem močno poškodovan.<ref>{{navedi novice|title=Azerbaijani consulate building in Kharkiv seriously damaged [PHOTO]|url=https://www.azernews.az/nation/190303.html|author=Vafa Ismayilova|work=AzerNews|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022}}</ref> Ukrajinsko obrambno ministrstvo je 7. marca sporočilo, da je v bitki v bližini Harkova ubilo ruskega generalmajorja [[Vitalij Geramisov|Vitalija Gerasimova]], prvega namestnika poveljnika 41. armade osrednjega vojaškega okrožja Rusije, ter ubilo in ranilo druge visoke častnike ruske vojske.<ref>{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-russia-fighting-general-killed-b2030661.html|title=Ukraine claims it has killed another Russian general during fighting in Kharkiv|author=Graeme Massie|work=The Independent|date=7 March 2022|accessdate=7 March 2022}}</ref> Sinehubov je 8. marca izjavil, da so iz mesta po železnici evakuirali več kot 600.000 civilistov.<ref name="evacuation">{{navedi novice|url=https://english.nv.ua/nation/more-than-600-000-people-evacuated-by-railways-from-kharkiv-governor-says-50223252.html|title=More than 600,000 people evacuated by railways from Kharkiv, governor says|work=The New Voice of Ukraine|date=8 March 2022|accessdate=8 March 2022}}</ref> == Žrtve == Po podatkih lokalne policije je bilo do 7. marca ubitih 209 ljudi, od tega 133 civilistov. Poleg tega je bilo ranjenih 443 ljudi, od tega 319 civilistov.<ref name=":1" /> {{-}} == Sklici == {{Sklici}} {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Harkov]] 8xhby15pfp85vz63lolew3tnnw2anub Altamura 0 514664 6665435 6262332 2026-04-25T16:42:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665435 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Altamura | official_name = Comune di Altamura | native_name = {{native name|nap|Ialtamùre}} | image_skyline = Puglia Altamura1 tango7174.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = [[Stolnica v Altamuri]] | image_shield = Altamura-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Altamura (metropolitan city of Bari, region Apulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Altamura v pokrajini Bari | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|40|49|N|16|33|E|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Apulija]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Bari|Bari]] (BA) | frazioni = Casal Sabini, Fornello, Madonna del Buon Cammino, Marinella, Masseria Franchini, Pescariello, Sanuca | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 427 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |title=Population data from ISTAT - National Institute of Statistics (Italy) |url=http://demo.istat.it/bilmens2017gen/index.html |accessdate=2022-03-13 |archive-date=2018-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180716065929/http://demo.istat.it/bilmens2017gen/index.html |url-status=dead }}</ref> | population_total = 70.539 | population_as_of = 31 julij 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Altamuran | elevation_footnotes = | elevation_m = 450 | twin1 = | twin1_country = | saint = sv. Irena iz Lecceja | day = May 5 | postal_code = 70022 | area_code = 080 | website = {{official website|http://www.comune.altamura.ba.it}} | footnotes = }} [[File:Altamura street2.jpg|thumb|Ulica v starem mestu]] '''Altamura''' (/ˌæltəˈmʊərə/, italijanščina: [ˌaltaˈmuːra]; bareščina: Ialtamùre) je mesto in občina v [[Apulija|Apuliji]] v južni Italiji. Leži na enem od gričev planote Murge v [[metropolitansko mesto Bari|metropolitanskem mestu Bari]], 45 kilometrov jugozahodno od [[Bari]]ja, blizu meje z [[Bazilikata|Bazilikato]]. Od leta 2017 ima 70.595 prebivalcev.<ref>[http://www.comune.altamura.ba.it/news/comunicati-stampa/27551-bilancio-demografico-continua-la-crescita-della-popolazione.html Source:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202192918/http://www.comune.altamura.ba.it/news/comunicati-stampa/27551-bilancio-demografico-continua-la-crescita-della-popolazione.html |date=2014-02-02 }} Comune di Altamura 12-31-2013</ref> Mesto je znano po posebni kakovosti kruha, imenovanega ''Pane di Altamura'', ki se prodaja v številnih drugih italijanskih mestih. 130.000 let starega kalcificiranega [[Človek iz Altamure|človeka iz Altamure]] so odkrili leta 1993 v bližnji apnenčasti jami, imenovani ''grotta di Lamalunga''. [[File:Archivio Generalizio Agostiniano Carte Rocca P33.png|thumb|left|Pogled na Altamuro (zadnja leta 16. stoletja) - povzeto po zemljevidih knjižnice Angelica - Archivio Generalizio Agostiniano, Carte Rocca P/33<ref>pupillo-immaini, pag. 19</ref>]] == Zgodovina == Območje sodobne Altamure je bilo v [[bronasta doba|bronasti dobi]] gosto poseljeno (naselbina in nekropola La Croce). V regiji je približno petdeset [[gomilno grobišče|tumulov]]. Med 6. in 3. stoletjem pred našim štetjem je bila postavljena masivna linija [[megalit]]skih zidov, katerih sledi so še vedno vidne na nekaterih delih mesta. === Antično mesto === Mesto je bilo naseljeno vse do približno 10. stoletja našega štetja. Nato naj bi ga oropali [[Saraceni]]. Ni zanesljivih virov, ki bi potrdili, kakšno je bilo prvotno ime Altamure. V notranjosti [[Tabula Peutingeriana]] se pojavlja le ''Sublupatia'', ki se lahko nanaša na Santeramo v Colleju, Altamuro ali na majhno regijo v bližini, imenovano ''Jesce''. ''Sublupatia'' namiguje, da je bilo prisotno tudi mesto, ki se je imenovalo ''Lupatia'', čeprav ''Lupatia'' ni omenjena niti v ''Tabula Peutingeriana'' niti v ''Antoninovem itinerariju''. Kljub temu se ''Lupatia'' pojavlja v ''Ravenski kozmografiji'' (bizantinsko obdobje)<ref>''Celia, Ecetium, Norbae, Veneris, Lupicia, Sublupacia, Blera, Silitum, Benusia, Ponti Aufidi, Aquilonia, Submurula''</ref> in v delu Guida iz Pise ''Geographica'' (srednji vek).<ref>Esetium, Norbe, Veneris, Lupicia, Sublupicia, Blera, Silitum, Venusium, Serica, quae nunc Asculus, Aquilonia, Subromula. Item civitas quae dicitur Pissandas</ref><ref>pupillo-jesce, pag. 11</ref> Po starodavni legendi, ki se je prvič pojavila v 13. stoletju našega štetja, je bilo Altamurino prejšnje ime ''Altilia'', iz ''Alter Ilium'', "druge Troje". Po legendi ga je ustanovil Enejev prijatelj Antellus, prav tako ubežnik iz azijskega mesta, ki so ga uničili Grki. Druga legenda pripisuje ustanovitev Althei, kraljici Mirmidoncev. Ottavio Serena je že leta 1880 zavrnil zgornje legende, pa tudi prepričanje, da je bilo starodavno ime Altamura ''Altilia'', saj ni imel zanesljivih virov. Serena je predlagala, da je to ime morda izviralo od neznanega učenjaka visokega srednjega veka, ki je poskušal razložiti ruševine, najdene na tem mestu.<ref name=storie-inedite_p171>[[#storie-inedite|Berloco 1985]]. p. 171.</ref> V 15. in 16. stoletju našega štetja so Altamuro zamenjali tudi za starodavno mesto ''Petilia''. Prepričanje, da je ''Petilia'' starodavno ime Altamure v tistem času, je bilo tako močno, da je bilo v nekaterih italijanskih prevodih Ptolemajeve ''Geografije'' "Petilia" prevedeno kot »Petilia, zdaj Altamura«, kljub temu, da so koordinate, ki jih je dal [[Ptolemaj]], nedvoumno kazale na današnjo [[Kalabrija|Kalabrijo]].<ref name=storie-inedite_p134>Berloco 1985. p. 134</ref><ref>{{navedi splet|url = https://www.wdl.org/en/item/10664/|title = Geography|year = 1478|accessdate = 2022-03-13|archive-date = 2016-08-17|archive-url = https://web.archive.org/web/20160817183157/https://www.wdl.org/en/item/10664/|url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bl.uk/learning/timeline/item126360.html|title=Ptolemy's World Map|accessdate=2022-03-13|archive-date=2021-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211219111334/http://www.bl.uk/learning/timeline/item126360.html|url-status=dead}}</ref> Hipoteza, da je Altamura starodavno mesto ''Petilia'', verjetno izvira od Raffaella Maffeija, saj je bil on prvi znani avtor, ki je to predlagal.<ref name=storie-inedite_p177-178>Berloco 1985. p. 177-178</ref> Leandro Alberti je bil namesto tega prvi učenjak, ki je v svojem delu ''Descrittione [sic] di tutta Italia'' (1550) zavrnil, da je Altamura ''Petilia''. Po mnenju sodobnih znanstvenikov se ''Petilia'' verjetno nanaša na arheološke ostanke, najdene na Monte Stella, goro v Kalabriji.<ref name=strabo>{{navedi splet|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0239:book=6:chapter=1&highlight=petilia#note23|title = Strabo, Geography, BOOK VI., CHAPTER I}}</ref> === Novo mesto === Nekaj stoletij po tem, ko so Altamuro domnevno izropali Saraceni, so jo ponovno začeli naseljevati, ko je cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] ponovno ustanovil mesto (1232) in ukazal gradnjo velike stolnice, ki je postala eno najbolj spoštovanih svetišč v Apuliji. Leta 1248 je pod pritiskom Friderika [[papež Inocenc IV.]] razglasil Altamuro za izvzeto iz jurisdikcije škofa v Bariju, zaradi česar je postala »palatinska cerkev«, ki je enakovredna palačni kapeli. Altamuri so vladale različne fevdalne družine, vključno z [[Orsini]] del Balzo in [[družina Farnese]] (1538–1734), slednji so bili odgovorni za gradnjo številnih palač in cerkva. Altamura je imela v preteklosti tudi velik [[grad]], katerega gradnja sega v 11.-13. stoletje, ki je popolnoma porušen in ni več viden. Leta 1748 je [[Karel VII. Španski]] dal v mestu zgraditi univerzo. Leta 1799 se je zgodil pomemben dogodek v zgodovini Altamure, ki se običajno imenuje ''Altamurska revolucija''. Februarja 1799 se je mesto pridružilo Partenopski republiki, potem ko je kralj v strahu za svojo varnost pobegnil v [[Palermo]]. Od 8. februarja 1799 do 9. maja 1799 je bilo mesto samoupravno in se je pridružilo idealom, ki jih je širila [[francoska revolucija]]. 9. maja so Sanfedisti dosegli Altamuro in po bitki na mestnem obzidju je bila tudi v Altamuri obnovljena vladavina [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]]. V času [[Risorgimento|Risorgimenta]] (19. stoletje) je bila Altamura sedež odbora za vstaje Barija in po združitvi začasno prestolnico Apulije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo vili Serena v Altamuri tranzitno taborišče, znano kot P.G. 51. == Geografija == Mesto leži na jugozahodnem območju metropolitanskega mesta Bari, blizu meje s pokrajino Matera, v [[Bazilikata|Bazilikati]]. Mejne občine so Bitonto, Cassano delle Murge, Gravina v Puglii, Grumo Appula, Matera, Ruvo di Puglia, Santeramo in Colle in Toritto. Približno 12.660 hektarjev občinskega ozemlja je vključenih v [[narodni park Alta Murgia]]. == Znamenitosti == Glavna znamenitost Altamure je [[romanska arhitektura|romanska]] [[Stolnica v Altamuri|stolnica]], ki jo je začel leta 1232 graditi Friderik II. in obnovil v letih 1330 in 1521–47. Je ena od štirih palatinskih cerkva v Apuliji,[15] druge pa so stolnica Acquaviva delle Fonti, [[Bazilika sv. Nikolaja, Bari|bazilika sv. Nikolaja]] v Bariju in cerkev Monte Sant'Angelo sul Gargano. Gradnja je pod vplivom barijevske romanike, a tudi z močnimi gotskimi vplivi, značilnimi za čas Friderika II. Usmeritev konstrukcije je bila verjetno spremenjena ob obnovi v 14. stoletju, kamor sodi tudi severna portalna odprtina na trgu; drugi [[zvonik]], oltarni prostor in [[zakristija]] so namesto tega iz 16. stoletja. Glavna značilnost zunanjosti sta okno [[rozeta (arhitektura)|rozeta]] s 15 majhnimi stebri, ki se radialno prepletajo, in gotski [[portal]], ki je postavljen v vhodni [[portik]], ki stoji na dveh kamnitih levih. Na oboku portalov je izklesanih 22 plošč s prizori iz ''Jezusovega življenja''. Triladijska notranjost ima kamnite [[jaslice]] Altobella Persia (1587). Srednjeveško [[obzidje]], ki ga je postavil Friderik II., naslanja na megalitsko obzidje starodavnega mesta neznanega imena. Ti zgodnji zidovi so iz grobih kamnitih blokov brez malte. Najdene so bile tudi starodavne grobnice z delci vaz in terakote, katerih zbirka je v Museo Archeologico Statale di Altamura. Obstajajo jame, ki so bile uporabljene kot primitivne grobnice ali bivališča, in skupina kakih petdeset tumulov blizu Altamure. Leta 1999 so na ozemlju Altamure, imenovanem "contrada Pontrelli", odkrili približno trideset tisoč odtisov [[Kamnolom dinozavrov Altamura|dinozavrov]], zaradi česar je to glavno mesto za preučevanje dinozavrov. == Gospodarstvo == Banca Popolare di Puglia e Basilicata, zadružna banka južne Italije, ima sedež v Altamuri. Banka je naslednica Banca Popolare della Murgia. <gallery> File:Dolinaprtp.jpg|’’Pulo di Altamura’’ - Velika dolina na ozemlju Altamure. File:Liceo classico cagnazzi.JPG|Klasični licej "Cagnazzi" File:Cattedrale Altamura interno.jpg|Notranjost stolnice. File:Cesare Orlandi - Altamura.png|Pogled na Altamuro leta 1770 ca. (v središču sta porta Bari in starodavni grad, zdaj popolnoma porušen) </gallery> == Pobratena mesta == Altamura je pobratens z: * {{flagicon|ITA}} Lucera, Italija * {{flagicon|ITA}} Modica, Italija * {{flagicon|ITA}} Castellana Sicula, Italija == Sklici in viri == {{sklici}} *Berloco, Tommaso (1985). Storie inedite della città di Altamura.[ https://www.scribd.com/document/371395521/Tommaso-Berloco-Storie-inedite-della-citta-di-Altamura{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ] ATA - Associazione Turistica Altamurana Pro Loco. *Pupillo, Giuseppe (2017). Altamura, immagini e descrizioni storiche [http://www.energheia.org/wp-content/uploads/2017/10/Altamura-Immagini-e-Descrizioni-Storiche-Giuseppe-Pupillo-Operatori-C.R.S.E.C.-BA_7.pdf]. Matera: Antezza Tipografi. ISBN 9788889313282. Archived from the original [https://web.archive.org/web/20181021190843/http://www.energheia.org/wp-content/uploads/2017/10/Altamura-Immagini-e-Descrizioni-Storiche-Giuseppe-Pupillo-Operatori-C.R.S.E.C.-BA_7.pdf] on 2018-10-21. Retrieved 2018-10-22. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Altamura}} * [http://www.comune.altamura.ba.it/ Official website] {{in lang|it}} * [http://icarus.umkc.edu/sandbox/perseus/pecs/page.212.a.php Richard Stillwell, ed. ''Princeton Encyclopedia of Classical Sites'', 1976:] "Altamura, Apulia, Italy" *[https://web.archive.org/web/20050728161307/http://www.altanet.it/scuola/ipsia/sottoprogramma5/Lamalunga/manuk.html "The Altamura prehistorical man"] *[https://web.archive.org/web/20050228210108/http://www.museionline.it/eng/cerca/museo.asp?id=3115 Museo Archeologico Statale di Altamura] {{in lang|it}} * [http://www.newadvent.org/cathen/01345b.htm ''Catholic Encyclopedia'':] "Altamura and Aquaviva" * [http://artisanbreadbaking.com/bread/altamura/ Altamura bread, discussion and photos] {{Province of Bari}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Altamura]] 1o1lchoh99wy6gk15yzjrj32ts989xg Predsednik Gruzije 0 516137 6665467 6547501 2026-04-25T18:18:23Z Pinky sl 2932 posodobljeno 6665467 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=november 2025}} {{Infopolje uradni naziv | post = Predsednik | body = Gruzije | flag = Flag_of_the_President_of_Georgia.svg | flagsize = 110 | native_name = <small>საქართველოს პრეზიდენტი</small> | deputy = | type = državni poglavar<br>vrhovni poveljnik | abbreviation = | salary = 13.000 [[Gruzijski lari|GEL]] mesečno | image = Mikheil Kavelashvili - President of Georgia.jpg | residence = [[Palača Orbeliani]]<br>[[Tbilisi]] | named_for = | first = [[Zviad Gamsahurdia]] | termlength = 4 leta | member_of = | incumbentsince = 16. decembra 2018 | incumbent = [[Miheil Kavelašvili]]<br>Disputed{{efn|Kavelašvilijevi izvolitvi na mesto predsednika nasprotujejo odhajajoča predsednica [[Salome Zurabišvili]], vse večje opozicijske stranke ter številni nadzorni organi in ustavni strokovnjaki. Ti izpodbijajo legitimnost gruzijskih parlamentarnih volitev leta 2024, ki so določile sestavo volilnega kolegija za predsedniške volitve. Na mednarodni ravni je Evropski parlament izrazil stališče, da Salome Zurabišvili še naprej priznava kot legitimno predsednico.<ref>{{Cite web |date=2025-02-13 |title=MEPs: Georgia's self-proclaimed authorities have no legitimacy |url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20250204IPR26689/meps-georgia-s-self-proclaimed-authorities-have-no-legitimacy |access-date=2025-02-13 |website=[[European Parliament]] |language=en}}</ref>}} | image_size1 = 70px | image name1 = Flag of Georgia.svg | website = {{url|http://president.gov.ge}} }} '''Predsednik Gruzije''' ({{Jezik-ka|საქართველოს პრეზიდენტი}}) je ceremonialni [[državni poglavar]] [[Gruzija|Gruzije]] in tudi [[vrhovni poveljnik]] [[Obrambne sile Gruzije|obrambnih sil]]. Ustava opredeljuje predsedniško funkcijo kot »jamstvo enotnosti in narodne neodvisnosti države«. Predsednik je v veliki meri le figura, kot v mnogih parlamentarnih demokracijah. Izvršno oblast imata [[vlada Gruzije (država)|vlada]] in [[predsednik vlade Gruzije|predsednik vlade]]. Funkcijo je prvič uvedel [[Vrhovni svet Republike Gruzije]] 14. aprila 1991, pet dni po razglasitvi neodvisnosti Gruzije od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].<ref>{{In lang|ka|ru}} [http://www.parliament.ge/archive/3825/3825-02.pdf The Law of the Republic of Georgia on the Introduction of the Post of President of the Republic of Georgia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120153813/http://www.parliament.ge/archive/3825/3825-02.pdf|date=20 January 2012}}. </ref> Predsednik ima petletni mandat. Trenutna predsednik je [[Miheil Kavelašvili]]. == Pogoji == Za predsednika Gruzije je lahko izvoljen vsak državljan Gruzije z [[Volilna pravica|volilno pravico]], ki je dopolnil 40 let in je v Gruziji živel najmanj 15 let. Funkcije ne more opravljati državljan Gruzije, ki je hkrati državljan tuje države. Prav tako kandidat ne sme biti član politične stranke. == Volitve == V skladu z različico gruzijske ustave iz leta 2018 bo od leta 2024 predsednika za petletni mandat izvolil 300-članski volilni kolegij, ki ga sestavljajo vsi poslanci gruzijskega parlamenta in najvišja predstavniška telesa avtonomne republike [[Abhazija|Abhazije]] in [[Adžarija|Adžarije]], tudi člani predstavniških teles lokalnih samouprav (občin). Ista oseba je lahko izvoljena na mesto predsednika Gruzije le dvakrat. Pravico predlagati kandidata za predsednika ima vsaj 30 članov volilnega kolegija. Volitve predsednika Gruzije skliče parlament za oktober. == Impeachment == Minimalno ena tretjina celotnega števila poslancev ima pravico vložiti predlog obtožbe predsednika Gruzije. Ta je uspešna, če odločitev podpreta vsaj dve tretjini poslancev. Postopek obtožbe predsednika je ustavno prepovedan v času izrednega ali vojnega stanja. 1. Predsednik Gruzije: a) s soglasjem vlade izvaja predstavniška pooblastila v zunanjih odnosih, se pogaja z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, sklepa mednarodne pogodbe ter sprejema akreditacije [[Veleposlanik|veleposlanikov]] in drugih diplomatskih predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij; na predlog vlade imenuje in razrešuje veleposlanike in druge vodje diplomatskih predstavništev Gruzije; b) v imenu države Gruzije sklene ustavni sporazum z Apostolsko avtokefalno pravoslavno cerkvijo Gruzije; c) razpisuje volitve v državni zbor in organe lokalne samouprave v skladu z ustavo in postopki, določenimi z resornim zakonom; d) na predlog vlade imenuje in razreši poveljnika obrambnih sil Gruzije; imenuje enega člana Visokega pravosodnega sveta; sodeluje pri imenovanju predsednika in članov centralne volilne komisije Gruzije v primerih, določenih s pristojnim zakonom in po ustaljenem postopku; po predlogu vlade predloži parlamentu kandidate za članstvo v nacionalnih regulatornih organih; e) odloča o vprašanjih državljanstva po postopkih, določenih s pristojnim zakonom; g) po zakonsko določenih postopkih podeljuje državna odlikovanja in nagrade; najvišji vojaški čin, posebni čin in častni naziv; in najvišji diplomatski rang; h) lahko na priporočilo vlade in s soglasjem parlamenta začasno ustavi delovanje predstavniškega organa teritorialne enote ali razpusti tak organ, če njegovo delovanje ogroža suverenost ali ozemeljsko celovitost države, ali izvrševanje ustavnih pooblastil državnih organov; i) izvaja druga pooblastila, določena z ustavo.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://matsne.gov.ge/ka/document/view/30346|title=საქართველოს კონსტიტუცია|website=სსიპ ”საქართველოს საკანონმდებლო მაცნე”}}</ref> 2. Predsednik Gruzije ima pravico razpisati referendum o vprašanjih, določenih v ustavi in zakonu, na zahtevo parlamenta Gruzije, vlade Gruzije ali najmanj 200.000 volivcev v 30 dneh po vložitvi take zahteve. Referendum se ne izvede zaradi sprejetja ali razveljavitve zakona, amnestije ali pomilostitve, ratifikacije ali odpovedi mednarodnih pogodb ali odločanja o vprašanjih, ki predvidevajo omejevanje temeljnih ustavnih človekovih pravic. Vprašanja v zvezi z razpisom in izvedbo referendumov se določijo s pristojnim zakonom. <ref name="auto"/> 3. Predsednik Gruzije ima pravico nagovoriti ljudstvo. Predsednik letno predloži parlamentu poročilo o ključnih vprašanjih, povezanih z državo.<ref name="auto"/> == Imuniteta == Predsednik Gruzije uživa imuniteto. Nihče nima pravice pridržati ali sprožiti kazenskega postopka zoper njega med opravljanjem funkcije.<ref name="auto"/> Za varnost predsednika Gruzije skrbi [[Posebna državna zaščitna služba Gruzije|posebna služba državne zaščite]].<ref name="ssps1">[http://www.ssps.gov.ge/index.php?a=main&pid=5&lang=geo History]. </ref> == Nasledstvo == V primeru nezmožnosti opravljanja funkcije ali v primeru predčasnega prenehanja funkcije, dolžnosti predsednika vrši predsednik parlamenta.<ref name="auto" /> == Prapor == [[Slika:Standard of the President of Georgia (2004-2020).svg|sličica| Prapor predsednika Gruzije (do leta 2020)]] Prapor je prirejen iz [[Zastava Gruzije|državne zastave Gruzije]], v sredini pa je [[Grb Gruzije (države)|gruzijski grb]]. Kopije praporja se uporabljajo v predsednikovem uradu, v stavbi kanclerja, drugih državnih agencijah in kot avtomobilska zastava na vozilih s predsednikom na ozemlju Gruzije.  [[Slika:Flag_of_the_President_of_Georgia.png|sličica|Zastava predsednika Gruzije pred letom 2020]] == Zgodovina položaja == Potem ko se je Gruzija 9. aprila 1991 uradno odcepila od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], je [[Vrhovni svet Republike Gruzije|vrhovni svet]] 14. aprila izglasoval ustanovitev mesta izvršnega predsednika in na to funkcijo do izvedbe neposrednih volitev imenoval [[Zviad Gamsahurdia|Zviada Gamsahurdio]]. Na vsedržavnih volitvah na to mesto 26. maja 1991 je Gamsahurdia prepričljivo zmagal in postal prvi predsednik Republike Gruzije. S položaja je bil odstavljen z [[gruzijski državni udar (1991–1992)|vojaškim udarom]] 6. januarja 1992. Še naprej je deloval kot predsednik v izgnanstvu do svoje smrti v neuspešnem poskusu ponovne pridobitve oblasti 31. decembra 1993. Zaradi odsotnosti legitimne oblasti po državnem udaru je bil 10. marca 1992 za novega gruzijskega voditelja [[Eduard Ševardnadze|Eduarda Ševardnadzeja]] uveden položaj državnega poglavarja. Po sprejetju nove ustave 24. avgusta 1995 je bila funkcija predsednika obnovljena. Ševardnadze je bil za predsednika izvoljen 5. novembra 1995 in ponovno 9. aprila 2000. Odstopil je pod pritiskom množičnih demonstracij, znanih kot [[revolucija vrtnic]] 23. novembra 2003. Po kratkem mandatu [[Nino Burjanadze]] kot vršilke dolžnosti predsednice je bil 4. januarja 2004 izvoljen [[Miheil Saakašvili|Mihail Sakašvili]]. Svojega prvega mandata ni odslužil v celoti, ampak je prostovoljno odstopil, da bi ublažil napetosti po [[Gruzijske demonstracije (2007)|gruzijskih demonstracijah leta 2007]] in prestavil predsedniške volitve s prvotnega datuma jeseni 2008. Ponovno je bil izvoljen 5. januarja 2008. Predsednikova izvršilna pooblastila so bila deležna mnogih sprememb, sprejetih med letoma 2013 in 2018, bistveno več moči sta s tem pridobila [[predsednik vlade Gruzije|predsednik vlade]] in [[vlada Gruzije (država)|vlada]]. Po izvolitvi [[Giorgi Margvelašvili|Giorgija Margvelašvilija]] za predsednika oktobra 2013 je Gruzija dokončala svoj prehod v [[parlamentarna republika|parlamentarno republiko]]. Novembra 2018 je [[Salome Zurabišvili]] postala prva gruzijska predsednica s polnim mandatom in po novi ustavi zadnja predsednica, ki je bila izvoljena z neposrednim glasovanjem. Glede na te spremembe naj bi bila na položaju šest let.<ref name="civil1">{{Navedi novice|title=Key Points of Newly Adopted Constitution|url=http://civil.ge/eng/article.php?id=30474|accessdate=9 December 2017|work=Civil Georgia|date=27 September 2017|language=en}}</ref> == Vršilec dolžnosti predsednika == Ker v Gruziji ni podpredsednika, ga v primeru predsednikovega odstopa, smrti ali obtožbe zamenjal predsednik parlamenta, dokler ni imenovan nov predsednik. V Gruziji so bili takšni primeri v letih 2003 in 2007. V obeh primerih je predsednik predčasno odstopil in ga je pred novimi volitvami zamenjal predsednik parlamenta. V obeh primerih je vršilka dolžnosti predsednika postala takratna predsednica [[Nino Burjanadze]], Bila je edina na tem položaju, lahko rečemo, da je bila tudi prva predsednica države. Vendar je bila prva v celoti izvoljena predsednica v Gruziji [[Salome Zurabišvili]]. == Seznam predsednikov == {| class="wikitable" style="text-align:center" !# ! Ime ! width="100px" |Portret ! Začetek mandata ! Konec mandata |- !1. | '''[[Zviad Gamsahurdia]]''' |[[Slika:Zviad_Gamsakhurdia,_Tbilisi,_1988.jpg|147x147_pik]] | 14. aprila 1991 {{Small|(''imenovan'')}}<br /> 26. maja 1991 {{Small|(''umeščen'')}} | 6. januarja 1992 |- ! rowspan="2" |2. | rowspan="2" | '''[[Eduard Ševardnadze]]''' | rowspan="2" |[[File:Eduard_shevardnadze.jpg|147x147_pik]] | 26. novembra 1995 | 30. aprila 2000 |- | 30. aprila 2000 | 23. november 2003 |- !''-'' | '''''[[Nino Burjanadze]], v. d.''''' |''[[Slika:Nino_Burjanadze_(Tbilisi,_December_5,_2003).jpg|107x107_pik]]'' | ''23. november 2003'' | ''25. januarja 2004'' |- !3. | '''[[Miheil Saakašvili]]''' |[[Slika:Ministru_prezidents_Valdis_Dombrovskis_tiekas_ar_Gruzijas_Valsts_prezidentu_Mihailu_Saakašvili_(7300446616)_(cropped).jpg|141x141_pik]] | 25. januar 2004 | 25. november 2007 |- !''-'' | '''''[[Nino Burjanadze]], v. d.''''' |''[[Slika:Nino_Burjanadze_(Tbilisi,_December_5,_2003).jpg|107x107_pik]]'' | ''25. november 2007'' | ''20. januarja 2008'' |- !(3.) | '''[[Miheil Saakašvili]]''' |[[Slika:Ministru_prezidents_Valdis_Dombrovskis_tiekas_ar_Gruzijas_Valsts_prezidentu_Mihailu_Saakašvili_(7300446616)_(cropped).jpg|141x141_pik]] | 20. januar 2008 | 17. november 2013 |- !4. | '''[[Giorgi Margvelašvili]]''' |[[Slika:Prasidenten_Margvelashvili_(cropped).jpg|128x128_pik]] | 17. november 2013 | 16. december 2018 |- !5. | '''[[Salome Zurabišvili]]''' |[[Slika:Salome_Zourabichvili_and_Antonio_Tajani_(cropped)_2.jpg|131x131_pik]] | 16. december 2018 | 29. december 2024 (sporno) |- !6. | '''[[Miheil Kavelašvili]]''' |[[Slika:Kavelashvili_cropped.jpg|131x131_pik]] | 24. december 2024 (sporno) | |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.president.gov.ge Uradna stran predsednika Gruzije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Predsedniki Gruzije| ]] [[Kategorija:Politika Gruzije]] [[Kategorija:Predsedniki držav po državah]] oss8pm48oxkth5wj4aftmsjvylmn7a8 Boljševik (otok) 0 517141 6665657 6193645 2026-04-26T04:59:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Boljševik | image_name = Bolshevik island, Russia, Landsat 7 image.jpg | image_caption = Satelitski posnetek otoka (Landsat-7, 1999) | image_size = | map = Rusija | map_relief = yes | map_caption = Lega otoka v Rusiji | native_name = о́стров Большеви́к | native_name_link = ruščina | nickname = | location = [[rusija|ruska]] [[Arktika]] | coordinates = {{koord novi|78.630006|N|102.480469|E|region:RU_type:isle_scale:5000000|display=inline,title}} | archipelago = [[Severna dežela]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 11.270 | area_footnotes = | rank = 66. | length_km = | width_km = | highest_mount = unnamed | elevation_m = 874 | country = Rusija | country_admin_divisions_title = [[Okraji Rusije|Okraj]] | country_admin_divisions = [[Krasnojarski okraj]] | country_admin_divisions_title_1 = | country_admin_divisions_1 = | country_admin_divisions_title_2 = | country_admin_divisions_2 = | country_largest_city = | country_largest_city_population = | population = 0 | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = | additional_info = }} '''Boljševik''' ({{jezik-ru|о́стров Большеви́к}}) je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih [[otok]]ov, ki tvorijo otočje [[Severna dežela]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], katerega oblivata [[Karsko morje]] na zahodu in [[Morje Laptevov]] na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok [[preliv Vilkickega]] loči od celine. S površino 11.300 km² je [[Seznam otokov po površini|66. največji otok na svetu]].<ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/1876763 |title=БОЛЬШЕВИ́К |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2022-04-15 |language=ru |archive-date=2022-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220615165107/https://bigenc.ru/geography/text/1876763 |url-status=dead }}</ref> Otok ima razbrazdano obalo s številnimi [[fjord]]i. Površje tvorijo [[planota]]sta višavja, ki dosežejo 874 m nadmorske višine, na južnem delu pa so nižja hribovja. Približno tretjino površine prekrivajo [[ledenik]]i, medtem ko je preostalo površje golo, s skromno arktično [[tundra|tundro]].<ref name="BigencRU"/> Geološko tvorijo Boljševik v glavnem [[neoproterozoik|neoproterozojske]] kamnine, datirane v obdobja do konca [[predkambrij]]a.<ref>{{navedi splet |url=https://polarforskningsportalen.se/en/arctic/expeditions/sibirien-2002/cruise-reports/october-revolution-island-tectonics-swedarctic-expedition-2002 |title=October Revolution Island Tectonics |publisher=Švedski sekretariat za polarne raziskave |year=2002 |accessdate=2022-04-15 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi južne lege je flora in favna Boljševika bogatejša od preostanka otočja; 20-30 % golega površja poraščajo [[lišaji]], poleg njih pa uspeva tudi več kot 60 vrst [[višje rastline|višjih rastlin]]. Te vzdržujejo majhno populacijo [[severni jelen|severnih jelenov]], na otoku pa prebivajo še [[arktična lisica|arktične lisice]] in [[Tundrski volk|volkovi]], [[arktični belovrati leming]]i in drugi sesalci ter več deset vrst [[ptiči|ptic]] med gnezditvijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Williams |first=Meredith |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2012 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=1886–1887 |chapter=Severnaya Zemlya}}</ref> [[slika:Solnechnaya-Bucht 2 2014-08-29.jpg|thumb|left|Ostanki meteorološke postaje v zalivu Solnečnaja]] Otok kljub velikosti zaradi odročne lege in ostrega podnebja z običajnimi temperaturami daleč pod lediščem nima stalnih prebivalcev, vendar tu rusko podjetje Sezar prek svoje podružnice Sezar-Arktika od leta 2009 koplje [[zlato]] v površinskih kopih. V ta namen so postavili prebivališča za delavce in zgradili osnovno infrastrukturo v bližini zaliva Solnečnaja ob južni obali. Pred tem je bila edina sled človeka na otoku manjša meteorološka postojanka.<ref>{{navedi splet |url=https://thebarentsobserver.com/en/arctic-mining/2021/08/worlds-northernmost-gold-miners-expand-big-dig-bolshevik-island |title=World's northernmost gold miners expand digging at Bolshevik Island |first=Atle |last=Staalesen |date=2021-08-26 |work=The Barents Observer |accessdate=2022-04-15}}</ref> == Zgodovina == Otočje je leta 1913 odkril ruski raziskovalec [[Boris Vilkicki]], ko je pristal na sosednjem [[Otok oktobrske revolucije|Otoku oktobrske revolucije]], in ga poimenoval Dežela Nikolaja II. po takratnem ruskem carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]] Sprva je veljalo, da je celotno otočje en velik otok. Po strmoglavljenju monarhije v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so ga preimenovali v Severno deželo. Šele odprava [[Nikolaj Urvancev|Nikolaja Urvanceva]] in [[Georgij Ušakov|Georgija Ušakova]] v letih 1931–1933 je odkrila, da gre za [[otočje]], s čimer je Severna dežela zadnje odkrito veliko otočje na svetu.<ref name="Regnum">{{navedi novice |url=https://regnum.ru/news/832455.html |title=Депутаты ЗС Красноярского края против переименования островов архипелага Северная Земля |trans-title=Delegati zakonodajnega zbora Krasnojarskega okraja proti preimenovanju otokov Severne dežele |work=Regnum.ru |date=2007-03-24 |accessdate=2022-04-14}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cntraveler.com/story/siberias-severnaya-zemlya-islands-are-the-last-charted-territory-on-earth |title=Discovering Siberia's Severnaya Zemlya Islands, the Last Charted Territory on Earth |last=Jennings |first=Ken |date=2016-11-14 |work=Condé Nast Traveler |accessdate=2022-04-14}}</ref> V začetku 21. stoletja je [[Duma (parlament)|duma]] takratnega [[Tajmirsko avtonomno okrožje|Tajmirskega avtonomnega okrožja]] podala predlog o preimenovanju otoka v Otok svete Olge v okviru predloga o preimenovanju celotnega otočja po članih dinastije [[Romanovi|Romanov]], a je bil predlog zavrnjen. Leta 2007 je bil Tajmir pridružen [[Krasnojarski okraj|Krasnojarskemu okraju]], pod katerega zdaj spada celotno otočje.<ref name="Regnum"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Bolshevik Island|Boljševik}} {{Škrbina-geo-ru}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna dežela]] kl5pjcio4obu6ej9ijkbfb28m170xxn 15. vlada Republike Slovenije 0 519166 6665418 6662359 2026-04-25T15:55:12Z Jankulovski456 217716 prej je pisal koezija ne kohezija 6665418 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]].{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade - Robert Golob (cropped) (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 22. 6. 2023 - Bojan Kumer.jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Trenutno |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|8|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] dlr5yqu7eqpjw5v8gav4d12900qy42u Bitolski napis 0 521213 6665632 6544211 2026-04-26T04:08:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665632 wikitext text/x-wiki [[File:Bitola Inscription, Museum of Bitola.jpg|thumb|right|400px| Bitolski napis.]] '''Bitolski napis''' je [[prvo bolgarsko cesarstvo|srednjeveški bolgarski]] kamniti napis, napisan v [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskem]] jeziku v [[cirilica|cirilici]].<ref>Vasilka Tăpkova-Zaimova, Bulgarians by Birth: The Comitopuls, Emperor Samuel and their Successors According to Historical Sources and the Historiographic Tradition, East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450–1450, BRILL, 2018, {{ISBN|9004352996}}, pp. 17–18.</ref> Trenutno je na Inštitutu in muzeju [[Bitola|Bitole]] v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]] med stalnimi razstavami kot pomemben epigrafski spomenik, opisan kot »marmorna plošča s cirilskimi črkami Ivana Vladislava iz leta 1015/17«.<ref>"Among the most significant findings of this period presented in the permanent exhibition is the epigraphic monument a marble slab with Cyrillic letters of Jovan Vladislav from 1015/17." The official site of the [https://muzejbitola.mk/en/museum-exhibition/ Institute for preservation of monuments of culture, Museum and Gallery Bitola] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230621143715/https://muzejbitola.mk/en/museum-exhibition/ |date=2023-06-21 }}</ref> V zadnji fazi bizantinskega osvajanja Bolgarije je [[Ivan Vladislav|Ivanu Vladislavu]] uspelo prenoviti in okrepiti svojo zadnjo utrdbo, v spomin na njegovo delo s tem dovršenim napisom.<ref>Jonathan Shepard, Equilibrium to Expansion (886–1025); pp 493-536; from Part II - The Middle Empire c. 700–1204 in The Cambridge History of the Byzantine Empire C.500-1492 (2008) Cambridge University Press, p. 529, {{ISBN|0521832314}}.</ref> Napis, najden leta 1956, je ponudil močne argumente v podporo bolgarskemu značaju [[Samuel Bolgarski|Samuelove]] države, ki so mu jugoslovanski znanstveniki oporekali.<ref>Roumen Daskalov (2021) Master Narratives of the Middle Ages in Bulgaria, East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450-1450, BRILL, pp. 226-227, {{ISBN|9004464875}}.</ref> == Zgodovina == === Najdba === [[File:Chaush Beg Mosque Bitola.jpg|thumb|right|200px|Mošeja Sungur Chaush-Bega v katere rruševinah so našli ploščo.]] Napis je bil najden v Bitoli leta 1956 med rušenjem Sungur Chaush-Begove mošeje. Bila je prva mošeja, ki je bila zgrajena v Bitoli leta 1435. Stala je na levem bregu reke Dragor v bližini starega Ovčjega bazarja.<ref>Present location opposite the trade center Javor on the left side of the street Philip II of Macedonia. For more see: [https://bitola.info/sungur-chaush-bey-mosque-one-of-the-oldest-mosques-in-the-balkans-demolished-in-1956/ Chaush-Bey Mosque – one of the oldest mosques in the Balkans (demolished in 1956), on Bitola.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220712125223/https://bitola.info/sungur-chaush-bey-mosque-one-of-the-oldest-mosques-in-the-balkans-demolished-in-1956/ |date=2022-07-12 }}</ref> Kamniti napis je bil najden pod pragom glavnega vhoda in je možno, da je bil vzet kot gradbeni material iz ruševin srednjeveške trdnjave. Srednjeveško trdnjavo so uničili Osmani med osvojitvijo mesta leta 1385. Po napisu je bila trdnjava Bitola obnovljena na starejših temeljih v obdobju med jesenjo 1015 in pomladjo 1016. Takrat je bila Bitola glavno mesto in osrednje vojaško oporišče Prvega bolgarskega cesarstva. Po smrti Ivana Vladislava v bitki pri Dirahiju leta 1018 so tamkajšnji bojarji mesto predali bizantinskemu cesarju [[Bazilij II.|Baziliju II.]] To dejanje je utrdbo rešilo pred uničenjem. Stara trdnjava je bila najverjetneje na mestu današnjega osmanskega bedestana Bitole.<ref>Robert Mihajlovski, Circulation of Byzantine lead seals as a contribution to the location of medieval Bitola on International Symposium of Byzantologists, Nis and Byzantyum XVIII, "800 years since the Аutocephaly of the Serbian Church (1219–2019): Church, Politics and Art in Byzantium and neighboring countries" [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik14/PDF-XIV/34%20Robert%20Mihajlovski.pdf pp. 573 – 588; 574].</ref> === Opis === Po najdbi napisa so v mestu takoj razglasili informacije o plošči. V Bolgarijo so jo pripeljali s pomočjo lokalnega aktivista Pandeja Eftimova. Neki sodelavec mu je povedal, da je med delom na novi stavbi našel kamniti napis in da je na njem beseda "Bolgari".<ref>Николова, В., Куманов, М., България. Кратък исторически справочник, том 3, стр. 59.</ref> Naslednje jutro so odšli v stavbo, kjer je Eftimov posnel številne fotografije, ki so bile kasneje dane bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu.<ref name=":1">{{navedi splet |url=http://imedia.bnt.bg/predavanyia/v-kadur/kamakat-na-straha |title=Камъкът на страха, филм на Коста Филипов. |access-date=February 19, 2019 |archive-date=July 24, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160724203606/http://imedia.bnt.bg/predavanyia/v-kadur/kamakat-na-straha |url-status=dead }}</ref> Njegove fotografije so bile poslane po diplomatskih kanalih in označene kot tajne. Leta 1959 je bolgarski novinar Georgi Kaloyanov poslal svoje fotografije napisa bolgarskemu znanstveniku Aleksandru Burmovu, ki jih je objavil v reviji ''Plamak''. Ploščo so medtem prepeljali v tamkajšnje muzejsko skladišče. Bolgarija se je takrat izogibala objavi teh informacij, saj sta Beograd in Moskva po razhodu Tito–Stalin leta 1948 močno izboljšala odnose. Po letu 1963 pa so uradne oblasti začele odkrito kritizirati bolgarsko stališče do makedonskega vprašanja in tako spremenile svoja stališča. Leta 1966 je bilo objavljeno novo poročilo o napisu Vladimirja Mošina, ruskega emigranta, živečega v Jugoslaviji.<ref name=":3">Битољска плоча из 1017 године. Македонски jазик, XVII, 1966, 51–61.</ref> Zaradi tega sta bolgarski znanstvenik Jordan Zaimov in njegova žena Vasilka Tapkova-Zaimova leta 1968 odpotovala v Bitolo. V Bitolskem muzeju so iz napisa naredili skrivno kopijo.<ref>[http://www.fakel.bg/index.php?t=3231 сп. Факел.] Как Йордан Заимов възстанови Битолския надпис на Иван Владислав? 3 декември 2013, автор: Василка Тъпкова-Заимова.</ref> Zaimova trdi, da jim nihče ni preprečil dela na plošči v Bitoli. Tako so besedilo dešifrirali v skladu z lastno interpretacijo, ki jo je leta 1970 objavila Bolgarska akademija znanosti.<ref>„Битолския надпис на Иван Владислав, самодържец български. Старобългарски паметник от 1015 – 1016 година.", БАН. 1970 г.</ref> Nazadnje je makedonska raziskovalka Ugrinova-Skalovska leta 1975 objavila svoj prevod napisa. === Besedilo === [[File:Bitolski_nadpis_Markovski.jpg|thumb|left|400px| Kopija bitolskega napisa po rekonstrukciji Zaimova]] Del besedila manjka, saj je bil napis uporabljen kot stopnica Sungur Chaush-Begove mošeje in je bila zato prva vrsta uničena. Rekonstrukcija makedonskega znanstvenice prof. Radmile Ugrinove-Skalovske <ref name=":4">Угриновска-Скаловска, Радмила. Записи и летописи. Maкедонска книга, Скопје 1975. стр. 43–44.</ref> je zelo podobna rekonstrukciji, ki sta jo naredila jugoslovansko/ruski raziskovalec Vladimir Mošin (1894–1987) <ref>Мошин, Владимир. Битољска плоча из 1017. год. // Македонски jазик, XVII, 1966, с. 51–61</ref> in bolgarski prof. Jordan Zaimov (1921–1987). Z nekaterimi domnevami Zaimova za rekonstrukcijo poškodovanih delov se njihova različica besedila glasi takole:<ref>Заимов, Йордан. Битолският надпис на цар Иван Владислав, самодържец български. Епиграфско изследване, София 1970, [review of Zaimov]. ''[[Slavic Review]]'' 31: 499.</ref> {{cquote|† Въ лѣто Ѕ҃Ф҃К҃Г҃ отъ створенїа мира обнови сѧ съ градь зидаемъ и дѣлаемъ Їѡаном самодрьжъцемъ блъгарьскомь и помощїѫ и молїтвамї прѣс&#x0360;тыѧ владч҃ицѧ нашеѧ Б&#x0360;цѧ ї въз()стѫпенїе І҃В҃ і врьховънюю апл҃ъ съ же градь дѣлань бысть на ѹбѣжище и на спс҃енѥ ї на жизнь бльгаромъ начѧть же бысть градь сь Битола м&#x0360;ца окто&#x0360;вра въ К҃. коньчѣ же сѧ м&#x0360;ца ... исходѧща съ самодрьжъць быстъ бльгарїнь родомь ѹнѹкъ Николы же ї Риѱимиѧ благовѣрьнѹ сынь Арона Самоила же брата сѫща ц&#x0360;рѣ самодрьжавьнаго ꙗже i разбїсте въ Щїпонѣ грьчьскѫ воїскѫ цр҃ѣ Васїлїа кде же вьзꙙто бы злато ... фоꙙ съжев ... цр҃ь разбїень бы цре҃мь Васїлїемь Ѕ҃Ф҃К҃В҃ г. лтѣ оть створенїѧ мира въ Ключи ї ѹсъпе лѣтѹ семѹ исходꙙщѹ}} {{cquote|V letu 6523 od stvarjenja sveta [1015/1016? n. š.], ta trdnjava, ki jo je zgradil in zgradil Ivan, bolgarski car, je bila obnovljena s pomočjo in molitvami naše presvete Gospe in s priprošnjo njenih dvanajstih vrhovnih apostolov. Trdnjava je bila zgrajena kot zatočišče in za reševanje življenj Bolgarov. Delo na trdnjavi Bitola se je začelo dvajsetega oktobra in končalo [...] Ta car je bil Bolgar po rodu, vnuk pobožnega Nikole in Ripsimije, sina Arona, ki je bil brat Samuila, carja Bolgarija, dva, ki sta porazila grško vojsko cesarja Bazilija II. pri Stiponu, kjer je bilo vzeto zlato [...] in leta [...] je tega carja premagal cesar Bazilij leta 6522 (1014) od stvarjenja sveta l. Klyutch in umrl konec poletja. }} === Pomen === [[File:Muzej Bitola.jpg|thumb|right|300px| Muzej v Bitoli, kjer je plošča razstavljena.]] V 10. stoletju so Bolgari vzpostavili obliko nacionalne identitete, ki jim je kljub temu, da je bila daleč od modernega nacionalizma, pomagala preživeti kot posebna entiteta skozi zgodovino.<ref>Crampton, R. J. A Concise History of Bulgaria (2nd ed.). Cambridge: Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|978-0-521-61637-9}}, p. 15.</ref> Napis potrjuje, da so car Samuel in njegovi nasledniki smatrali svojo državo za Bolgarijo.<ref>Dennis P. Hupchick, The Bulgarian-Byzantine Wars for Early Medieval Balkan Hegemony: Silver-Lined Skulls and Blinded Armies, Springer, 2017, {{ISBN|3319562061}}, p. 314.</ref> Kamnita plošča razkriva, da so imeli Cometopuli tudi začetno bolgarsko etnično zavest.<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History, Volume 1, Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888435}}, p. 245.</ref> Razglas je napovedal prvo uporabo slovanskega naziva »samodŭrzhets«, kar pomeni »samodržec«.<ref>Ivan Biliarsky, Word and Power in Mediaeval Bulgaria, Volume 14 of East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450–1450, BRILL, 2011, {{ISBN|9004191453}}, p. 215.</ref> V napisu je prvič omenjeno ime mesta Bitola.<ref>Room, Adrian, Placenames of the world: origins and meanings of the names for 6,600 countries, cities, territories, natural features, and historic sites, Jefferson, N.C.: McFarland & Company, {{ISBN|0-7864-2248-3}}, 2006, p. 60.</ref> Bitolski napis je gradbeni – napoveduje obnovo trdnjave. Besedilo vsebuje dragocene podatke o rodoslovju vladarja Ivana. Iz tega postane jasno, da je bil ta vladar vnuk Nikolaja in Ripsimije ter sin Arona, Samuelovega brata. Napis omenja tudi zmago Bolgarov nad bizantinskim cesarjem Bazilijem II. na prelazu Trayanovi Vrata leta 986 in poraz Samuela v bitki pri vasi Klyuch leta 1014.<ref>Деница Петрова, Битолски надпис на Иван Владислав. [http://scripta-bulgarica.eu/bg/articles/bitolski-nadpis-na-ivan-vladislav Scripta Bulgariaca.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220712125223/http://scripta-bulgarica.eu/bg/articles/bitolski-nadpis-na-ivan-vladislav |date=2022-07-12 }}</ref> V Severni Makedoniji se uradno zgodovinopisje sklicuje na Ivana Vladislava kot enega prvih makedonskih carjev in vladarja »slovanskega makedonskega cesarstva« <ref>An outline of Macedonian history from ancient times to 1991. Macedonian Embassy London. Retrieved on April 28, 2007.</ref>, vendar za takšne trditve ni zgodovinske podpore.<ref>D. Hupchick, The Balkans: From Constantinople to Communism, Springer, 2002, {{ISBN|0312299133}}, p. 53.</ref> Poleg tega kamen dokončno razkriva etnično samoidentifikacijo zadnjega vladarja Prvega bolgarskega cesarstva pred njegovo osvojitvijo s strani Bizanca.<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, BRILL, 2008, {{ISBN|9047433750}}, [https://books.google.bg/books?id=d0OwCQAAQBAJ&pg=PA39&dq=Bitolja+inscription+1016+macedonian&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwitjLrWqcXYAhXKAJoKHZq2DFgQ6AEIKDAA#v=onepage&q&f=false p. 39.]</ref> Po besedah Ugrinove-Skalovske je celo trditev o njegovem bolgarskem poreklu v skladu z vztrajanjem Cometopulija, da svojo dinastijo vežejo na politično tradicijo Bolgarskega cesarstva. Per Skalovska so vsi tedanji zahodni in bizantinski pisci in kronisti prebivalce svojega kraljestva imenovali Bolgari.<ref> Bitolska plošča: "je približno 25 let mlajša od Samuelove plošče... [pribl. 1018] Izdelan je bil po naročilu Janeza Vladislava, enega od Samuelovih dedičev. ...Poudarjanje bolgarskega porekla Ivana Vladislava je v skladu s prizadevanjem Samuilove družine, da bi se povezala s pravnim izročilom Simeonovega kraljestva. Po drugi strani pa so tako zahodni kot bizantinski pisci in kronisti vse prebivalce Petrovega kraljestva [bolgarski cesar, vladal od leta 927 do 969], naslednika bolgarskega cesarja Simeona, imenovali Bolgari.« Del vsebine tablica, po prevodu Skalovske: "To mesto [Bitola] je zgradil in naredil Janez samodržec [kralj] bolgarskega (bolgarskega) kraljestva ... To mesto (trdnjava) je bilo narejeno za trdno zavetje in rešitev življenje Bolgarov (Bolgarov).. Ta kralj in samodržec je bil po rodu Bolgar (Blăgarin), torej vnuk pobožnega Nikolaja in Ripsimije, sin Arone, starejšega brata samodržnega kralja Samuela... " " (Р.У. Скаловска, Записи и летописи. Скопје 1975. 43–44.)</ref> Prevladujoči akademiki podpirajo mnenje, da je napis originalni artefakt, narejen v času vladavine Ivana Vladislava.<ref>* Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, Dimitar Bechev, Scarecrow Press, 2009 {{ISBN|0810855658}}, p. 195. *[https://books.google.com/books?id=Z0PmrXKnczUC&pg=PA26&dq=bitola+++vladislav+samuel&lr=&hl=bg#v=onepage&q=bitola%20%20%20vladislav&f=false The legend of Basil the Bulgar-slayer], Paul Stephenson, Cambridge University Press, 2003, {{ISBN|0-521-81530-4}}, pp. 29–30. *[https://books.google.com/books?id=YIAYMNOOe0YC&pg=RA3-PA310-IA4&dq=bitola+1017++vladislav&lr=&hl=bg#v=onepage&q=bitola%201017%20%20vladislav&f=false Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250], Cambridge medieval textbooks, Florin Curta, Cambridge University Press, 2006, {{ISBN|0-521-81539-8}}, p. 246. *[https://books.google.com/books?id=0rIFIdM8SrkC&pg=PA500&dq=bitola+vladislav+inscription&lr=&hl=bg#v=onepage&q=bitola%20vladislav%20&f=false Basil II and the governance of Empire (976–1025)], Oxford studies in Byzantium, Catherine Holmes, Oxford University Press, 2005, {{ISBN|0-19-927968-3}}, pp. 56–57. *[https://books.google.com/books?id=ZRm-aY6_RBIC&pg=PA414&dq=bitola+inscription+vladislav&hl=bg&ei=AFf1TLy2J9Wr4Aa_gszQBw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CEwQ6AEwCTgK#v=onepage&q=bitola%20inscription%20vladislav&f=false Das makedonische Jahrhundert: von den Anfängen der nationalrevolutionären Bewegung zum Abkommen von Ohrid 1893–2001]{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}; ausgewählte Aufsätze, Stefan Troebst, Oldenbourg Wissenschaftsverlag, 2007, {{ISBN|3-486-58050-7}}, S. 414. *[https://books.google.com/books?id=6MSNL7K66SUC&pg=PA172&dq=vladislav++1016++bitola&hl=bg&sa=X&ei=fLGnUKayKYTntQaiwIDQAg&ved=0CEEQ6AEwBzgK#v=onepage&q=vladislav%20%201016%20%20bitola&f=false Krieg und Kriegführung in Byzanz: Die Kriege Kaiser Basileios II. Gegen die Bulgaren (976–1019)], Paul Meinrad Strässle, Böhlau Verlag Köln Weimar 2006, {{ISBN|341217405X}}, p. 172. *[https://books.google.com/books?ei=ZrOnUNWpFcbKsgbsv4GwAw&hl=bg&id=bB0UAQAAMAAJ&dq=%D0%B2%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%B0+%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%BE%D0%BB%D0%B5+1016+%D0%B3%D0%B4%D0%B5&q=%D0%B2%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%B0+#search_anchor Византийский временник, Институт истории (Академия наук СССР), Институт славяноведения и балканистики (Академия наук СССР), Институт всеобщей истории (Российская академия наук) Изд-во Академии наук СССР, 1973, стр. 266.] *Bŭlgarski ezik, Institut za bŭlgarski ezik (Bŭlgarska akademiia na naukite) 1981, p. 372. *Срђан Пириватрић, „Самуилова држава. Обим и карактер", Византолошки институт Српске академије науке и уметности, посебна издања књига 21, Београд, 1997, стр. 183. *Ivan Vladislav. In Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit (2013). Berlin, Boston: De Gruyter. Retrieved February 19, 2019. *Иван Микулчиќ, Средновековни градови и тврдини во Македонија. (Македонска академија на науките и уметностите — Скопје, 1996), стр. 140–141.</ref> === Drug pogled === {{Undue weight|section|date=January 2022}} Profesor Horace Lunt je zagovarjal idejo, da je plošča morda nastala v času vladavine Ivana Asena II. 1230 ali da je napis morda sestavljen iz dveh delov, črkanih v različnih časih.<ref name=":2">Horace Lunt, Review of "Bitolski Nadpis na Ivan Vladislav Samodurzhets Bulgarski: Starobulgarski Pametnik ot 1015–1016 Godina" by Iordan Zaimov and Vasilka Zaimova, Slavic Review, vol. 31, no. 2 (Jun. 1972), p.499</ref> Njegove ugotovitve temeljijo na fotografijah, pa tudi na pristnem ponatisu napisa iz kalupa iz lateksa, ki ga je izdelal profesor Ihor Sevchenko iz Dumbarton Oaksa, za razliko od pristopa Zaimova, ki je ustvaril ponatisnjeno kopijo leve strani besedilo, s posebnim papirjem in vodo, ko so leta 1968 obiskali Bitolo. Profesor Lunt ugotavlja, da so argumenti Zaimova netočni, saj trdi, da ni zanesljivih meril za datiranje zgodnje južnoslovanske cirilice. Citira Moshina, da je datum na napisu obrabljen in sta zato Moshin in Zaimov večino besedila "obnovila" netočno. Da bi Moshin in Zaimov obnovila leto Ѕ ҃Ф ҃К ҃Г ҃ (6522–1014), sta pogrešala jasne dokaze o obstoju teh številk (črk). Lunt ugotavlja, da je črka "҃Ф" (kar pomeni 500) lahko tudi "ѱ" (kar pomeni 700), tej številki sledi presledek, v katerem lahko črka "M" (ki pomeni 40) zato je lahko končna datacija leta po Luntu 1234 – obdobje bolgarskega vladarja Ivana Asena II. in ne Ivana Vladislava. Lunt, ki se imenuje babica makedonskega jezika<ref>James Franklin Clarke Jr., The Pen and the Sword: Studies in Bulgarian History, edited by [[Dennis P. Hupchick]], Boulder: East European Monographs ; New York: Distributed by Columbia University Press, 1988.</ref>, podpira tudi alternativno teorijo, da je bil Samuel makedonski kralj,<ref>{{navedi knjigo|last=Rossos|first=Andrew|url=https://www.scribd.com/book/56172398/Macedonia-and-the-Macedonians-A-History-by-Andrew-Rossos|title=Macedonia and the Macedonians: A History|publisher=Hoover Institution|year=Jun 6, 2008|isbn=9780817948825|pages=30}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Antoljak|first=Stjepan|title=Samuel and his state|publisher=Macedonian Review Editions|year=1985|location=Skopje}}</ref> ki je vladal ločeni makedonski državi, z izrazito slovansko makedonsko prebivalstvo.<ref>{{navedi knjigo|last=C. Bartusis|first=Mark|title=The Late Byzantine Army: Arms and Society, 1204–1453|url=https://archive.org/details/latebyzantinearm0000bart|publisher=University of Pennsylvania Press|year=1992|location=Pennsylvania|pages=[https://archive.org/details/latebyzantinearm0000bart/page/64 64], 256}}</ref> Lunta so za njegovo delo financirale oblasti Jugoslavije in Socialistične republike Makedonije.<ref>''Horace G. Lunt and the beginning of Macedonian studies in the United States of America'' (Victor A. Friedman), p. 117.</ref> Eden najnovejših pristopov k temu problemu vztraja tudi pri možnem preddatiranju.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Georgios Velenis|first=Elena Kostić|title=Texts, Inscriptions, Images: The Issue of the Pre-Dated Inscriptions in Contrary with the Falsified. The Cyrillic Inscription from Edessa|publisher=Институт за изследване на изкуствата, БАН|year=2017|isbn=978-954-8594-65-3|location=Sofia|pages=113–127}}</ref> Na 23. mednarodnem kongresu bizantinskih študij (leta 2016) bosta dve arheologinji: Elena Kostić in Grk prof. Georgios Velenis, ki je delal na terenu s samo ploščo, je ugotovil, da so na samem zgornjem delu plošče luknje in kanali za prileganje kovinskih spojev v obliki črke Π. Plošča torej ni mogla imeti 13. vrste (ki sta jo sestavila zakonca Zaimov) in da je bolj verjetno, da je bila plošča del veliko starejšega predmeta iz rimskega obdobja. Glede na obliko uporabljenih črk navajajo datum, ki je blizu Luntovemu, to je 1202–1203, ko je bil bolgarski vladar Kalojan. Čeprav, sta povzela oba avtorja, večina raziskovalcev meni, da je napis zadnji pisni vir Prvega bolgarskega cesarstva z natančno datacijo, medtem ko nekateri drugi trdijo, da je iz 13. stoletja, le ena študija pa ga razglaša za ponaredek. Nekateri sodobni raziskovalci iz Severne Makedonije prav tako zanikajo datacijo napisa, saj trdijo, da je bil obstoj sodobne bolgarske etnične identifikacije nemogoč, saj vedo, da so pogosto Bizantinci, hkrati pa izpodbijajo izvirno velikost napisa, naslove vladarjev v besedilu , poseben način klicanja pomoči svetnikov, njegova avtentičnost itd., pri čemer vztrajajo, da je bil Vladislav makedonski car.<ref>Mitko B. Panov, The Blinded State: Historiographic Debates about Samuel Cometopoulos and His State (10th–11th Century); BRILL, 2019, {{ISBN|900439429X}}, p. 74.</ref><ref name=":5">Стојков, Стојко (2014) Битолската плоча – дилеми и интерпретации. Во: Самуиловата држава во историската, воено-политичката, духовната и културната традиција на Македонија, 24–26 октомври 2014, Струмица, Македонија.</ref> ==== Kritike ==== Maloštevilni raziskovalci, ki zastopajo tezo, da je napis iz časa [[drugo bolgarsko cesarstvo|drugega bolgarskega cesarstva]] (v prvem primeru na podlagi enega nečitljivega datuma, v drugem pa na podlagi specifične oblike črk), ne podajajo razlage, kdo je bil takratni bolgarski vladar in je imel podrobne informacije o nekaterih dogodkih s konca Prvega bolgarskega cesarstva. Gre za sorodstvo Comitopulov, pa tudi za nekatere zgodovinske bitke. Ni jasno, zakaj je ta bolgarski vladar, imenovan Ivan, ki po njihovem mnenju ni bil Ivan Vladislav, trdil, da je vnuk Komita Nikole in Ripsimije iz Armenije ter sin Arona iz Bolgarije, ki je bil brat Bolgarije Samuela.<ref>Georgi Mitrinov, Contributions of the Sudzhov family to the preservation of Bulgarian cultural and historic heritage in Vardar Macedonia, Sofia University St. Kliment Ohridski, language; Bulgarian, Journal: Българска реч. 2016, Issue No: 2, pp. 104–112.</ref> == Polemika == Napis je bil najden v SR Makedoniji, takrat delu SFR Jugoslavije, kjer je bila iz političnih razlogov zavrnjena vsakršna neposredna povezava med Cometopuli in Prvim bolgarskim cesarstvom.<ref>Who are the Macedonians? Hugh Poulton, C. Hurst & Co. Publishers, 2000, {{ISBN|1850655340}}, [https://books.google.com/books?id=ppbuavUZKEwC&pg=PA20&dq=samuil+bulgaria+macedonian&hl=en&sa=X&ei=76b7UrPSIYn8ygOlvID4BA&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false p. 20.]</ref> Kamen, ki je bil prvotno razstavljen v lokalnem muzeju, so leta 1970 zaklenili, potem ko so bolgarski znanstveniki opravili drgnjenje in objavili knjigo o napisu. Takoj po tej objavi je nastal velik bolgarsko-jugoslovanski politični škandal. Direktorja muzeja so odpustili, ker je dopustil takšno napako. Po razpadu Jugoslavije je bil kamen ponovno izpostavljen v srednjeveškem delu muzeja, vendar brez pojasnila o njegovem besedilu. Zgodovinski in politični pomen napisa je bil razlog za še en sporen dogodek v Republiki Makedoniji leta 2006, ko je francoski konzulat v Bitoli sponzoriral in pripravil turistični katalog mesta. Na sprednji platnici je bil natisnjen s celotnim besedilom napisa, na njem pa je bila jasno vidna beseda bolgarščina. Novica o tem se je razširila še pred uradno predstavitvijo kataloga in povzročala zmedo med uradniki bitolske občine. Francoski konzulat je bil opozorjen, tiskanje novega kataloga je bilo ustavljeno in fotografija na naslovnici je bila spremenjena.<ref>[http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?ItemID=83BB422E5CDD9F4698F43FB94C17BBA7 Исправена печатарска грешка, Битола за малку ќе се претставуваше како бугарска. Дневник-online, 2006.]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224012226/http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?ItemID=83BB422E5CDD9F4698F43FB94C17BBA7 |date=February 24, 2012 }}</ref> Leta 2021 je ekipa bolgarske televizije poskusila artefakt posneti in o njem posneti film. Po nekaj mesecih čakanja in zavrnitvi lokalnih oblasti se je ekipa pritožila na ministrstvo za zunanje zadeve v Sofiji. Od tam je bila poslana protestna nota v Skopje in šele nato so novinarji dobili dovoljenje za delo v Bitoli.<ref>Битолският надпис в bTV Репортерите на 19 и 20 юни. [https://btvnovinite.bg/predavania/btv-reporterite/bitolskijat-nadpis-v-btv-reporterite-na-19-i-20-juni.html 17.06.2021, bTV.]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * Божилов, Иван. Битолски надпис на Иван Владислав // Кирило-методиевска енциклопедия, т. І, София, 1985, с. 196–198. {{in lang|bg}} * Бурмов, Александър. Новонамерен старобългарски надпис в НР Македония // сп. Пламък, 3, София, 1959, 10, с. 84–86. {{in lang|bg}} * Заимов, Йордан. Битолски надпис на Иван Владислав, старобългарски паметник от 1015–1016 // София, 1969. {{in lang|bg}} * Заимов, Йордан. Битолският надпис на цар Иван Владислав, самодържец български. Епиграфско изследване // София, 1970. {{in lang|bg}} * Заимов, Йордан. Битольская надпись болгарского самодержца Ивана Владислава, 1015–1016 // Вопросы языкознания, 28, Москва, 1969, 6, с. 123–133. {{in lang|ru}} * Мошин, Владимир. Битољска плоча из 1017. год. // Македонски jазик, XVII, Скопје, 1966, с. 51–61 {{in lang|mk}} * Мошин, Владимир. Уште за битолската плоча од 1017 година // Историја, 7, Скопје, 1971, 2, с. 255–257 {{in lang|mk}} * Томовић, Г. Морфологиjа ћирилских натписа на Балкану // Историјски институт, Посебна издања, 16, Скопје, 1974, с. 33. {{in lang|sr}} * Џорђић, Петар. Историја српске ћирилице // Београд, 1990, с. 451–468. {{in lang|sr}} * Mathiesen, R. The Importance of the Bitola Inscription for Cyrilic Paleography // The Slavic and East European Journal, 21, Bloomington, 1977, 1, pp.&nbsp;1–2. * Угринова-Скаловска, Радмила. Записи и летописи // Скопје, 1975, 43–44. {{in lang|mk}} * Lunt, Horace. On dating Old Church Slavonic bible manuscripts. // A. A. Barentsen, M. G. M. Tielemans, R. Sprenger (eds.), South Slavic and Balkan linguistics, Rodopi, 1982, p.&nbsp;230. * Georgios Velenis, Elena Kostić, (2017). Texts, Inscriptions, Images: The Issue of the Pre-Dated Inscriptions in Contrary with the Falsified. The Cyrillic Inscription from Edessa. == Zunanje povezave == {{Commons category|Inscription of Bitola}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:11. stoletje]] [[Kategorija:Leto 1956]] hieot22yxbjckxt8wbpfzkgnfj63x61 Arabia Felix 0 525639 6665526 6344197 2026-04-25T20:06:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665526 wikitext text/x-wiki [[File:1596 map of the Middle East and the Indian Ocean.jpg|400px|thumb|Zemljevid Bližnjega vzhoda in Indijskega oceana iz leta 1596 Jana Huyghena van Linschotena]] '''Arabia Felix''' (dobesedno: plodna/srečna Arabija; tudi starogrško: Εὐδαίμων Ἀραβία, ''Eudaemon Arabia'') je bilo latinsko ime, ki so ga geografi prej uporabljali za opis južnega Arabskega polotoka<ref>New Geographical Dictionary'' (Springfield, Mass., 1972), p. 63.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://pleiades.stoa.org/places/746710 |title=Places: 746710 (Arabia Eudaemon) |author=Graf, D. |author2=R. Talbert |author3=S. Gillies |author4=T. Elliott|author5=J. Becker |date=15 December 2020 |access-date=November 1, 2014 <!-- 4:28 pm --> |publisher=Pleiades}}</ref> ali današnjega [[Jemen|Jemna]].<ref>R.B. Serjeant & Lewcock, R. (eds.), ''Sanʻa: An Arabian Islamic City'', London 1983</ref> == Etimologija == Izraz ''Arabia Felix'' (latinsko: »Srečna ali cvetoča Arabija«) je bil rimski prevod starejšega grškega helenističnega izraza ''Arabia Eudaimon'', pripisan [[Eratosten]]u iz [[Kirena|Kirene]].<ref>[https://www.britannica.com/place/Arabia-Felix Arabia Felix]. Encyclopædia Britannica.</ref><ref>Roller, Duane W. (2010) ''Eratosthenes’ Geography. Fragments Collected and Translated, with Commentary and Additional Material''. Princeton University Press.</ref> Felix ima hkratni pomen »rodoviten«, rodoviten" in »srečen, blagoslovljen«. ''Arabia Felix'' je bila ena od treh regij, na katere so Rimljani razdelili Arabski polotok: [[Arabia Deserta]], [[Arabia Felix]] in [[Arabija (rimska provinca)|Arabia Petraea]]. Grki in Rimljani so Jemen imenovali Arabia Feliks.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=3D5FulN2WqQC&pg=PA505|title=Political Leaders of the Contemporary Middle East and North Africa: A Biographical Dictionary|last=Reich|first=Bernard|date=1990|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313262135|language=en}}</ref> [[File:L'Arabie(cropped).jpg|250px|thumb|Francoski zemljevid Arabie Heureuse iz leta 1787, avtor Clouet, J. B. L. (Jean-Baptiste Louis).]] Francoski izraz ''L'Arabie Heureuse'' ("Srečna Arabija") izhaja iz slabega prevoda iz latinščine. Ker je to območje najbolje namakano na polotoku, so ga imenovali »rodovitna Arabija«. Enega najzgodnejših takih zemljevidov iz leta 1654 je izdelal francoski kartograf Nicolas Sanson.<ref>[https://www.wdl.org/en/item/58/ Map of the Three Arabias: Excerpted Partly from the Arab of Nubia, Partly from Several Other Authors] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410223512/https://www.wdl.org/en/item/58/ |date=2021-04-10 }}. World Digital Library.</ref> == Zgodovina == Jugozahodni del polotoka je v starih časih doživel več padavin in je bil zato veliko bolj zelen od preostalega polotoka, saj je užival več produktivnih polj. Visoki vrhovi in ​​pobočja lahko podpirajo veliko vegetacije, rečne struge, imenovane [[vadi]] pa pomagajo, da so druga tla rodovitna. Leta 26 pr. n. št. je Elij Gal pod [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovim]] ukazom vodil vojaško ekspedicijo v Arabijo, vendar je moral po nekaj začetnih uspehih zaradi nezdravega podnebja in epidemije opustiti osvajanje tega območja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cassius Dio |last2=Cary |first2=Earnest (tr.) |last3=Foster |first3=Herbert B. (tr.) |title=Roman History LIII.29 |date=1917 |publisher=Loeb Classical Library |isbn=9780674990920 |pages=267–271 |url=https://www.loebclassics.com/view/dio_cassius-roman_history/1914/pb_LCL083.267.xml?result=1&rskey=7zM9Bc |access-date=July 22, 2020}}</ref> Del tega, kar je vodilo do bogastva in pomena Arabije Felix za starodavni svet, je bil skorajšnji monopol nad trgovino s [[cimet]]om in [[začimbe|začimbami]], tako domačimi izdelki kot uvozom iz [[Indija|Indije]] in [[Afriški rog|Afriškega roga]].<ref>{{cite journal | last = Harding | first = G Lankester | title = Inside Arabia Felix | journal = Saudi Aramco World | volume = 16 | issue = 1 | pages = 24–27 | location = Houston, TX | date = January–February 1965 | url = http://www.saudiaramcoworld.com/issue/196501/inside.arabia.felix.htm | format = HTML| access-date = 2009-07-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090905023614/http://www.saudiaramcoworld.com/issue/196501/inside.arabia.felix.htm | archive-date = 2009-09-05 | url-status = dead }} </ref> [[Strabon]] pravi, da je bila Arabia Felix sestavljena iz petih kraljestev, po eno bojevnikov, kmetov, »tistih, ki se ukvarjajo z mehanskimi veščinami; drugo dežela, ki nosi [[mira|miro]], in tretja dežela, ki nosi [[kadilo]], čeprav iste države proizvajajo [[Kitajski cimet]], cimet in nardo (''Nardostachys jatamansi'')«.<ref>{{navedi knjigo |last1=Strabo |last2=Jones |first2=Horace Leonard (tr.) |title=Geography XVI.26 |date=1917 |publisher=Loeb Classical Library |isbn=9780674990555 |page=365 |url=https://www.loebclassics.com/view/strabo-geography/1917/pb_LCL241.365.xml?result=4&rskey=D715mA |access-date=July 22, 2020}}</ref> V 1. stoletju pr. n. št. je bilo arabsko mesto Eudaemon (običajno identificirano s pristaniščem [[Aden, Jemen|Aden]]), v Arabii Felix, pretovorno pristanišče v trgovini v Rdečem morju. V rokopisu ''Periplus Eritrejskega morja'' (starogrško ''Περίπλους τῆς Ἐρυθρᾶς Θαλάσσης, Períplous tē̂s Erythrâs Thalássēs'', novogrško ''Períplous tis Erythrás Thalássis''; verjetno 1. stoletje našega štetja) je bilo opisano, kot da so ga zadeli težki časi. O lepo imenovanem pristanišču beremo, :Eudaemon Arabia je bila nekoč polnopravno mesto, ko ladje iz Indije niso šle v Egipt, egipčanske pa si niso upale pluti v kraje dlje, ampak so prišle le do sem. Nov razvoj trgovine v 1. stoletju našega štetja je vodil do tega, da so se trgovci izognili posrednikom iz Eudaemona in naredili nevarno neposredno prečkanje Arabskega morja do obale Indije. ''Arabia Felix'' je naslov knjige danskega romanopisca Thorkilda Hansena iz leta 1962, ki podrobno opisuje katastrofalno znanstveno odpravo na to območje, ki jo je vodil Carsten Niebuhr in je trajala od leta 1761 do 1767.<ref>{{navedi novice|url=https://www.npr.org/2017/06/17/531929925/in-the-refrains-of-arabia-felix-a-reminder-often-the-end-is-just-a-start|title=In The Refrains Of 'Arabia Felix,' A Reminder: Often The End Is Just A Start|newspaper=NPR|date=17 June 2017|language=en|access-date=2020-03-05|last1=Dwyer|first1=Colin}}</ref> Verodostojnost nekaterih vidikov poročila pa je bila postavljena pod vprašaj. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{portal|Zgodovina}} *[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/31586/Arabia-Felix Arabia Felix] *[http://nabataea.net/redsea.html Nabataean Travel: trade on the Red Sea] [[Kategorija:Arabski polotok]] [[Kategorija:Zgodovina Jemna]] [[Kategorija:Zgodovina Saudove Arabije]] [[Kategorija:Latinske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Zgodovinske regije]] 0mzuv12nirm6gxmvmt41d0fatmzu87k Rada Lečič 0 526131 6665668 6660159 2026-04-26T05:54:40Z ~2026-23334-99 258323 Bibliografija 6665668 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=pretiravanje z viri vprašljive relevantnosti}} {{Infopolje Oseba}} '''Rada Lečič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slovenistika|slovenistka]], * [[25. oktober]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Deluje kot lektorica/učiteljica slovenščine na tujih univerzah, avtorica slovničnih priročnikov in učbenikov slovenščine za tujce, predavateljica in prevajalka. ==Življenje== Leta 1985 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo, leta 1990 pa opravila znanstveni magisterij iz sodobne slovenske književnosti. ==Delo in ustvarjanje== Rada Lečič je bila od leta 1993 do 1998 lektorica/učiteljica slovenskega jezika na Univerzi "La Sapienza" v Rimu, vmes je slovenščino poučevala na tečajih v Braziliji in Urugvaju (leta 1997), v ZDA (1998) in dvakrat v Luksemburgu (1999 in 2000). Od leta 2001 do 2009 je bila lektorica slovenskega jezika na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, nekaj semestrov je poučevala na fakultetah v Vidmu in Padovi, od leta 2009 pa je kot lektorica Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik zaposlena na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Napisala je več priročnikov in učbenikov, ki so prevedeni v številne tuje jezike: '''''Osnove slovenskega jezika''''' (tudi v angleškem in italijanskem prevodu); učbenik v dveh delih '''''Slovenščina od A do Ž''''' (tudi v angleškem, italijanskem, nemškem, srbskem, ruskem, albanskem in madžarskem prevodu); '''''Slovenski predlogi in frazemi''''' (tudi z italijanskim prevodom); '''''Lepa beseda lepo mesto najde – Slovenski pregovori in izreki; Parlo, parli, parliamo sloveno; Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov''''' (s prevodi v več jezikov); kartice '''''Igraje do znanja slovenščine''''' in '''''Prepletenke'''''. Lektorira prevodna dela svojega moža [[Vasja Bratina|Vasje Bratine]], novinarja in priznanega prevajalca italijanske, angleške, hrvaške in srbske književnosti. == Bibliografija == ; Slovnični priročniki in učbeniki slovenščine s prevodi * '''''Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik''.''' Založba Gaya, Cerkno, 2009, ²2016, ³2021. * ''Fondamenti della lingua slovena: manuale di grammatica''. Prevedla Martina Clerici. Založba ZTT, Trst, 2009. Drugi in tretji natis: Založba Gaya, Cerkno, ²2016, ³2021. * ''Basic grammar of the slovene language : language manual''. Prevedla Oliver Currie in Martina Ožbot. Založba Gaya, Cerkno, 2012, ²2018, ³2021. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (1. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2021. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž''. Prevedel Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2013, ²2015, ³2018, ⁴2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slowenisch von A bis Ž''. Prevedel Slavo Šerc. Založba Gaya, Cerkno, 2016, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovenački od A do Ž''. Prevedla Maja Đukanović. Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovene from A to Ž''. Prevedla Ksenija Malia Leban. Založba Gaya, Cerkno, 2020, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Словенский от А до Я.'' Prevedla Janja Urbas. Založba Gaya. Cerkno 2024. * ''Slovenščina od A do Ž /'' ''Sllovenishtja prej A deri në ZH.'' Prevedel Nikollë Berishaj. Založba Gaya. Cerkno 2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Szlovén nyelv A-tól Ž-ig.'' Prevedla Judit Reiman. Založba Gaya. Cerkno 2026. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (2. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2018, ²2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž'' (2. del). Prevedla Francesca Garlatti in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2015, ²2016, ³2020, ⁴2025. * '''''Slovenski predlogi in frazemi.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2021. * ''Slovenski predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi'' ''idiomatiche slovene''. Prevedli Michele Antolović Seyfert, Rebecca Cabas, Sandro Clemente, Matija Kralj, Tadej Pahor in Roberta Saunig. Založba Gaya, Cerkno, 2019. * '''''Parlo, parli, parliamo sloveno.''''' Prevedla Martina Clerici in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2022. * '''''Lepa beseda lepo mesto najde : Slovenski pregovori in izreki – Priročnik z vajami.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2023. * '''''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs.''''' Prevedla Ksenija Leban. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2004, ²2005. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Das slowenische Verb: morphologisches Hand- und Wörterbuch der'' ''slowenischen Verben''. Prevedli Kasilda Bedenk in Barbara Urbanija. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Il verbo sloveno: manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni.'' Prevedla Barbara Iskra. ''Z''aložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / El verbo esloveno: manual morfologico y diccionario de los verbos eslovenos.'' Prevedla Mojca Jesenovec. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2009, ²2010. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Czasownik słoweński: Podręcznik morfologizny i słownik czasowników'' ''słoweńskich''. Prevedla Bojana Todorović. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2011. * '''''Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando.''''' Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006, ²2011. * '''''Prepletenke''.''' Založba Modrijan, Ljubljana, 2003. == Viri in zunanje povezave == *[https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/rada-lecic <small>Osebna stran v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani</small>] *<small>Intervju z mag. Rado Lečič. ''V prihodniku bo vse bolje'', revija študentov in študentk po svetu, št. 1, str. 40–45, junij 2024 (intervju zapisal Tjaž Mihelič).</small> * <small>Pogovori s sodobniki. Kristina Jurkovič z Rado Lečič. ''Sodobnost'', letnik 87, str. 1599–1611, december 2023 (intervju zapisala Kristina Jurkovič).</small> * <small>Jezik je ena od temeljnih sestavin narodne identitete. ''Novi glas'', 9. 11. 2023 (intervju zapisala Katja Ferletič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski predlogi in frazemi. ''Jezik in slovstvo'', letnik 68, številka 3, 2023 (avtor Boris Kern).</small> * <small>TDD predstavlja: Jezikoslovka in profesorica Rada Lečič. RAI Tre Bis, 9. 6. 2023 (pogovor vodila Ines Škabar). https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/06/tdd-predstavlja-jezikoslovka-in-profesorica-rada-lecic-d3f9a653-e966-4f28-8e05-5fd996243455.html</small> * <small>Zvezdana Marija Kompara, 2022: Vabilo na seminar o sklanjanju tujih imen [[https://www.dpts.si/seminarji-delavnice-konference/seminar/mag-rada-lecic-sklanjanje-tujih-lastnih-imen-16-6-2022|konferenca Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije]]</small> * <small>Prikaz priročnika Slovenski predlogi in frazemi / Prikaz priručnika Slovenski predlogi in frazemi. ''Slovenika VII'', 2021 (avtorja Nejc Robida, Tanja Tomazin).</small> * <small>O študiju slovenščine na tujih univerzah. RTVSLO, Tednik, 13. 9. 2021 (oddajo pripravila Anka Pirš). https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174805115</small> * <small>Slovenski lektorati na tujem; Pisano na kožo. ''Večer'', 2. 9. 2021 (intervju zapisala Melita Forstnerič Hajnšek).</small> * <small>Slovene from A to Ž, by Rada Lečič: The Best Slovenian Textbook I’ve Seen. ''Total Slovenia News'', 12. 10. 2020 (avtor JL Flanner).</small> * <small>O frazemih, pregovorih in predlogih. S katerim sklonom se vežejo blizu, na, pred, po, skozi? ''Primorski dnevnik'', 27. 2. 2020 (avtor Robert Grošelj).</small> * <small>Če se ne bomo za jezik vsi bolj potrudili in ga negovali, se nam kot narodu slabo piše. ''ZarjaJana'', 25. 2. 2020 (intervju zapisala Urška Krišelj Grubar).</small> * <small>Učbenik slovenščine Rade Lečič še v srbskem prevodu. ''Primorske novice'', 1. 9. 2017.</small> * <small>Tutti i segreti della lingua slovena in due volumi. ''Il Piccolo'', 19. 5. 2017 (avtor Alessandro Mezzena Lona).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenački od A do Ž. ''Slovenika III'', 2017 (avtorica Laura Fekonja).</small> * <small>Due incontri sulla lingua slovena. ''Messaggero'', 18. 5. 2016.</small> * <small>Nočni obisk: Pogovor z Rado Lečič. RTVSLO, Radio Koper, 2. 1. 2016 (pogovor vodila Janja Samsa). https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174380249</small> * <small>Pogovor o študiju slovenščine v Italiji. Studio Koper, S-prehodi, 24. 11. 2015 (oddajo vodil Mitja Tretjak). https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174373211?s=tv</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Novi glas'', 14. 4. 2016.</small> * <small>Most med Slovenci in Italijani. ''Primorske novice'', 14. 4. 2016 (avtor Andraž Gombač).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž v besedi, glasu in sliki. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (avtorica Sanela Čoralič).</small> * <small>Slovenščina je lažja, kot se zdi. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (intervju zapisala Sanela Čoralič).</small> * <small>Rada Lečič na kavi s knjigo v TKS. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016.</small> * <small>Na kavi s knjigo: Jutri Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 5. 4. 2016.</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 4. 2. 2016 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Mladika'', št. 8, 2014 (avtorica Marija Cenda-Klinc).</small> * <small>Maturantje izbirajo bodoči študij. Pripeljati slovenske in tuje študente do solidnega znanja slovenskega jezika. ''Mladika'', št. 1, 2014 (intervju zapisala Nika Čok).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Bukla,'' 2013-14 (avtor Žiga Valetič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 8. 10. 2013 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Prek kljuke na vratih NUK. ''Delo'', 11. 12. 2012 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Slovenski jezik –'' ''Slovene Linguistic Studies'' 8, 2011 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs. ''Jezik in slovstvo'', vol. 51/1, 2011 (avtorica Mateja Jemec Tomazin).</small> * <small>Slovnični priročnik za Italijane. ''Slavistična revija'', letnik 58, št. 3, julij–september 2010 (avtor Zoltan Jan).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik''. Moja Slovenija'', maj 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>I Fondamenti della lingua slovena presentati a Trieste. ''Novi Matajur'', 20. 5. 2010.</small> * <small>Jezikovna mediacija v duhu medsebojnega zbliževanja. Predstavili Osnove slovenskega jezika mag. Rade Lečič v italijanščini. ''Primorski dnevnik'', 14. 5. 2010 (avtor Primož Sturman).</small> * <small>Sodobna slovenska slovnica v italijanščini. ''Novi Matajur'', 1. 4. 2010.</small> * <small>Osnove slovenskega jezika zdaj tudi v italijanskem prevodu. ''Primorski dnevnik'', 28. 3. 2010.</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Delo'', 6. 1. 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik. ''Bukla'', december 2009 (avtor Jure Preglau).</small> * <small>Učenje jezika drugače. Rada Lečič: Igraje do znanja slovenščine / Learning Slovene by Playing Games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando. ''Delo'', 24. 1. 2007 (avtorica Martina Ožbot).</small> * <small>Glagol brez tančic. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 12. 7. 2006 (avtorica Andreja Markovič).</small> * <small>Rada Lečič. Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. ''Slovene studies'' : ''journal of the Society for Slovene Studies'', Vol. 28, no. 1/2, 2006 (avtor Donald F. Reindl).</small> * <small>Za lažje učenje slovenščine. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 15. 9. 2005 (avtorica Andreja Žele).</small> <small><br /></small> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lečič, Rada}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Rimu]] mo8g74zlmvfkbvbc9l7suslnjzgzbjd Tempelj literature, Hanoj 0 527125 6665534 6280427 2026-04-25T20:11:31Z Yerpo 8417 tn 6665534 wikitext text/x-wiki {{coord|21|1|43|N|105|50|8|E|type:landmark|display=title}} {{Infobox religious building | name = Tempelj Literature | native_name = Văn Miếu | native_name_lang = vi | image = Hanoi Temple of Literature.jpg | caption = Drugo dvorišče in paviljon Khue Van | religious_affiliation = [[Konfucijanstvo]] | location = [[Hanoj]] | established = 1070 }} '''Tempelj Literature''' ali '''Văn Miếu''' ({{lang-vi|Văn Miếu}}, chữ Hán: 文廟<ref>{{navedi splet|url=http://tiasang.com.vn/DesktopModules/VietTotal.Articles/PrintView.aspx?ItemID=1782|title=Dịch hai chữ Văn Miếu ra tiếng Tây|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817140420/http://tiasang.com.vn/DesktopModules/VietTotal.Articles/PrintView.aspx?ItemID=1782|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://english.hanoi.gov.vn/in/news-events;jsessionid=-gvGft+OBYSCfUd7aVPOSBdU.undefined?p_p_id=Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-1&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_jspPage=%2Fhtml%2Fcms%2Fportlet%2Ffrontend%2Fview.jsp&p_p_id=OdEiAOXb1f1R&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_categoryId=2101&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_articleId=33669&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_title=special-national-monuments-in-ha-noi-exhibition-opens&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_counterOld=21&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_command=details|title="Special National Monuments in Ha Noi" exhibition opens|date=26 November 2018|website=english.hanoi.gov.vn|publisher=Hanoi Government|access-date=5 July 2019|archive-date=2022-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221126164725/https://english.hanoi.gov.vn/in/news-events;jsessionid=-gvGft+OBYSCfUd7aVPOSBdU.undefined?p_p_id=Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-1&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_jspPage=/html/cms/portlet/frontend/view.jsp&p_p_id=OdEiAOXb1f1R&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_categoryId=2101&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_articleId=33669&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_title=special-national-monuments-in-ha-noi-exhibition-opens&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_counterOld=21&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_command=details|url-status=dead}}</ref>) je tempelj, posvečen [[Konfucij]]u v [[Hanoj]]u, v [[Vietnam]]mu. Tempelj je gostil tudi Cesarsko akademijo ({{lang|vi|Quốc Tử Giám}}, {{linktext|國|子|監}}), prvo nacionalno univerzo v Vietnamu. Zgrajen je bil leta 1070 v času cesarja [[Lý Thánh Tông]]a. Je eden od številnih templjev v Vietnamu, ki je posvečen Konfuciju, modrecem in učenjakom. Tempelj stoji južno od [[cesarska citadela Thăng Long|cesarske citadele Thăng Long]]. Različni paviljoni, dvorane, kipi in [[stela (spomenik)|stele]] zdravnikov so kraji, kjer so potekale daritvene slovesnosti, študijske ure in strogi izpiti [[Đại Việt]]. Tempelj je prikazan na hrbtni strani bankovca za 100.000 vietnamskih đồngov. Tik pred vietnamskim novoletnim praznovanjem Tết se [[kaligrafija|kaligrafi]] zberejo pred templjem in pišejo želje v Chữ Hán (𡨸漢, dobesedno 'kitajski znaki', ''Chữ Nho'' (𡨸儒, dobesedno 'konfucijevi znaki'). Umetnine podarijo ali uporabijo kot dekoracijo doma ob posebnih priložnostih. == Zgodovina == [[File:Van Mieu Hanoi 3504185612 088052eb96 t.jpg|thumb|''Thiên Quang'' ('Nebeška luč') vodnjak, znan tudi kot Literaturni vodnjak]] Tempelj je bil zgrajen leta 1070 in je bil rekonstruiran med dinastijo Trần (1225–1400) in v naslednjih dinastijah. Skoraj dve stoletji je tempelj kljub vojnam in nesrečam ohranil starodavne arhitekturne sloge mnogih dinastij in dragocene relikvije. Večje obnove so potekale v letih 1920, 1954 in 2000.<ref>{{navedi splet|url=http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|title=The Best Things to do in Hanoi, Vietnam|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161204035812/http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|url-status=dead}}</ref> :»Jeseni leta Canh Tuất, drugega leta Thần Vũ (1070), v 8. lunarnem mesecu, med vladavino kralja Lý Thánh Tônga, je bil zgrajen Văn Miếu. Kipi Konfucija, njegovih štirih najboljših učencev : Yan Hui (''Nhan Hồi''), Zengzi (''Tăng Tử''), Zisi (''Tử Tư'') in Mencius (''Mạnh Tử'') ter vojvoda Zhou (''Chu Công'') so bili izrezljani in 72 drugih kipov konfucijanskih učenjakov je bilo poslikanih ... V vsakem od štirih letnih časov so jim bile posvečene slovesnosti. Tu so študirali prestolonasledniki.«<ref>{{navedi splet|url=http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|title=The Best Things to do in Hanoi, Vietnam|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161204035812/http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 1076 je bila v času vladavine Lý Nhân Tônga znotraj templja ustanovljena prva vietnamska univerza, »Quốc Tử Giám« ali cesarska akademija, da bi izobraževala vietnamske birokrate, plemiče, kraljeve družine in druge člane elite. Univerza je ostala odprta od leta 1076 do 1779. Leta 1802 so monarhi dinastije Nguyễn ustanovili prestolnico [[Huế]], kjer so ustanovili novo cesarsko akademijo. Akademija v templju v Hanoju je izgubila pomen in postala šola okrožja Hoài Đức. Pod francoskim protektoratom je bil Văn Miếu - Quốc Tử Giám leta 1906 registriran kot zgodovinski spomenik. V obdobju 1945–1954 so Francozi porušili dele templja, da bi naredili dodaten prostor za bolnišnico Saint Paul, saj so bile zmogljivosti bolnišnice v času vojne polne. Kampanje za obnovo so potekale v letih 1920 in 1947 pod vodstvom École française d'Extrême-Orient (Francoska šola za Daljni vzhod).<ref>Trân-hàm-Tân (1951), [http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/befeo_0336-1519_1951_num_45_1_5513 Studies about the Temple of Literature (Hanoi)], EFEO, vol. 45, n° 45-1, pp. 89-118 (in French)</ref> == Lega == [[File:Temple of Literature - main gate.jpg|thumb|left|Glavna vrata v tempelj]] Postavitev templja je podobna templju v mestu Qufu, Šandong, Konfucijevem rojstnem kraju. Zajema površino več kot 54.000 kvadratnih metrov, vključno z jezerom Văn, parkom Giám in notranjimi dvorišči, ki so obdana z opečnim zidom.<ref>{{navedi splet|url=http://english.vietnamnet.vn/fms/art-entertainment/166406/master-plan-built-for-van-mieu---quoc-tu-giam.html|title=Master plan built for Van Mieu – Quoc Tu Giam|publisher=Vietnamnet|year=2016|access-date=2017-12-09|language=en|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210021047/http://english.vietnamnet.vn/fms/art-entertainment/166406/master-plan-built-for-van-mieu---quoc-tu-giam.html|url-status=dead}}</ref> Pred Velikimi vrati so štirje visoki stebri. Na obeh straneh stebrov sta dve steli, ki ukazujeta konjenikom, naj sestopijo. Vrata se odpirajo na tri poti, ki se nadaljujejo skozi kompleks. Sredinska pot je bila rezervirana za cesarja in nad sredinsko potjo je velik bronast [[zvon]]. Pot na levo je za upravne mandarine, pot na desno pa za vojaške mandarine. Notranjost mesta je razdeljena na pet dvorišč. Prvi dve dvorišči sta mirna predela s starimi drevesi in striženimi tratami, kjer bi se učenjaki sprostili stran od vrveža zunanjega sveta. Zvon, ki je nad glavnimi vrati, je bil uporabljen za označevanje, da prihaja pomembna oseba, in je bil dodan v Văn Miếu v 19. stoletju. Zvon je bil izdelan iz [[bron]]a in so se ga lahko dotaknili le menihi. Na zvonu je mogoče najti več vzorcev, vključno z obrisom feniksa, ki predstavlja lepoto, in zmaja, ki predstavlja moč. Oba simbola se uporabljata za predstavljanje cesarja in kraljice. Zvon je mogoče najti v vseh pagodah v Vietnamu. === Prvo dvorišče === Prvo dvorišče se razteza od velikega [[portik]]a do Đại Trunga, ki ga obdaja dvoje manjših vrat: vrata Đạt Tài in vrata Thành Đức. === Drugo dvorišče === [[File:Hanoi Temple of Literature.jpg|thumb|Drugo dvorišče in paviljon Khuê Văn ("Svetloba zvezde Noge ").]] Drugo dvorišče je znano kot veliko osrednje dvorišče ali včasih dvorišče velikega uspeha. Predstavlja paviljon Khuê Văn ({{linktext|奎|文|閣}}), edinstveno arhitekturno delo, zgrajeno leta 1805, in simbol današnjega Hanoja. Paviljon Khuê Văn je zgrajen na štirih obeljenih kamnitih podstavkih. Na vrhu je rdeče obarvan z dvema okroglima oknoma in dovršeno streho. V notranjosti s stropa visi bronast zvon, na katerega zvonijo ob dobrih priložnostih. Številne lepe poetične fraze, ohranjene na paviljonu, poveličujejo vietnamsko tradicionalno kulturo. Poleg paviljona Khuê Văn so vrata Súc Văn in vrata Bi Văn. Ta vrata so posvečena lepoti literature, tako njeni vsebini kot njeni obliki. V prvem in drugem dvorišču so [[topiarij]]i (grmi, obrezani v posebne oblike), ki predstavljajo 12 zodiakalnih živali. === Tretje dvorišče === [[File:Van Mieu Hanoi 5.jpg|thumb|Tretje dvorišče templja z vodnjakom Thiên Quang in rdečim paviljonom Khuê Văn]] Na tretje dvorišče se vstopi iz paviljona Khuê Văn. Na tretjem dvorišču je vodnjak Thiên Quang. Na obeh straneh vodnjaka stojita dve veliki dvorani, v katerih so shranjeni zakladi templja. === Kamnite plošče diplomantov === [[File:Van Mieu Hanoi 4.jpg|right|thumb|Želvje stele z imeni uspešnih na cesarskih izpitih]] Gradnja kamnitih stel se je začela leta 1484 pod cesarjem Lê Thánh Tôngom. Postavil je 116 stel izklesanih modrih kamnitih želv z dovršenimi motivi, da bi počastil talent in spodbudil študij. Želva (''Quy'', 龜) je eno od štirih svetih bitij v narodu – drugi so zmaj (''Long'', 龍), samorog (''Ly'', 麟) in feniks (''Phượng'', 鳳). Želva je simbol dolgoživosti in modrosti. Oblika in velikost želve se je s časom spreminjala. Stele diplomantov so dragocen zgodovinski vir za preučevanje kulture, izobraževanja in kiparstva v Vietnamu. Ostalo je 82 stel. Prikazujejo imena in rojstne kraje 1307 diplomantov 82 triletnih kraljevih izpitov. Med letoma 1442 in 1779 je enainosemdeset izpitov imela dinastija Lê in enega je imela dinastija Mạc.<ref>Van Mieu Quoc Tu Giam, The Gioi Publishers, Hanoi, Socialist Republic of Vietnam, 1994</ref> Starodavne kitajske gravure na vsaki steli hvalijo zasluge cesarja in navajajo razlog za postavitev kraljevih izpitov. Zabeležijo tudi mandarine, ki so bili zadolženi za organizacijo izpitov. Nekoč je bilo običajno drgniti glave kamnitih želv, zdaj pa obstaja ograja, ki naj bi ljudem preprečila to početje, da bi ohranili želve. So dragocen zgodovinski vir za študij zgodovine filozofije, kulture, izobraževanja, družbe in kiparstva v Vietnamu. Stele so bile leta 2011 vpisane v Unescov [[Register svetovnega spomina]].<ref>Unesco, Memory of the World [https://webarchive.unesco.org/web/20220331182510/http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/stone-stele-records-of-royal-examinations-of-the-le-and-mac-dynasties-1442-1779#c200850]</ref> === Četrto dvorišče === Na četrto dvorišče se vstopi skozi vrata Đại Thành. Na obeh straneh je dvoje manjših vrat: vrata Kim Thanh in vrata Ngọc Chấn. To dvorišče je ceremonialno srce kompleksa. [[File:Main hall, Văn Miếu, Hanoi, Vietnam (2006).jpg|thumb|right|Oltarji Konfucija in njegovih učencev]] Na vsaki strani slavnostnega četrtega dvorišča stojita dve dvorani. Njun prvotni namen je bil namestitev oltarjev dvainsedemdesetim najbolj cenjenim Konfucijevim učencem in Chu Văn Anu (rektorju cesarske akademije). V središču četrtega dvorišča je hiša obredov (''Đại Bái Đường''). Naslednja stavba je Thượng Điện, kjer se častijo Konfucij in njegovi štirje najbližji učenci Yanhui, Zengshen, Zisi in Mencius. V svetišču so tudi oltarji desetih uglednih filozofov. Ti paviljoni odražajo slog zgodnjega 19. stoletja. Majhen muzej prikazuje črnilnike, peresa, knjige in osebne predmete, ki so pripadali nekaterim študentom, ki so študirali v templju. === Peto dvorišče === Leta 1076 je cesar [[Lý Nhân Tông]] ukazal zgraditi cesarsko akademijo kot peto dvorišče. Za študente so bili izbrani pismeni [[mandarin]]i. Leta 1236 so akademijo povečali in poimenovali ''Quốc Tử Viện'' in kasneje ''Quốc Học Viện''. V dinastiji Lê so jo imenovali ''Thái Học Viện'' in so jo razvijali naprej. Ta razvoj je vključeval hišo Minh Luân, zahodne in vzhodne učilnice, skladišče za lesene tiskarske bloke in dva niza treh spalnic s 25 sobami. Svetišče Khải Thánh je bilo zgrajeno v čast Konfucijevih staršev. Leta 1946, med [[prva indokitajska vojna|prvo indokitajsko vojno]], je bilo dvorišče uničeno. Leta 2000 je bilo peto dvorišče rekonstruirano na podlagi prvotne »cesarske akademije«. Časti talente, nacionalne tradicije ter kulturo in izobraževanje Vietnama. Zasnova novega petega dvorišča je temeljila na tradicionalni arhitekturi v harmoniji z okoliškimi znamenitostmi templja. Zgrajenih je bilo več stavb, vključno s sprednjo stavbo, zadnjo stavbo, levo in desno stavbo, zvonikom in hišo z bobnom. Dvorišče Thái Học obsega 1530 kvadratnih metrov od celotne površine templja 6150 kvadratnih metrov. Sprednja stavba ima številne funkcije. V njej so organizirane slovesnosti v spomin na kulturnike, znanstvene dejavnosti in kulturni dogodki. Zadnja stavba ima dve etaži. V pritličju je kip Chu Văn An (rektorja akademije) in prikazuje eksponate templja in akademije s prikazom konfucijanskega izobraževanja v Vietnamu. [[File:Institut des Fils de lEtat (Temple de la littérature, Hanoi) (4356119550).jpg|thumb|Oltar Chu Văn Anu, rektorju cesarske akademije]] Zgornje nadstropje je posvečeno trem monarhom, ki so največ prispevali k ustanovitvi templja in akademije: [[Lý Thánh Tông]] (1023–1072), ki je ustanovil tempelj leta 1070, [[Lý Nhân Tông]] (1066–1127), ki je ustanovil Cesarsko akademijo in [[Lê Thánh Tông]] (1442–1497), ki je leta 1484 ukazal postavitev stel iz kamna želve diplomantom nagrajencem. Na obeh straneh zadnje stavbe sta kvadratni stavbi, ki vsebujeta boben in bronast zvon. Boben je širok 2,01 metra, visok 2,65 metra, ima prostornino 10 m<sup>3</sup> in tehta 700 kilogramov. Zvon je bil ulit leta 2000 z merami 2,1 krat 0,99 metra. == Študij na cesarski akademiji == Organizacija poučevanja in učenja na cesarski akademiji se je začela leta 1076 pod dinastijo Lý in se je nadalje razvila v 15. stoletju pod dinastijo Lê. Akademijo sta vodila rektor (''Tế tửu'') in prorektor (''Tư nghiệp''). Profesorji na akademiji so imeli različne nazive: ''Giáo thụ, Trực giảng, Trợ giáo'' in ''Bác sĩ''. <gallery> File:Mandarin in Van Mieu1.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. File:Mandarin in Van Mieu2.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. File:Mandarin in Van Mieu3.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. </gallery> Veliko študentov je živelo in študiralo v templju. Večina študentov (''Giám sinh'') je pred vpisom na akademijo opravila regionalni izpit (''Hương Examination'' – ''Thi Hương''). Študenti so se med študijem na akademiji posvečali literaturi in pisali tudi poezijo. Učenci so se učili kitajščino, kitajsko filozofijo in kitajsko zgodovino. Imeli so natisnjene učbenike na papirju, ki so bili v kitajščini in vietnamščini. Brali so ''Štiri knjige'' (''Tứ thư'', 四書): ''Veliko učenje'' (''Đại Học'', 大學), ''Nauk o povprečju'' (''Trung Dung'', 中庸), ''Analekti'' (''Luận Ngữ'', 論語) in ''Mencij'' (''Mạnh Tử'', 孟子); Pet predkonfucijanskih klasikov (''Ngũ Kinh'', 五經): ''Klasika poezije'' (''Kinh Thi'', 經詩), ''Knjiga dokumentov'' (''Kinh Thư'', 經書), ''Knjiga obredov'' (''Kinh Lễ'', 經禮), ''Knjiga sprememb'' (''Kinh Dịch'', 經易) in ''Pomladni in jesenski letopisi'' (''Kinh Xuân Thu'', 經春秋); med drugim starodavna poezija in kitajska zgodovina. Študenti so se vpisovali od tri do sedem let. Vsak mesec so imeli manjše teste in štiri večje teste na leto. Uspeh na izpitih, ki ga je potrdilo Ministrstvo za obrede (''Bộ Lễ'', 部禮), jih je kvalificiral za opravljanje državnega izpita (''Hội Examination'' – ''Thi Hội''). Uspeh pri izpitu ''Hội'' je študenta kvalificiral za opravljanje kraljevega izpita, izpita ''Đình'' (''Thi Đình''), ki je potekal na dvoru. Na tem izpitu je cesar sam postavljal vprašanja, odgovarjal na kandidatove odgovore in nato razvrščal tiste, ki so prešli v različne razrede. Cesarska akademija je bila največje središče v državi. == V popularni kulturi == *Tempelj je bil predstavljen v 5. delu ''The Amazing Race 22'', dvaindvajseti del ameriške resničnostne televizijske oddaje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cbspressexpress.com/cbs-entertainment/releases/view?id=33874|title=CBS ANNOUNCES MID-SEASON PREMIERES FOR NEW DRAMA "GOLDEN BOY" AND RETURNING COMEDY "RULES OF ENGAGEMENT"&#124;|publisher=CBS Press Express|date=December 6, 2012|access-date=December 6, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cbs.com/shows/amazing_race/news/1000438/|title=News: Season Finale Date|publisher=CBS|date=March 11, 2013|access-date=March 12, 2013}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Trang phục nho sinh.JPG|Uniforme študentov cesarske akademije File:Orchestre de musique traditionnelle (Hanoi).jpg|Orkester, ki izvaja tradicionalno glasbo v čast ustanoviteljem kraljevega kraljestva in Konfuciju File:Van Mieu Hanoi 11400475 d4f3400470 t.jpg|Četrto dvorišče File:Van Mieu Hanoi 16.jpg|Peto dvorišče, območje cesarske akademije </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Forbes, Andrew, and Henley, David: ''Vietnam Past and Present: The North'' (Chapter on history of Hanoi's Temple of Literature). Chiang Mai. Cognoscenti Books, 2012. ASIN: B006DCCM9Q. *{{navedi knjigo | title=Van Mieu Quoc Tu Giám: The Temple of Literature, School for the Sons of the Nation, Hà Noi Viet Nam. A Walking Tour|author1=Tran Doàn Lâm |author2=Lê Bích Thuy |author3=Bùi Kim Tuyen | year=2004| pages=85| publisher=Thế Giới Publishers| location=Hanoi}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Temple of Literature, Hanoi}} *{{Official|http://vanmieu.gov.vn/vi/ }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hanoju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Vietnamu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1070]] [[Kategorija:Konfucianizem]] cyfzgv0ou77f7esv9jicaqij5wa90co 6665535 6665534 2026-04-25T20:11:55Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Tempelj Literature, Hanoj]] na [[Tempelj literature, Hanoj]]: pravopis 6665534 wikitext text/x-wiki {{coord|21|1|43|N|105|50|8|E|type:landmark|display=title}} {{Infobox religious building | name = Tempelj Literature | native_name = Văn Miếu | native_name_lang = vi | image = Hanoi Temple of Literature.jpg | caption = Drugo dvorišče in paviljon Khue Van | religious_affiliation = [[Konfucijanstvo]] | location = [[Hanoj]] | established = 1070 }} '''Tempelj Literature''' ali '''Văn Miếu''' ({{lang-vi|Văn Miếu}}, chữ Hán: 文廟<ref>{{navedi splet|url=http://tiasang.com.vn/DesktopModules/VietTotal.Articles/PrintView.aspx?ItemID=1782|title=Dịch hai chữ Văn Miếu ra tiếng Tây|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817140420/http://tiasang.com.vn/DesktopModules/VietTotal.Articles/PrintView.aspx?ItemID=1782|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://english.hanoi.gov.vn/in/news-events;jsessionid=-gvGft+OBYSCfUd7aVPOSBdU.undefined?p_p_id=Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-1&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_jspPage=%2Fhtml%2Fcms%2Fportlet%2Ffrontend%2Fview.jsp&p_p_id=OdEiAOXb1f1R&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_categoryId=2101&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_articleId=33669&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_title=special-national-monuments-in-ha-noi-exhibition-opens&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_counterOld=21&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_command=details|title="Special National Monuments in Ha Noi" exhibition opens|date=26 November 2018|website=english.hanoi.gov.vn|publisher=Hanoi Government|access-date=5 July 2019|archive-date=2022-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221126164725/https://english.hanoi.gov.vn/in/news-events;jsessionid=-gvGft+OBYSCfUd7aVPOSBdU.undefined?p_p_id=Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-1&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_jspPage=/html/cms/portlet/frontend/view.jsp&p_p_id=OdEiAOXb1f1R&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_categoryId=2101&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_articleId=33669&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_title=special-national-monuments-in-ha-noi-exhibition-opens&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_counterOld=21&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_command=details|url-status=dead}}</ref>) je tempelj, posvečen [[Konfucij]]u v [[Hanoj]]u, v [[Vietnam]]mu. Tempelj je gostil tudi Cesarsko akademijo ({{lang|vi|Quốc Tử Giám}}, {{linktext|國|子|監}}), prvo nacionalno univerzo v Vietnamu. Zgrajen je bil leta 1070 v času cesarja [[Lý Thánh Tông]]a. Je eden od številnih templjev v Vietnamu, ki je posvečen Konfuciju, modrecem in učenjakom. Tempelj stoji južno od [[cesarska citadela Thăng Long|cesarske citadele Thăng Long]]. Različni paviljoni, dvorane, kipi in [[stela (spomenik)|stele]] zdravnikov so kraji, kjer so potekale daritvene slovesnosti, študijske ure in strogi izpiti [[Đại Việt]]. Tempelj je prikazan na hrbtni strani bankovca za 100.000 vietnamskih đồngov. Tik pred vietnamskim novoletnim praznovanjem Tết se [[kaligrafija|kaligrafi]] zberejo pred templjem in pišejo želje v Chữ Hán (𡨸漢, dobesedno 'kitajski znaki', ''Chữ Nho'' (𡨸儒, dobesedno 'konfucijevi znaki'). Umetnine podarijo ali uporabijo kot dekoracijo doma ob posebnih priložnostih. == Zgodovina == [[File:Van Mieu Hanoi 3504185612 088052eb96 t.jpg|thumb|''Thiên Quang'' ('Nebeška luč') vodnjak, znan tudi kot Literaturni vodnjak]] Tempelj je bil zgrajen leta 1070 in je bil rekonstruiran med dinastijo Trần (1225–1400) in v naslednjih dinastijah. Skoraj dve stoletji je tempelj kljub vojnam in nesrečam ohranil starodavne arhitekturne sloge mnogih dinastij in dragocene relikvije. Večje obnove so potekale v letih 1920, 1954 in 2000.<ref>{{navedi splet|url=http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|title=The Best Things to do in Hanoi, Vietnam|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161204035812/http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|url-status=dead}}</ref> :»Jeseni leta Canh Tuất, drugega leta Thần Vũ (1070), v 8. lunarnem mesecu, med vladavino kralja Lý Thánh Tônga, je bil zgrajen Văn Miếu. Kipi Konfucija, njegovih štirih najboljših učencev : Yan Hui (''Nhan Hồi''), Zengzi (''Tăng Tử''), Zisi (''Tử Tư'') in Mencius (''Mạnh Tử'') ter vojvoda Zhou (''Chu Công'') so bili izrezljani in 72 drugih kipov konfucijanskih učenjakov je bilo poslikanih ... V vsakem od štirih letnih časov so jim bile posvečene slovesnosti. Tu so študirali prestolonasledniki.«<ref>{{navedi splet|url=http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|title=The Best Things to do in Hanoi, Vietnam|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161204035812/http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 1076 je bila v času vladavine Lý Nhân Tônga znotraj templja ustanovljena prva vietnamska univerza, »Quốc Tử Giám« ali cesarska akademija, da bi izobraževala vietnamske birokrate, plemiče, kraljeve družine in druge člane elite. Univerza je ostala odprta od leta 1076 do 1779. Leta 1802 so monarhi dinastije Nguyễn ustanovili prestolnico [[Huế]], kjer so ustanovili novo cesarsko akademijo. Akademija v templju v Hanoju je izgubila pomen in postala šola okrožja Hoài Đức. Pod francoskim protektoratom je bil Văn Miếu - Quốc Tử Giám leta 1906 registriran kot zgodovinski spomenik. V obdobju 1945–1954 so Francozi porušili dele templja, da bi naredili dodaten prostor za bolnišnico Saint Paul, saj so bile zmogljivosti bolnišnice v času vojne polne. Kampanje za obnovo so potekale v letih 1920 in 1947 pod vodstvom École française d'Extrême-Orient (Francoska šola za Daljni vzhod).<ref>Trân-hàm-Tân (1951), [http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/befeo_0336-1519_1951_num_45_1_5513 Studies about the Temple of Literature (Hanoi)], EFEO, vol. 45, n° 45-1, pp. 89-118 (in French)</ref> == Lega == [[File:Temple of Literature - main gate.jpg|thumb|left|Glavna vrata v tempelj]] Postavitev templja je podobna templju v mestu Qufu, Šandong, Konfucijevem rojstnem kraju. Zajema površino več kot 54.000 kvadratnih metrov, vključno z jezerom Văn, parkom Giám in notranjimi dvorišči, ki so obdana z opečnim zidom.<ref>{{navedi splet|url=http://english.vietnamnet.vn/fms/art-entertainment/166406/master-plan-built-for-van-mieu---quoc-tu-giam.html|title=Master plan built for Van Mieu – Quoc Tu Giam|publisher=Vietnamnet|year=2016|access-date=2017-12-09|language=en|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210021047/http://english.vietnamnet.vn/fms/art-entertainment/166406/master-plan-built-for-van-mieu---quoc-tu-giam.html|url-status=dead}}</ref> Pred Velikimi vrati so štirje visoki stebri. Na obeh straneh stebrov sta dve steli, ki ukazujeta konjenikom, naj sestopijo. Vrata se odpirajo na tri poti, ki se nadaljujejo skozi kompleks. Sredinska pot je bila rezervirana za cesarja in nad sredinsko potjo je velik bronast [[zvon]]. Pot na levo je za upravne mandarine, pot na desno pa za vojaške mandarine. Notranjost mesta je razdeljena na pet dvorišč. Prvi dve dvorišči sta mirna predela s starimi drevesi in striženimi tratami, kjer bi se učenjaki sprostili stran od vrveža zunanjega sveta. Zvon, ki je nad glavnimi vrati, je bil uporabljen za označevanje, da prihaja pomembna oseba, in je bil dodan v Văn Miếu v 19. stoletju. Zvon je bil izdelan iz [[bron]]a in so se ga lahko dotaknili le menihi. Na zvonu je mogoče najti več vzorcev, vključno z obrisom feniksa, ki predstavlja lepoto, in zmaja, ki predstavlja moč. Oba simbola se uporabljata za predstavljanje cesarja in kraljice. Zvon je mogoče najti v vseh pagodah v Vietnamu. === Prvo dvorišče === Prvo dvorišče se razteza od velikega [[portik]]a do Đại Trunga, ki ga obdaja dvoje manjših vrat: vrata Đạt Tài in vrata Thành Đức. === Drugo dvorišče === [[File:Hanoi Temple of Literature.jpg|thumb|Drugo dvorišče in paviljon Khuê Văn ("Svetloba zvezde Noge ").]] Drugo dvorišče je znano kot veliko osrednje dvorišče ali včasih dvorišče velikega uspeha. Predstavlja paviljon Khuê Văn ({{linktext|奎|文|閣}}), edinstveno arhitekturno delo, zgrajeno leta 1805, in simbol današnjega Hanoja. Paviljon Khuê Văn je zgrajen na štirih obeljenih kamnitih podstavkih. Na vrhu je rdeče obarvan z dvema okroglima oknoma in dovršeno streho. V notranjosti s stropa visi bronast zvon, na katerega zvonijo ob dobrih priložnostih. Številne lepe poetične fraze, ohranjene na paviljonu, poveličujejo vietnamsko tradicionalno kulturo. Poleg paviljona Khuê Văn so vrata Súc Văn in vrata Bi Văn. Ta vrata so posvečena lepoti literature, tako njeni vsebini kot njeni obliki. V prvem in drugem dvorišču so [[topiarij]]i (grmi, obrezani v posebne oblike), ki predstavljajo 12 zodiakalnih živali. === Tretje dvorišče === [[File:Van Mieu Hanoi 5.jpg|thumb|Tretje dvorišče templja z vodnjakom Thiên Quang in rdečim paviljonom Khuê Văn]] Na tretje dvorišče se vstopi iz paviljona Khuê Văn. Na tretjem dvorišču je vodnjak Thiên Quang. Na obeh straneh vodnjaka stojita dve veliki dvorani, v katerih so shranjeni zakladi templja. === Kamnite plošče diplomantov === [[File:Van Mieu Hanoi 4.jpg|right|thumb|Želvje stele z imeni uspešnih na cesarskih izpitih]] Gradnja kamnitih stel se je začela leta 1484 pod cesarjem Lê Thánh Tôngom. Postavil je 116 stel izklesanih modrih kamnitih želv z dovršenimi motivi, da bi počastil talent in spodbudil študij. Želva (''Quy'', 龜) je eno od štirih svetih bitij v narodu – drugi so zmaj (''Long'', 龍), samorog (''Ly'', 麟) in feniks (''Phượng'', 鳳). Želva je simbol dolgoživosti in modrosti. Oblika in velikost želve se je s časom spreminjala. Stele diplomantov so dragocen zgodovinski vir za preučevanje kulture, izobraževanja in kiparstva v Vietnamu. Ostalo je 82 stel. Prikazujejo imena in rojstne kraje 1307 diplomantov 82 triletnih kraljevih izpitov. Med letoma 1442 in 1779 je enainosemdeset izpitov imela dinastija Lê in enega je imela dinastija Mạc.<ref>Van Mieu Quoc Tu Giam, The Gioi Publishers, Hanoi, Socialist Republic of Vietnam, 1994</ref> Starodavne kitajske gravure na vsaki steli hvalijo zasluge cesarja in navajajo razlog za postavitev kraljevih izpitov. Zabeležijo tudi mandarine, ki so bili zadolženi za organizacijo izpitov. Nekoč je bilo običajno drgniti glave kamnitih želv, zdaj pa obstaja ograja, ki naj bi ljudem preprečila to početje, da bi ohranili želve. So dragocen zgodovinski vir za študij zgodovine filozofije, kulture, izobraževanja, družbe in kiparstva v Vietnamu. Stele so bile leta 2011 vpisane v Unescov [[Register svetovnega spomina]].<ref>Unesco, Memory of the World [https://webarchive.unesco.org/web/20220331182510/http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/stone-stele-records-of-royal-examinations-of-the-le-and-mac-dynasties-1442-1779#c200850]</ref> === Četrto dvorišče === Na četrto dvorišče se vstopi skozi vrata Đại Thành. Na obeh straneh je dvoje manjših vrat: vrata Kim Thanh in vrata Ngọc Chấn. To dvorišče je ceremonialno srce kompleksa. [[File:Main hall, Văn Miếu, Hanoi, Vietnam (2006).jpg|thumb|right|Oltarji Konfucija in njegovih učencev]] Na vsaki strani slavnostnega četrtega dvorišča stojita dve dvorani. Njun prvotni namen je bil namestitev oltarjev dvainsedemdesetim najbolj cenjenim Konfucijevim učencem in Chu Văn Anu (rektorju cesarske akademije). V središču četrtega dvorišča je hiša obredov (''Đại Bái Đường''). Naslednja stavba je Thượng Điện, kjer se častijo Konfucij in njegovi štirje najbližji učenci Yanhui, Zengshen, Zisi in Mencius. V svetišču so tudi oltarji desetih uglednih filozofov. Ti paviljoni odražajo slog zgodnjega 19. stoletja. Majhen muzej prikazuje črnilnike, peresa, knjige in osebne predmete, ki so pripadali nekaterim študentom, ki so študirali v templju. === Peto dvorišče === Leta 1076 je cesar [[Lý Nhân Tông]] ukazal zgraditi cesarsko akademijo kot peto dvorišče. Za študente so bili izbrani pismeni [[mandarin]]i. Leta 1236 so akademijo povečali in poimenovali ''Quốc Tử Viện'' in kasneje ''Quốc Học Viện''. V dinastiji Lê so jo imenovali ''Thái Học Viện'' in so jo razvijali naprej. Ta razvoj je vključeval hišo Minh Luân, zahodne in vzhodne učilnice, skladišče za lesene tiskarske bloke in dva niza treh spalnic s 25 sobami. Svetišče Khải Thánh je bilo zgrajeno v čast Konfucijevih staršev. Leta 1946, med [[prva indokitajska vojna|prvo indokitajsko vojno]], je bilo dvorišče uničeno. Leta 2000 je bilo peto dvorišče rekonstruirano na podlagi prvotne »cesarske akademije«. Časti talente, nacionalne tradicije ter kulturo in izobraževanje Vietnama. Zasnova novega petega dvorišča je temeljila na tradicionalni arhitekturi v harmoniji z okoliškimi znamenitostmi templja. Zgrajenih je bilo več stavb, vključno s sprednjo stavbo, zadnjo stavbo, levo in desno stavbo, zvonikom in hišo z bobnom. Dvorišče Thái Học obsega 1530 kvadratnih metrov od celotne površine templja 6150 kvadratnih metrov. Sprednja stavba ima številne funkcije. V njej so organizirane slovesnosti v spomin na kulturnike, znanstvene dejavnosti in kulturni dogodki. Zadnja stavba ima dve etaži. V pritličju je kip Chu Văn An (rektorja akademije) in prikazuje eksponate templja in akademije s prikazom konfucijanskega izobraževanja v Vietnamu. [[File:Institut des Fils de lEtat (Temple de la littérature, Hanoi) (4356119550).jpg|thumb|Oltar Chu Văn Anu, rektorju cesarske akademije]] Zgornje nadstropje je posvečeno trem monarhom, ki so največ prispevali k ustanovitvi templja in akademije: [[Lý Thánh Tông]] (1023–1072), ki je ustanovil tempelj leta 1070, [[Lý Nhân Tông]] (1066–1127), ki je ustanovil Cesarsko akademijo in [[Lê Thánh Tông]] (1442–1497), ki je leta 1484 ukazal postavitev stel iz kamna želve diplomantom nagrajencem. Na obeh straneh zadnje stavbe sta kvadratni stavbi, ki vsebujeta boben in bronast zvon. Boben je širok 2,01 metra, visok 2,65 metra, ima prostornino 10 m<sup>3</sup> in tehta 700 kilogramov. Zvon je bil ulit leta 2000 z merami 2,1 krat 0,99 metra. == Študij na cesarski akademiji == Organizacija poučevanja in učenja na cesarski akademiji se je začela leta 1076 pod dinastijo Lý in se je nadalje razvila v 15. stoletju pod dinastijo Lê. Akademijo sta vodila rektor (''Tế tửu'') in prorektor (''Tư nghiệp''). Profesorji na akademiji so imeli različne nazive: ''Giáo thụ, Trực giảng, Trợ giáo'' in ''Bác sĩ''. <gallery> File:Mandarin in Van Mieu1.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. File:Mandarin in Van Mieu2.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. File:Mandarin in Van Mieu3.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. </gallery> Veliko študentov je živelo in študiralo v templju. Večina študentov (''Giám sinh'') je pred vpisom na akademijo opravila regionalni izpit (''Hương Examination'' – ''Thi Hương''). Študenti so se med študijem na akademiji posvečali literaturi in pisali tudi poezijo. Učenci so se učili kitajščino, kitajsko filozofijo in kitajsko zgodovino. Imeli so natisnjene učbenike na papirju, ki so bili v kitajščini in vietnamščini. Brali so ''Štiri knjige'' (''Tứ thư'', 四書): ''Veliko učenje'' (''Đại Học'', 大學), ''Nauk o povprečju'' (''Trung Dung'', 中庸), ''Analekti'' (''Luận Ngữ'', 論語) in ''Mencij'' (''Mạnh Tử'', 孟子); Pet predkonfucijanskih klasikov (''Ngũ Kinh'', 五經): ''Klasika poezije'' (''Kinh Thi'', 經詩), ''Knjiga dokumentov'' (''Kinh Thư'', 經書), ''Knjiga obredov'' (''Kinh Lễ'', 經禮), ''Knjiga sprememb'' (''Kinh Dịch'', 經易) in ''Pomladni in jesenski letopisi'' (''Kinh Xuân Thu'', 經春秋); med drugim starodavna poezija in kitajska zgodovina. Študenti so se vpisovali od tri do sedem let. Vsak mesec so imeli manjše teste in štiri večje teste na leto. Uspeh na izpitih, ki ga je potrdilo Ministrstvo za obrede (''Bộ Lễ'', 部禮), jih je kvalificiral za opravljanje državnega izpita (''Hội Examination'' – ''Thi Hội''). Uspeh pri izpitu ''Hội'' je študenta kvalificiral za opravljanje kraljevega izpita, izpita ''Đình'' (''Thi Đình''), ki je potekal na dvoru. Na tem izpitu je cesar sam postavljal vprašanja, odgovarjal na kandidatove odgovore in nato razvrščal tiste, ki so prešli v različne razrede. Cesarska akademija je bila največje središče v državi. == V popularni kulturi == *Tempelj je bil predstavljen v 5. delu ''The Amazing Race 22'', dvaindvajseti del ameriške resničnostne televizijske oddaje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cbspressexpress.com/cbs-entertainment/releases/view?id=33874|title=CBS ANNOUNCES MID-SEASON PREMIERES FOR NEW DRAMA "GOLDEN BOY" AND RETURNING COMEDY "RULES OF ENGAGEMENT"&#124;|publisher=CBS Press Express|date=December 6, 2012|access-date=December 6, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cbs.com/shows/amazing_race/news/1000438/|title=News: Season Finale Date|publisher=CBS|date=March 11, 2013|access-date=March 12, 2013}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Trang phục nho sinh.JPG|Uniforme študentov cesarske akademije File:Orchestre de musique traditionnelle (Hanoi).jpg|Orkester, ki izvaja tradicionalno glasbo v čast ustanoviteljem kraljevega kraljestva in Konfuciju File:Van Mieu Hanoi 11400475 d4f3400470 t.jpg|Četrto dvorišče File:Van Mieu Hanoi 16.jpg|Peto dvorišče, območje cesarske akademije </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Forbes, Andrew, and Henley, David: ''Vietnam Past and Present: The North'' (Chapter on history of Hanoi's Temple of Literature). Chiang Mai. Cognoscenti Books, 2012. ASIN: B006DCCM9Q. *{{navedi knjigo | title=Van Mieu Quoc Tu Giám: The Temple of Literature, School for the Sons of the Nation, Hà Noi Viet Nam. A Walking Tour|author1=Tran Doàn Lâm |author2=Lê Bích Thuy |author3=Bùi Kim Tuyen | year=2004| pages=85| publisher=Thế Giới Publishers| location=Hanoi}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Temple of Literature, Hanoi}} *{{Official|http://vanmieu.gov.vn/vi/ }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hanoju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Vietnamu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1070]] [[Kategorija:Konfucianizem]] cyfzgv0ou77f7esv9jicaqij5wa90co 6665538 6665535 2026-04-25T20:12:33Z Yerpo 8417 slog 6665538 wikitext text/x-wiki {{coord|21|1|43|N|105|50|8|E|type:landmark|display=title}} {{Infobox religious building | name = Tempelj Literature | native_name = Văn Miếu | native_name_lang = vi | image = Hanoi Temple of Literature.jpg | caption = Drugo dvorišče in paviljon Khue Van | religious_affiliation = [[Konfucijanstvo]] | location = [[Hanoj]] | established = 1070 }} '''Tempelj literature''' ({{lang-vi|Văn Miếu}}, chữ Hán: 文廟<ref>{{navedi splet|url=http://tiasang.com.vn/DesktopModules/VietTotal.Articles/PrintView.aspx?ItemID=1782|title=Dịch hai chữ Văn Miếu ra tiếng Tây|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817140420/http://tiasang.com.vn/DesktopModules/VietTotal.Articles/PrintView.aspx?ItemID=1782|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://english.hanoi.gov.vn/in/news-events;jsessionid=-gvGft+OBYSCfUd7aVPOSBdU.undefined?p_p_id=Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-1&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_jspPage=%2Fhtml%2Fcms%2Fportlet%2Ffrontend%2Fview.jsp&p_p_id=OdEiAOXb1f1R&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_categoryId=2101&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_articleId=33669&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_title=special-national-monuments-in-ha-noi-exhibition-opens&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_counterOld=21&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_command=details|title="Special National Monuments in Ha Noi" exhibition opens|date=26 November 2018|website=english.hanoi.gov.vn|publisher=Hanoi Government|access-date=5 July 2019|archive-date=2022-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221126164725/https://english.hanoi.gov.vn/in/news-events;jsessionid=-gvGft+OBYSCfUd7aVPOSBdU.undefined?p_p_id=Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-1&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_jspPage=/html/cms/portlet/frontend/view.jsp&p_p_id=OdEiAOXb1f1R&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_categoryId=2101&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_articleId=33669&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_title=special-national-monuments-in-ha-noi-exhibition-opens&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_counterOld=21&_Cms_WAR_Cmsportlet_INSTANCE_OdEiAOXb1f1R_command=details|url-status=dead}}</ref>) je tempelj, posvečen [[Konfucij]]u v [[Hanoj]]u, v [[Vietnam|Vietna]]mu. Tempelj je gostil tudi Cesarsko akademijo ({{lang|vi|Quốc Tử Giám}}, {{linktext|國|子|監}}), prvo nacionalno univerzo v Vietnamu. Zgrajen je bil leta 1070 v času cesarja [[Lý Thánh Tông]]a. Je eden od številnih templjev v Vietnamu, ki je posvečen Konfuciju, modrecem in učenjakom. Stoji južno od [[cesarska citadela Thăng Long|cesarske citadele Thăng Long]]. Različni paviljoni, dvorane, kipi in [[stela (spomenik)|stele]] zdravnikov so kraji, kjer so potekale daritvene slovesnosti, študijske ure in strogi izpiti [[Đại Việt]]. Tempelj je prikazan na hrbtni strani bankovca za 100.000 vietnamskih đồngov. Tik pred vietnamskim novoletnim praznovanjem Tết se [[kaligrafija|kaligrafi]] zberejo pred templjem in pišejo želje v Chữ Hán (𡨸漢, dobesedno 'kitajski znaki', ''Chữ Nho'' (𡨸儒, dobesedno 'konfucijevi znaki'). Umetnine podarijo ali uporabijo kot dekoracijo doma ob posebnih priložnostih. == Zgodovina == [[File:Van Mieu Hanoi 3504185612 088052eb96 t.jpg|thumb|''Thiên Quang'' ('Nebeška luč') vodnjak, znan tudi kot Literaturni vodnjak]] Tempelj je bil zgrajen leta 1070 in je bil rekonstruiran med dinastijo Trần (1225–1400) in v naslednjih dinastijah. Skoraj dve stoletji je tempelj kljub vojnam in nesrečam ohranil starodavne arhitekturne sloge mnogih dinastij in dragocene relikvije. Večje obnove so potekale v letih 1920, 1954 in 2000.<ref>{{navedi splet|url=http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|title=The Best Things to do in Hanoi, Vietnam|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161204035812/http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|url-status=dead}}</ref> :»Jeseni leta Canh Tuất, drugega leta Thần Vũ (1070), v 8. lunarnem mesecu, med vladavino kralja Lý Thánh Tônga, je bil zgrajen Văn Miếu. Kipi Konfucija, njegovih štirih najboljših učencev : Yan Hui (''Nhan Hồi''), Zengzi (''Tăng Tử''), Zisi (''Tử Tư'') in Mencius (''Mạnh Tử'') ter vojvoda Zhou (''Chu Công'') so bili izrezljani in 72 drugih kipov konfucijanskih učenjakov je bilo poslikanih ... V vsakem od štirih letnih časov so jim bile posvečene slovesnosti. Tu so študirali prestolonasledniki.«<ref>{{navedi splet|url=http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|title=The Best Things to do in Hanoi, Vietnam|accessdate=2022-11-26|archive-date=2016-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161204035812/http://goseasia.about.com/od/vietnamstopattractions/a/temple_of_literature_hanoi.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 1076 je bila v času vladavine Lý Nhân Tônga znotraj templja ustanovljena prva vietnamska univerza, »Quốc Tử Giám« ali cesarska akademija, da bi izobraževala vietnamske birokrate, plemiče, kraljeve družine in druge člane elite. Univerza je ostala odprta od leta 1076 do 1779. Leta 1802 so monarhi dinastije Nguyễn ustanovili prestolnico [[Huế]], kjer so ustanovili novo cesarsko akademijo. Akademija v templju v Hanoju je izgubila pomen in postala šola okrožja Hoài Đức. Pod francoskim protektoratom je bil Văn Miếu - Quốc Tử Giám leta 1906 registriran kot zgodovinski spomenik. V obdobju 1945–1954 so Francozi porušili dele templja, da bi naredili dodaten prostor za bolnišnico Saint Paul, saj so bile zmogljivosti bolnišnice v času vojne polne. Kampanje za obnovo so potekale v letih 1920 in 1947 pod vodstvom École française d'Extrême-Orient (Francoska šola za Daljni vzhod).<ref>Trân-hàm-Tân (1951), [http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/befeo_0336-1519_1951_num_45_1_5513 Studies about the Temple of Literature (Hanoi)], EFEO, vol. 45, n° 45-1, pp. 89-118 (in French)</ref> == Lega == [[File:Temple of Literature - main gate.jpg|thumb|left|Glavna vrata v tempelj]] Postavitev templja je podobna templju v mestu Qufu, Šandong, Konfucijevem rojstnem kraju. Zajema površino več kot 54.000 kvadratnih metrov, vključno z jezerom Văn, parkom Giám in notranjimi dvorišči, ki so obdana z opečnim zidom.<ref>{{navedi splet|url=http://english.vietnamnet.vn/fms/art-entertainment/166406/master-plan-built-for-van-mieu---quoc-tu-giam.html|title=Master plan built for Van Mieu – Quoc Tu Giam|publisher=Vietnamnet|year=2016|access-date=2017-12-09|language=en|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210021047/http://english.vietnamnet.vn/fms/art-entertainment/166406/master-plan-built-for-van-mieu---quoc-tu-giam.html|url-status=dead}}</ref> Pred Velikimi vrati so štirje visoki stebri. Na obeh straneh stebrov sta dve steli, ki ukazujeta konjenikom, naj sestopijo. Vrata se odpirajo na tri poti, ki se nadaljujejo skozi kompleks. Sredinska pot je bila rezervirana za cesarja in nad sredinsko potjo je velik bronast [[zvon]]. Pot na levo je za upravne mandarine, pot na desno pa za vojaške mandarine. Notranjost mesta je razdeljena na pet dvorišč. Prvi dve dvorišči sta mirna predela s starimi drevesi in striženimi tratami, kjer bi se učenjaki sprostili stran od vrveža zunanjega sveta. Zvon, ki je nad glavnimi vrati, je bil uporabljen za označevanje, da prihaja pomembna oseba, in je bil dodan v Văn Miếu v 19. stoletju. Zvon je bil izdelan iz [[bron]]a in so se ga lahko dotaknili le menihi. Na zvonu je mogoče najti več vzorcev, vključno z obrisom feniksa, ki predstavlja lepoto, in zmaja, ki predstavlja moč. Oba simbola se uporabljata za predstavljanje cesarja in kraljice. Zvon je mogoče najti v vseh pagodah v Vietnamu. === Prvo dvorišče === Prvo dvorišče se razteza od velikega [[portik]]a do Đại Trunga, ki ga obdaja dvoje manjših vrat: vrata Đạt Tài in vrata Thành Đức. === Drugo dvorišče === [[File:Hanoi Temple of Literature.jpg|thumb|Drugo dvorišče in paviljon Khuê Văn ("Svetloba zvezde Noge ").]] Drugo dvorišče je znano kot veliko osrednje dvorišče ali včasih dvorišče velikega uspeha. Predstavlja paviljon Khuê Văn ({{linktext|奎|文|閣}}), edinstveno arhitekturno delo, zgrajeno leta 1805, in simbol današnjega Hanoja. Paviljon Khuê Văn je zgrajen na štirih obeljenih kamnitih podstavkih. Na vrhu je rdeče obarvan z dvema okroglima oknoma in dovršeno streho. V notranjosti s stropa visi bronast zvon, na katerega zvonijo ob dobrih priložnostih. Številne lepe poetične fraze, ohranjene na paviljonu, poveličujejo vietnamsko tradicionalno kulturo. Poleg paviljona Khuê Văn so vrata Súc Văn in vrata Bi Văn. Ta vrata so posvečena lepoti literature, tako njeni vsebini kot njeni obliki. V prvem in drugem dvorišču so [[topiarij]]i (grmi, obrezani v posebne oblike), ki predstavljajo 12 zodiakalnih živali. === Tretje dvorišče === [[File:Van Mieu Hanoi 5.jpg|thumb|Tretje dvorišče templja z vodnjakom Thiên Quang in rdečim paviljonom Khuê Văn]] Na tretje dvorišče se vstopi iz paviljona Khuê Văn. Na tretjem dvorišču je vodnjak Thiên Quang. Na obeh straneh vodnjaka stojita dve veliki dvorani, v katerih so shranjeni zakladi templja. === Kamnite plošče diplomantov === [[File:Van Mieu Hanoi 4.jpg|right|thumb|Želvje stele z imeni uspešnih na cesarskih izpitih]] Gradnja kamnitih stel se je začela leta 1484 pod cesarjem Lê Thánh Tôngom. Postavil je 116 stel izklesanih modrih kamnitih želv z dovršenimi motivi, da bi počastil talent in spodbudil študij. Želva (''Quy'', 龜) je eno od štirih svetih bitij v narodu – drugi so zmaj (''Long'', 龍), samorog (''Ly'', 麟) in feniks (''Phượng'', 鳳). Želva je simbol dolgoživosti in modrosti. Oblika in velikost želve se je s časom spreminjala. Stele diplomantov so dragocen zgodovinski vir za preučevanje kulture, izobraževanja in kiparstva v Vietnamu. Ostalo je 82 stel. Prikazujejo imena in rojstne kraje 1307 diplomantov 82 triletnih kraljevih izpitov. Med letoma 1442 in 1779 je enainosemdeset izpitov imela dinastija Lê in enega je imela dinastija Mạc.<ref>Van Mieu Quoc Tu Giam, The Gioi Publishers, Hanoi, Socialist Republic of Vietnam, 1994</ref> Starodavne kitajske gravure na vsaki steli hvalijo zasluge cesarja in navajajo razlog za postavitev kraljevih izpitov. Zabeležijo tudi mandarine, ki so bili zadolženi za organizacijo izpitov. Nekoč je bilo običajno drgniti glave kamnitih želv, zdaj pa obstaja ograja, ki naj bi ljudem preprečila to početje, da bi ohranili želve. So dragocen zgodovinski vir za študij zgodovine filozofije, kulture, izobraževanja, družbe in kiparstva v Vietnamu. Stele so bile leta 2011 vpisane v Unescov [[Register svetovnega spomina]].<ref>Unesco, Memory of the World [https://webarchive.unesco.org/web/20220331182510/http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/stone-stele-records-of-royal-examinations-of-the-le-and-mac-dynasties-1442-1779#c200850]</ref> === Četrto dvorišče === Na četrto dvorišče se vstopi skozi vrata Đại Thành. Na obeh straneh je dvoje manjših vrat: vrata Kim Thanh in vrata Ngọc Chấn. To dvorišče je ceremonialno srce kompleksa. [[File:Main hall, Văn Miếu, Hanoi, Vietnam (2006).jpg|thumb|right|Oltarji Konfucija in njegovih učencev]] Na vsaki strani slavnostnega četrtega dvorišča stojita dve dvorani. Njun prvotni namen je bil namestitev oltarjev dvainsedemdesetim najbolj cenjenim Konfucijevim učencem in Chu Văn Anu (rektorju cesarske akademije). V središču četrtega dvorišča je hiša obredov (''Đại Bái Đường''). Naslednja stavba je Thượng Điện, kjer se častijo Konfucij in njegovi štirje najbližji učenci Yanhui, Zengshen, Zisi in Mencius. V svetišču so tudi oltarji desetih uglednih filozofov. Ti paviljoni odražajo slog zgodnjega 19. stoletja. Majhen muzej prikazuje črnilnike, peresa, knjige in osebne predmete, ki so pripadali nekaterim študentom, ki so študirali v templju. === Peto dvorišče === Leta 1076 je cesar [[Lý Nhân Tông]] ukazal zgraditi cesarsko akademijo kot peto dvorišče. Za študente so bili izbrani pismeni [[mandarin]]i. Leta 1236 so akademijo povečali in poimenovali ''Quốc Tử Viện'' in kasneje ''Quốc Học Viện''. V dinastiji Lê so jo imenovali ''Thái Học Viện'' in so jo razvijali naprej. Ta razvoj je vključeval hišo Minh Luân, zahodne in vzhodne učilnice, skladišče za lesene tiskarske bloke in dva niza treh spalnic s 25 sobami. Svetišče Khải Thánh je bilo zgrajeno v čast Konfucijevih staršev. Leta 1946, med [[prva indokitajska vojna|prvo indokitajsko vojno]], je bilo dvorišče uničeno. Leta 2000 je bilo peto dvorišče rekonstruirano na podlagi prvotne »cesarske akademije«. Časti talente, nacionalne tradicije ter kulturo in izobraževanje Vietnama. Zasnova novega petega dvorišča je temeljila na tradicionalni arhitekturi v harmoniji z okoliškimi znamenitostmi templja. Zgrajenih je bilo več stavb, vključno s sprednjo stavbo, zadnjo stavbo, levo in desno stavbo, zvonikom in hišo z bobnom. Dvorišče Thái Học obsega 1530 kvadratnih metrov od celotne površine templja 6150 kvadratnih metrov. Sprednja stavba ima številne funkcije. V njej so organizirane slovesnosti v spomin na kulturnike, znanstvene dejavnosti in kulturni dogodki. Zadnja stavba ima dve etaži. V pritličju je kip Chu Văn An (rektorja akademije) in prikazuje eksponate templja in akademije s prikazom konfucijanskega izobraževanja v Vietnamu. [[File:Institut des Fils de lEtat (Temple de la littérature, Hanoi) (4356119550).jpg|thumb|Oltar Chu Văn Anu, rektorju cesarske akademije]] Zgornje nadstropje je posvečeno trem monarhom, ki so največ prispevali k ustanovitvi templja in akademije: [[Lý Thánh Tông]] (1023–1072), ki je ustanovil tempelj leta 1070, [[Lý Nhân Tông]] (1066–1127), ki je ustanovil Cesarsko akademijo in [[Lê Thánh Tông]] (1442–1497), ki je leta 1484 ukazal postavitev stel iz kamna želve diplomantom nagrajencem. Na obeh straneh zadnje stavbe sta kvadratni stavbi, ki vsebujeta boben in bronast zvon. Boben je širok 2,01 metra, visok 2,65 metra, ima prostornino 10 m<sup>3</sup> in tehta 700 kilogramov. Zvon je bil ulit leta 2000 z merami 2,1 krat 0,99 metra. == Študij na cesarski akademiji == Organizacija poučevanja in učenja na cesarski akademiji se je začela leta 1076 pod dinastijo Lý in se je nadalje razvila v 15. stoletju pod dinastijo Lê. Akademijo sta vodila rektor (''Tế tửu'') in prorektor (''Tư nghiệp''). Profesorji na akademiji so imeli različne nazive: ''Giáo thụ, Trực giảng, Trợ giáo'' in ''Bác sĩ''. <gallery> File:Mandarin in Van Mieu1.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. File:Mandarin in Van Mieu2.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. File:Mandarin in Van Mieu3.jpg|Mandarin v Văn Miếu, ki izvaja obred. </gallery> Veliko študentov je živelo in študiralo v templju. Večina študentov (''Giám sinh'') je pred vpisom na akademijo opravila regionalni izpit (''Hương Examination'' – ''Thi Hương''). Študenti so se med študijem na akademiji posvečali literaturi in pisali tudi poezijo. Učenci so se učili kitajščino, kitajsko filozofijo in kitajsko zgodovino. Imeli so natisnjene učbenike na papirju, ki so bili v kitajščini in vietnamščini. Brali so ''Štiri knjige'' (''Tứ thư'', 四書): ''Veliko učenje'' (''Đại Học'', 大學), ''Nauk o povprečju'' (''Trung Dung'', 中庸), ''Analekti'' (''Luận Ngữ'', 論語) in ''Mencij'' (''Mạnh Tử'', 孟子); Pet predkonfucijanskih klasikov (''Ngũ Kinh'', 五經): ''Klasika poezije'' (''Kinh Thi'', 經詩), ''Knjiga dokumentov'' (''Kinh Thư'', 經書), ''Knjiga obredov'' (''Kinh Lễ'', 經禮), ''Knjiga sprememb'' (''Kinh Dịch'', 經易) in ''Pomladni in jesenski letopisi'' (''Kinh Xuân Thu'', 經春秋); med drugim starodavna poezija in kitajska zgodovina. Študenti so se vpisovali od tri do sedem let. Vsak mesec so imeli manjše teste in štiri večje teste na leto. Uspeh na izpitih, ki ga je potrdilo Ministrstvo za obrede (''Bộ Lễ'', 部禮), jih je kvalificiral za opravljanje državnega izpita (''Hội Examination'' – ''Thi Hội''). Uspeh pri izpitu ''Hội'' je študenta kvalificiral za opravljanje kraljevega izpita, izpita ''Đình'' (''Thi Đình''), ki je potekal na dvoru. Na tem izpitu je cesar sam postavljal vprašanja, odgovarjal na kandidatove odgovore in nato razvrščal tiste, ki so prešli v različne razrede. Cesarska akademija je bila največje središče v državi. == V popularni kulturi == *Tempelj je bil predstavljen v 5. delu ''The Amazing Race 22'', dvaindvajseti del ameriške resničnostne televizijske oddaje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cbspressexpress.com/cbs-entertainment/releases/view?id=33874|title=CBS ANNOUNCES MID-SEASON PREMIERES FOR NEW DRAMA "GOLDEN BOY" AND RETURNING COMEDY "RULES OF ENGAGEMENT"&#124;|publisher=CBS Press Express|date=December 6, 2012|access-date=December 6, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cbs.com/shows/amazing_race/news/1000438/|title=News: Season Finale Date|publisher=CBS|date=March 11, 2013|access-date=March 12, 2013}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Trang phục nho sinh.JPG|Uniforme študentov cesarske akademije File:Orchestre de musique traditionnelle (Hanoi).jpg|Orkester, ki izvaja tradicionalno glasbo v čast ustanoviteljem kraljevega kraljestva in Konfuciju File:Van Mieu Hanoi 11400475 d4f3400470 t.jpg|Četrto dvorišče File:Van Mieu Hanoi 16.jpg|Peto dvorišče, območje cesarske akademije </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Forbes, Andrew, and Henley, David: ''Vietnam Past and Present: The North'' (Chapter on history of Hanoi's Temple of Literature). Chiang Mai. Cognoscenti Books, 2012. ASIN: B006DCCM9Q. *{{navedi knjigo | title=Van Mieu Quoc Tu Giám: The Temple of Literature, School for the Sons of the Nation, Hà Noi Viet Nam. A Walking Tour|author1=Tran Doàn Lâm |author2=Lê Bích Thuy |author3=Bùi Kim Tuyen | year=2004| pages=85| publisher=Thế Giới Publishers| location=Hanoi}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Temple of Literature, Hanoi}} *{{Official|http://vanmieu.gov.vn/vi/ }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hanoju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Vietnamu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1070]] [[Kategorija:Konfucianizem]] 7pcx4jl2r1g8mn694r0pxoamgmdjtw5 Charles Le Brun 0 528345 6665782 6394426 2026-04-26T09:46:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665782 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Charles Le Brun | image = Le brun.jpg | caption = Charles Le Brun, portret, delo [[Nicolas de Largillière]] }} '''Charles Le Brun''' (krščen 24. februarja 1619 – 12. februarja 1690){{Sfn|Gady|2014|page=510}} je bil francoski [[slikar]], [[fiziognomist]], umetnostni teoretik in direktor več umetniških šol svojega časa. Kot [[dvorni slikar]] [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], ki ga je razglasil za »največjega francoskega umetnika vseh časov«, je bil prevladujoča osebnost v francoski umetnosti 17. stoletja in pod velikim vplivom [[Nicolas Poussin|Nicolasa Poussina]].{{sfn|Honour|Fleming|2009|p=604}} == Življenjepis == [[File:Charles Le Brun 003.jpg|thumb|150px|left|''Portret Nicolasa Le Bruna'', delo Charlesa Le Bruna, ok. 1635, Residenzgalerie, Salzburg]] [[File:Charles Le Brun - Venus cortándole las alas a Cupido.jpg|thumb|right|''Venera striže Kupidova krila'', ok. 1655, Museo de Arte de Ponce, Ponce, Portoriko]] [[File:Charles Le Brun - Prise de la ville et de la citadelle de Gand en six jours, 1678 - Google Art Project.jpg|thumb|Del stropa dvorane ogledal v Versajski palači]] === Zgodnje življenje in vajeništvo === V Parizu rojeni Le Brun je pritegnil pozornost kanclerja [[Pierre Séguier|Séguierja]], ki ga je pri enajstih dal v atelje [[Simon Vouet|Simona Voueta]]. Bil je tudi učenec Françoisa Perrierja. Pri petnajstih je prejel naročila od kardinala [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieuja]], pri izvedbi katerih je pokazal sposobnost, ki je bila deležna velikodušnih pohval Nicolasa Poussina, v čigar družbi je Le Brun leta 1642 krenil v Rim.{{sfn|Chisholm|1911|p=351}} V Rimu je zaradi kanclerjeve liberalnosti ostal štiri leta in prejemal finančno podporo. Tam je delal pod vodstvom Poussina, pri prilagajanju teorije umetnosti. Medtem ko je bil v Rimu, je Le Brun študiral [[rimsko kiparstvo|starorimsko kiparstvo]], delal kopije po [[Raffaello Santi|Rafaelu]] in absorbiral vpliv lokalnih slikarjev.<ref>Constans, Claire (2003, January 01). "Le Brun, Charles". Grove Art Online.</ref> Ob vrnitvi v Pariz leta 1646 je Le Brun našel številne mecene, med katerimi je bil najpomembnejši superintendent [[Nicolas Fouquet|Fouquet]], za katerega je naslikal velik ''Portret [[Ana Avstrijska|Ane Avstrijske]]''. Le Brun, ki je bil zaposlen v [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]], se je priljubil [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinalu Mazarinu]], nato pa na skrivaj naščuval [[Jean-Baptiste Colbert|Colberta]] proti Fouquetu. Le Brun je bil gonilna sila za ustanovitev Francoske kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo leta 1648 in je bil izvoljen kot eden od prvotnih dvanajstih starešin, ki so bili zadolženi za njeno vodenje.<ref>[https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6484881t/f9.image.texteImage ''Mémoires pour servir à l'histoire de l'Académie royale de Peinture et de Sculpture depuis 1648 jusqu'en 1664''], Ed. Anatole de Montaiglon, Paris 1853, vol. I, p. 36.</ref> Na akademiji je ostal prevladujoča osebnost in leta 1655 zasedal položaje kanclerja (od leta 1663 dosmrtni kancler), rektorja od leta 1668 in direktorja od leta 1683. Ko je Colbert leta 1661 prevzel nadzor nad ustanovo, je bil Le Brun tam, da bi mu pomagal pri njegovih prizadevanjih za njeno reorganizacijo s ciljem, da bi si akademiki prizadevali za vzpostavitev teoretične podlage za nacionalno francosko umetnost. Oba sta leta 1666 v Rimu ustanovila tudi Francosko akademijo kot bazo za obetavne mlade umetnike, ki bodo tam nekaj časa živeli in se učili na stroške krone. Drug projekt, na katerem je delal Le Brun, je bil [[Hôtel Lambert]]. Strop v ''Herkulovi galeriji'' je poslikal sam. Le Brun je začel delati na projektu leta 1650, kmalu po vrnitvi iz Italije. Okrasitev se je s prekinitvami nadaljevala približno dvanajst let, saj jo je prekinila prenova Vaux le Vicomte. Leta 1660 so ustanovili ''[[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]'', ki je bila sprva velika šola za izdelavo, ne le tapiserij, ampak vseh razredov pohištva, ki je bilo potrebno v kraljevih palačah. Le Brun je poveljeval industrijskim umetnostim prek ''Gobelinsa'' – katerih direktor je bil – in celotnemu umetniškemu svetu prek Akademije – v kateri je zaporedoma opravljal vsa delovna mesta – v vse, kar je bilo proizvedeno v Franciji v času njegovega življenja, vtisnil svoj značaj. Bil je začetnik [[slog Ludvika XIV.|sloga Ludvika XIV.]] in je usmerjal nacionalne težnje, ki so trajale stoletja po njegovi smrti. Umetniški opus umetnikov in študentov iz ''Gobelinsa'' je močno vplival tudi na umetnost drugod po Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordartonline.com/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000049857|title=Le Brun, Charles {{!}} Grove Art|website=www.oxfordartonline.com|language=en|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.t049857|access-date=2019-04-25|year=2003|last1=Constans|first1=Claire| isbn=978-1-884446-05-4 }}</ref> === Uspešna leta === Narava njegovega izrazitega in pompoznega talenta je bila v skladu z okusom kralja, ki je bil poln občudovanja Le Brunovih slik ob njegovem zmagoslavnem vstopu v Pariz (1660) in njegovih odlikovanj v Château Vaux le Vicomte (1661),<ref name="Constans">Constans, Claire. "Le Brun, Charles" Grove Art Online. January 01, 2003. Oxford University Press.</ref> mu je naročil, naj izvede vrsto tem iz Aleksandrove zgodovine. Prva med njimi, ''Aleksander in Darejeva družina'', je tako navdušila Ludvika XIV., da je Le Bruna takoj (decembra 1662) povzdignil na ''Premier Peintre du Roi'' (Prvi kraljev slikar) z dohodki v višini 12.000 liver, enak znesek, kot ga je letno prejemal v službi pri Fouquetu.{{sfn|Chisholm|1911|pp=351–352}} Sliki ''Darejeva družina'' znana tudi kot ''Perzijska kraljica pri Aleksandrovih nogah'', je Le Brun kasneje nekoliko zmanjšal obseg in jo retuširal, da bi prikril spremembo, verjetno zato, da bi bila slika po velikosti podobna sliki [[Paolo Veronese |Paola Veroneseja]], ki jo je kupil Ludvik XIV.<ref>{{Cite journal|last=Powers|first=Jeremy N. and Jeanne Morgan Zarucchi|date=Summer 2012|title=Le Brun's 'The Tent of Darius', Before and After|journal=French Studies Bulletin|volume=33.2 (123)|issue=123|pages=21–25|doi=10.1093/frebul/kts007}}</ref> Od tega datuma je vse, kar se je dogajalo v kraljevih palačah, vodil Le Brun.{{sfn|Chisholm|1911|p=352}} Načrte je moral odobriti kralj, preden so jih lahko preoblikovali v slike ali kipe. Leta 1663 je postal direktor Académie royale de peinture et de sculpture, kjer je postavil temelje [[Akademska umetnost|akademizma]] in postal vsemogočen, neprimerljiv mojster francoske umetnosti 17. stoletja. V tem obdobju je posvetil vrsto del zgodovini [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] (''Bitke Aleksandra Velikega'') in ni zamudil priložnosti, da bi močneje povezal Aleksandrovo veličastnost z veličastnostjo velikega Kralja. Medtem ko je delal na ''Bitkah'', je Le Brunov slog postal veliko bolj oseben, ko se je oddaljil od starodavnih mojstrov, ki so vplivali nanj. [[Image:Le Brun, Alexander and Porus.jpg|thumb|400px|''Aleksander in Porus'', naslikana 1673]] Delo na ''Apolonovi galeriji'' v [[Louvre|Louvru]] je bilo prekinjeno leta 1677, ko je Le Brun spremljal kralja v Flandrijo (ob vrnitvi iz Lilla je naslikal več kompozicij v [[Château de Saint-Germain-en-Laye]]) in končno – ker so ostale nedokončane ob njegovi smrti – zaradi velikega dela v Versajski palači, kjer si je pridržal dvorane vojne in miru (Salons de la Guerreand de la Paix, 1686), veleposlaniško stopnišče in veliko dvorano ogledal (Galerie des Glaces, 1679–1684). Le Brunovo odlikovanje ni samo umetniško delo, je dokončni spomenik vladavine. Leta 1669 se je Ludvik XIV. odločil popolnoma prenoviti Versailles, ki je bil takrat majhna palača, in jo spremeniti v razkošno bivališče, kjer se bo srečeval s svojimi podaniki in tujimi diplomati. Le Brun je bil zadolžen za njegovo dekoracijo do najmanjših podrobnosti ureditve in predstavitve. Poleg klasičnih slik so stene palače krasile tudi upodobitve Ludvikove vladavine. Celotna stavba in njeni okraski so bili namenjeni obiskovalce navdušiti s sijajem, bogastvom in okusom kralja. ''Escalier des Ambassadeurs'' je bilo glavno stopnišče na vhodu v Versailles od njegovega dokončanja leta 1679 do njegovega uničenja leta 1752. Kralj je bil tako zadovoljen z njegovim videzom, da ga je menda imenoval »stopnišče gospoda Le Bruna«, ko ga je pokazal veleposlaniku iz Španije leta 1679.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordartonline.com/groveart/abstract/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000049857|title=Charles Le Brun|last=Constans|first=Claire|date=1996|website=Grove Art Online|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.T049857| isbn=978-1-884446-05-4 }}</ref> === Pozna leta === Ob Colbertovi smrti François-Michel le Tellier, markiz de Louvois, ki je nasledil mesto nadzornika na oddelku za javna dela, ni pokazal naklonjenosti Le Brunu, ki je bil Colbertov favorit in kljub kraljevi stalni podpori je Le Brun občutil grenko spremembo svojega položaja. To je prispevalo k bolezni, ki se je 22. februarja 1690 končala z njegovo smrtjo v ''Gobelinsu'' (njegovem zasebnem dvorcu v Parizu).{{sfn|Chisholm|1911|p=352}} == Le Brunova dela in zapuščina == [[File:Le chancelier Séguier - Charles Le Brun - Musée du Louvre Peintures RF 1942 3.jpg|thumb|210px|''Kancler Séguier in njegov apartma'', ok. 1670, muzej Louvre]] Le Brun je delal predvsem za kralja Ludvika XIV., za katerega je izdelal velike oltarne in bojne slike. Njegove najpomembnejše slike so v Versajski palači. Poleg njegovega velikanskega dela v Versajski palači in Louvru je število njegovih del za verske korporacije in zasebne mecene ogromno. Le Brun je bil tudi odličen portretist in odličen risar, vendar ni bil navdušen nad [[portret]]om ali [[krajinsko slikarstvo|krajinskim slikanjem]] ki ju je čutil zgolj kot vajo za razvijanje tehnične sposobnosti. Pomembna je bila znanstvena kompozicija, katere končni cilj je bil hraniti duha. Temeljna osnova, na kateri je direktor Akademije zasnoval svojo umetnost, je bila nedvomno ta, da njegove slike govorijo skozi vrsto simbolov, kostumov in gest, ki so mu omogočile, da je za svojo kompozicijo izbral pripovedne elemente, ki so njegovim delom dali posebno globino. Za Le Bruna je slika predstavljala zgodbo, ki jo je človek lahko prebral. Skoraj vse njegove kompozicije so reproducirali slavni grafiki [[File:Charles le Brun, The Expressions.jpg|alt=Charles le Brun, The Expressions|thumb|Charles le Brun, ''Izrazi'']] V posthumno objavljeni razpravi ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' (1698) je spodbujal izražanje čustev v slikarstvu. Na Le Brunov pogled na čustva, ki so bila takrat znana kot »strasti«, je močno vplivalo delo [[René Descartes|Renéja Descartesa]].<ref>{{navedi knjigo|title=A Method to Learn to Design the Passions|url=https://archive.org/details/methodtolearntod0000lebr|last=Le Brun|first=Charles|publisher=William Andrews Clark Memorial Library|year=1980|location=Los Angeles}}</ref> Verjeli so, da obrazna mimika, ki jo je Le Brun orisal kot predlogo za naslednje umetnike, razkriva stanje duše.<ref>{{navedi knjigo|title=French Painting in the Seventeenth Century|url=https://archive.org/details/frenchpaintingin0000mero|last=Mérot|first=Alain|publisher=Yale University Press|year=1995|isbn=0300065507|location=New Haven|pages=[https://archive.org/details/frenchpaintingin0000mero/page/267 267]}}</ref> Imel je velik vpliv na teorijo umetnosti v naslednjih dveh stoletjih.<ref>Barasch, Moshe (1998). ''[https://books.google.com/books?id=5PexRh8XsOMC&pg=PA94 Modern Theories of Art 2: From Impressionism to Kandinsky]''. NYU Press. pp. 94–95. {{ISBN|0814739482}}.</ref> Veliko njegovih risb je v Louvru in kraljevi zbirki Monaka. Bil je tudi učitelj slikarja [[Ludovico Dorigny|Ludovica Dorignyja]]. Baročni strop v ''Chambre des Muses'' v graščini Vaux-le-Vicomte zunaj Pariza je »okrasila delavnica Charlesa Le Bruna«.<ref>{{navedi splet|url=http://vaux-le-vicomte.com/en/the-renaissance-of-the-salon-muses/|title=THE RENAISSANCE OF THE SALON DES MUSES|publisher=Vaux-le-Vicomte|access-date=10 September 2016|archive-date=2017-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170623073422/http://www.vaux-le-vicomte.com/en/the-renaissance-of-the-salon-muses/|url-status=dead}}</ref> Veliko skic in načrtov Charlesa Le Bruna so umetniki, ki so delali pod njim, pozneje preoblikovali v slike ali kipe. Sedanji lastniki, družina de Vogüé, so leta 2017 zaključili obnovo. Restavrirani strop je bil javnosti razkrit marca istega leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sothebys.com/en/articles/before-versailles-there-was-vaux-le-vicomte|title=Before Versailles, There Was Vaux-le-Vicomte|publisher=Sotheby's|access-date=25 December 2018}}</ref> [[File:Charles Le Brun - The Sacrifice of Polyxena.jpg|thumb|''Žrtvovanje Poliksene'', 1647, Metropolitanski muzej umetnosti]] 23. januarja 2013 sta umetniška svetovalca za hotel Ritz Paris, Wanda Tymowska in Joseph Friedman, oznanila odkritje ''Žrtvovanja Poliksene'', zgodnjega Le Brunovega dela. Slika iz leta 1647 je krasila apartma Coco Chanel v znameniti pariški palači in je bila več kot stoletje neopažena.{{sfn |''artmediaagency.com''|2013}}{{sfn|''ANSAMed.it''|2013}} Posmrtno je Le Brunov ugled trpel v letih okoli [[francoska revolucija|francoske revolucije]] in njenih posledic zaradi njegove tesne povezanosti z Ludvikom XIV. Do konca 19. stoletja so bile akademske vrednote, ki jih je poosebljal, iz mode in šele leta 1963, ko je bila v Versaillesu organizirana velika Le Brunova razstava, je bilo njegovo delo ponovno ovrednoteno.<ref>Constans, Claire (2003, January 01). "Le Brun, Charles". Grove Art Online.</ref> Zdaj velja za enega najboljših in najbolj vsestranskih francoskih umetnikov svojega časa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordartonline.com/groveart/abstract/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000049857|title=Charles Le Brun|last=Constans|first=Claire|date=1996|website=Grove Art Online|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.T049857| isbn=978-1-884446-05-4 }}</ref> [[File:Tapis de Savonnerie Louis XIV apres Charles Le Brun pour la Grande Galerie du Louvre.jpg|thumb|120px|right|Tapis de Savonnerie, pod Ludvikom XIV., po Charlesu Le Brunu, narejeno za Grande Galerie v Louvru]] [[Image:Trois têtes d'hommes en relation avec le lion.jpg|thumb|''Tri levjim podobne glave'', 1671, pero in tuš na kvadratnem papirju.]] == Delni zbornik del == '''Dekoracije''': * Okrasitev stropa Galerie d'Apollon v palači Louvre. * Okrasitev graščine Vaux-le-Vicomte: Kraljeva soba, Le Temps enlevant au Ciel la Vérité. * Kupola Pavillon de l'Aurore v château de Sceaux. * Stenske poslikave stropa Galerije ogledal, Versajska palača. * ''Romulova apoteoza'', cikel osem slik za strop sobe v Hôtel d'Aumont, Pariz. '''Platna''': * ''Speči Jezus'', muzej Louvre. * ''Kancler Séguier in njegov apartma'', Louvre. * Slike ''Zgodbe o Aleksandru'', Louvre. * ''Ludvik XIV podarja svoje žezlo in čelado Jezusu Kristusu'', Musée des beaux-arts de Lyon. * Cikel štirih slik: zrak, zemlja, ogenj in voda, Musée des Beaux-Arts et d'Archéologie de Châlons-en-Champagne. '''Publikacije''': * ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' (1698), posmrtna objava.[25] == Galerija == <gallery widths="140" heights="140" perrow="5"> File:Louis XIV Equestrian Portrait.jpg|''Konjeniški portret Ludvika XIV.'', olje na platnu, Musée des Beaux-Arts, Tournai. File:Charles Le Brun - Entry of Alexander into Babylon.JPG|''Vstop Aleksandra v Babilon'', ok. 1664, olje na platnu, Louvre. File:Louis-xiv-lebrunl.jpg|''Portret Ludvika XIV.'', 1661. File:Charles Le Brun - Les reines de Perse aux pieds d'Alexandre dit aussi la tente de Darius - Google Art Project.jpg|''Perzijske kraljice ob Aleksandrovih nogah'', imenovane tudi ''Darejev šotor''. File:Lebrun-testelin-louvre.jpg|''Portret slikarja Louisa Testelina'', ok. 1650, olje na platnu, Louvre. File:Charles Le Brun - Daedalus and Icarus - WGA12535.jpg|''Dedal in Ikar'', c. 1645 File:The Descent from the Cross LACMA M.2004.239.jpg|''Snemanje s križa'', pozna 1640-ta File:Le-Brun-Chute-Dijon.jpg|''[[War in Heaven|''Padec uporniških angelov'', po 1680, olje na platnu, Musée des Beaux-Arts, Dijon. File:Lebrun Louis1668.jpg|''Konjeniški portret Ludvika XIV.'', 1668, olje na platnu, Musée de la Chartreuse, Douai. File:Charles Le Brun 001.jpg|''Apoteoza Ludvika XIV.'', 1677, olje na platnu, Magyar Szépművészeti Múzeum, Budimpešta. File:Versailles bassin d'apollon.JPG|''Apolonov vodnjak'' v Versajski palači, 1668–1671. Le Brun je oblikoval osrednji del, ki prikazuje Apolona, ki se dviga iz morja v vozu s štirimi konji. File:Charles Le Brun La Colère.jpg|''La Colère'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:"Weeping" from Le Brun, Wellcome L0012153.jpg|''Jok'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:Terrour or Fright (from Heads Representing the Various Passions of the Soul; as they are Expressed in the Human Countenance- Drawn by that Great Master Monsieur Le Brun) MET DP854027.jpg|''Teror ali strah'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:Plate from Le Brun, Bowles's Passions of the soul, circa 1785 Wellcome L0012148.jpg|Iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:Hatred or Jealousy (from Heads Representing the Various Passions of the Soul; as they are Expressed in the Human Countenance- Drawn by that Great Master Monsieur Le Brun) MET DP854028.jpg|Sovraštvo ali ljuboszmlje'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:"Simple bodily pain" from Le Brun, Wellcome L0012151.jpg|'' Preprosta telesna bolečina'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:A woman whose face expresses sadness. Etching in the crayon Wellcome V0009337.jpg|''Žalost'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:Two faces expressing veneration and rapture. Etching, c. 176 Wellcome V0009320.jpg|'' Čaščenje in navdušenje (1760)'' iz ''Méthode pour apprendre à dessiner les passions'' File:C. Le Brun, Dissertation sur un traite de C. Wellcome L0025874.jpg|alt=Dissertation sur un traité de C.|Dissertation sur un traité de C. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * {{navedi splet |title=Art: Le Brun found in Ritz'z Coco Chanel suite – Culture |website=ANSAMed.it |date=23 January 2013 |url=http://www.ansamed.info/ansamed/en/news/sections/culture/2013/01/23/Art-Brun-found-Ritz-Coco-Chanel-suite_8125953.html |ref={{sfnref|ANSAMed.it|2013}} |access-date=20 November 2018}} * {{navedi splet |title="Sometimes the greatest discoveries are hidden in plain view". Interview with Joseph Friedman regarding the discovery of Le Brun painting at Hôtel Ritz, Paris « AMA |website=artmediaagency.com |date=30 October 2013 |url=http://www.artmediaagency.com/en/59645/sometimes-the-greatest-discoveries-are-hidden-in-plain-view-interview-with-joseph-friedman-regarding-the-discovery-of-le-brun-painting-at-hotel-ritz-paris/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030181308/http://www.artmediaagency.com/en/59645/sometimes-the-greatest-discoveries-are-hidden-in-plain-view-interview-with-joseph-friedman-regarding-the-discovery-of-le-brun-painting-at-hotel-ritz-paris/ |archive-date=30 October 2013 |url-status=dead |ref={{sfnref|artmediaagency.com|2013}} |access-date=20 November 2018}} * {{cite encyclopedia |last=Gady |first=Bénédicte |year=2014 |title=Le Brun, Charles |language=de |encyclopedia=Allgemeines Künstlerlexikon (Artists of the World) |location=Munich |publisher=Saur |volume=83 |pages=510 ff |url=https://www.degruyter.com/view/AKL/_00225223T?dbf_0=akl-name&dbq_0=sarazin&dbt_0=name&o_0=AND&result=6&rskey=5FTlLH}} * {{navedi knjigo |last1=Honour |first1=Hugh |author-link=|last2= Fleming |first2=J. |year=2009 |title=A World History of Art |edition=7th |location=London |publisher=Laurence King Publishing |page= 604 |isbn=9781856695848}} * {{navedi knjigo|last=Walsh |first=L. |year=1999 |chapter=Charles le Brun, 'art dictator of France' |editor-last=Perry |editor-first=G. |editor2-last=Cunningham |editor2-first=C. |title=Academies, museums and canons of art |location=New Haven |publisher=[[Yale University Press]] |page=86 |isbn=0300077432}} * [https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Charles_Lebrun Charles Lebrun v Catholic Encyclopedia (1913), Vol. 9. New York: Robert Appleton Company.] ===Pripisano=== * {{EB1911 |wstitle=Le Brun, Charles|volume=16 |pages=351–352}} ==Literatura== * Wolf Burchard (2016). "The Sovereign Artist: Charles Le Brun and the Image of Louis XIV", Paul Holberton Publishing. {{ISBN|1911300059}}. * Burchard, Wolf (2016). 'Les décors tissés de Charles Le Brun: Les Gobelins et la Savonnerie' in Catherine Cardinal et Laurence Riviale (eds), Décors de peintres: Invention et savoir-faire, XVIe–XXe siècles, Clermond-Ferrand. pp.&nbsp;171–86. * Legrand, J. G; Baltard, Louis-Pierre; Le Brun, Charles (1827). ''[https://wellcomelibrary.org/item/b20471026#?c=0&m=0&s=0&cv=0&z=-0.6063%2C-0.07%2C2.2127%2C1.3992 A series of lithographic drawings illustrative of the relation between the human physiognomy and that of the brute creation]''. * Morel d'Arleux, Louis-Marie-Joseph, ''[http://docnum.unistra.fr/cdm/ref/collection/coll5/id/60 Dissertation sur un traité de Charles Le Brun concernant le rapport de la physionomie humaine avec celle des animaux]'' (1827) ==Zunanje povezave== {{commons category|Charles Le Brun}} * [http://www.CharlesLeBrun.com Friends of Charles Le Burn website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1619]] [[Kategorija:Umrli leta 1690]] [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija: Charles Le Brun]] oslkx3fh6s73905v3kdfd1ovard86x9 Arheološki park Pafos 0 528737 6665559 6280521 2026-04-25T20:32:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665559 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Paphos | Image = | Location = [[Pafos]], [[Ciper]] | Criteria = Kulturno: (iii)(vi) | ID = 79 | Year = 1980 (4. zasedanje) | Area = 162,0171 ha | locmapin = Ciper | relief = 1 | coordinates = {{koord novi|34|45|20|N|32|24|15|E|display=inline,timilitatle}} | map_caption = }} '''Arheološki park Pafos''' (tudi '''Arheološki park Kato Pafos''') vsebuje večji del pomembnega starogrškega in rimskega mesta in je v mestu [[Pafos]] na jugozahodu [[Ciper|Cipra]]. Park, ki je še vedno v fazi izkopavanja, je znotraj dela obalnega mesta ''Nea Pafos'' (Novi Paphos).<ref name="Bryant2009">{{navedi knjigo|last=Bryant|first=Sue|title=Frommer's Cyprus With Your Family: From the Best Family Beaches to Mountain Villages|url=https://books.google.com/books?id=7CpWNh_qP7kC&pg=PA56|access-date=11 November 2012|date=13 January 2009|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-470-72318-0|pages=56–}}</ref> Najdišče in spomeniki segajo od prazgodovine do srednjega veka. Med najpomembnejšimi doslej odkritimi ostanki so štiri velike in dovršene rimske vile: Dionizova hiša, Aionova hiša, Tezejeva hiša in Orfejeva hiša, vse z odlično ohranjenimi [[mozaik|mozaičnimi]] tlemi, zlasti Orfejevim mozaikom.<ref name="Department of Antiquities">{{navedi splet|url=http://www.mcw.gov.cy/mcw/DA/DA.nsf/All/59FFC9310818070EC225719B003A2EB8?OpenDocument|title=Department of Antiquities|work=www.mcw.gov.cy|access-date=14 October 2015}}</ref> Poleg tega so izkopavanja odkrila [[agora|agoro]], asklepijon, [[bazilika (zgradba)|baziliko]], odeon in helenistično-rimsko gledališče ter nekropolo, znano kot "[[ Grobnice kraljev, Pafos|Kraljeve grobnice]]".<ref name="visitpafos.org.cy">{{navedi splet|url=http://www.visitpafos.org.cy/Archaeological_Park.aspx|title=Paphos Archaeological Park|work=visitpafos.org.cy|access-date=11 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714080241/http://www.visitpafos.org.cy/Archaeological_Park.aspx|archive-date=14 July 2014|url-status=dead}}</ref> Nea Paphos je ena od treh komponent, ki sestavljajo arheološki kompleks Pafos, ki je bil leta 1980 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine <ref name=":0">{{navedi splet|title=Nea Paphos|url=https://pcma.uw.edu.pl/en/2019/02/15/nea-paphos/|access-date=21 July 2020|website=pcma.uw.edu.pl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> zaradi svojih izjemnih mozaikov in starodavnih ostankov ter njegovega zgodovinskega verskega pomena.<ref>{{navedi splet|title=Paphos|url=http://whc.unesco.org/en/list/79/|access-date=21 July 2020|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> == Zgodovina == Nea Paphos je verjetno zgradil Nicocles, zadnji kralj Pafosa, ob koncu 4. st. pr. n. št. Do začetka 2. st. pr. n. št. je postalo glavno mesto otoka in nadomestilo [[Salamis, Ciper|Salamis]] v helenistični dobi pod [[Ptolemajci]]. {{wide image|Paphos panorama - Cyprus - 3 May 2015.jpg|700px| Arheološki park Pafos, Tezejeva hiša}} == Poljska izkopavanja v Pafosu == Arheološka odprava iz poljskega Centra za sredozemsko arheologijo [[Univerza v Varšavi|Univerze v Varšavi]] je začela z delom pod vodstvom prof. Kazimierza Michałowskega junija 1965. Marmorna kipa Asklepija in Artemide (ki so jo častili v mestu) sta bila najdena na lokacijah v jugozahodnem delu Pafosa. Drugo odkritje je bil zaklad srebrnikov iz obdobja vladavine [[Filip III. Makedonski|Filipa III. Makedonskega]] in [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]].<ref>{{navedi knjigo|url=https://pcma.uw.edu.pl/wp-content/uploads/2018/01/Nea_Paphos_booklet.pdf|title=Nea Paphos. 50 Years of Polish Excavations 1965–2015.|publisher=Warszawa|year=2015}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Naslednja direktorja poljskih odprav sta bila prof. Wiktor Andrzej Daszewski (1971–2007) in dr. Henryk Meyza (2008–2019). [4] Njihove ekipe so postopoma odkrile ogromno antično rezidenco (120 m dolgo in 80 m široko). Poimenovali so jo ''Tezejeva vila'', ker so v njej našli mozaik, ki prikazuje bitko med Tezejem in Minotavrom. Leta 1983 so v hiši, ki je postala znana kot ''Aionova hiša'', odkrili velik mozaik z upodobitvijo Aiona, boga časa in večnosti. Izkopanine zajemajo tudi tako imenovano »helenistično« hišo in zgodnjerimsko hišo. Poleg arheoloških raziskav odprava izvaja rekonstrukcijska in konservatorska dela. Leta 2011 je projekt Paphos Agora začela skupina s Katedre za klasično arheologijo Inštituta za arheologijo [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]], ki jo je vodila prof. Ewdoksia Papuci-Władyka. Njihov glavni cilj je bilo iskanje helenistične agore, ki naj bi se skrivala pod rimsko. Leta 2015 se je začela nova faza projekta, s ciljem preučiti in rekonstruirati javni prostor agore ter infrastrukturo in gospodarsko dejavnost Pafosa.<ref>{{navedi splet|title=Home - Paphos Agora Project of the Jagiellonian University|url=http://www.paphos-agora.archeo.uj.edu.pl/en_GB/|access-date=2020-07-21|website=www.paphos-agora.archeo.uj.edu.pl}}</ref> Leto 2020 pomeni začetek skupnega projekta znanstvenega konzorcija, ki ga sestavljajo Jagelonska univerza, Poljski center za sredozemsko arheologijo Univerze v Varšavi in Varšavska tehnološka univerza. Projekt z naslovom »MA-P Maloutena in Agora v tlorisu Pafosa: modeliranje mestne krajine helenistične in rimske prestolnice Cipra« vodi prof. Ewdoksia Papuci-Władyka. == Spomeniki == === Dionizova hiša === Ta izjemno bogata vila zavzema 2000 kvadratnih metrov, od katerih jih je 556 pokritih z mozaičnimi tlemi, okrašenimi z mitološkimi, klasičnimi in lovskimi prizori. Ime je dobila po bogu [[Dioniz]]u, ki je prikazan na več mozaikih. Njeni prostori so razporejeni okoli osrednjega dvorišča ali [[atrij]]a, ki je deloval kot jedro hiše. Zgrajena je bila konec 2. stoletja našega štetja in je bila uničena in zapuščena po potresih v 4. stoletju našega štetja. Helenistični prodnati mozaik, ki predstavlja mitsko morsko pošast [[Scila (pošast)|Scilo]] iz starejše vile iz 3. st. pr. n. št., ki so ga našli pod rimsko vilo, je na ogled in situ. <gallery mode="packed" heights="150px"> House of Dionysos plan.jpg|thumb| Tloris Dionizove hiše Paphos Haus des Dionysos - Apollo und Daphne 2.jpg|Apolon in Dafne Paphos Haus des Dionysos - Ikarios 2.jpg|Ikar Paphos Haus des Dionysos - Vier Jahreszeiten 5 Ziege.jpg| Štirje letni časi Paphos Haus des Dionysos - Jagdszene 7a.jpg| Lovska scena </gallery> === Aionova hiša === Čeprav je Univerza v Varšavi izkopala samo tri sobe te velike vile, mozaična tla iz ''Aionove hiše'' veljajo za eno najbolj izjemnih del starorimske umetnosti, če ne celo za edino delo te vrste <ref>M.T. OLszewski, The iconographic programme of the Cyprus mosaic from the House of Aion reinterpreted as an anti-Christian polemic, see https://www.academia.edu/5403368</ref> in zagotovo eden najbolj zagonetnih, o katerem znanstveniki najbolj vneto razpravljajo. Izvira iz sredine 4. stoletja našega štetja in je dobila ime po bogu, prikazanem na sredini mozaika. Glavni prostor je bil verjetno [[triklinij]] ali sprejemnica. Dva manjša prostora sta imela odlične geometrijske mozaike. Glavni mozaik vsebuje 3 vodoravne okvirje s 5 ploščami, vse obdane z geometrijskim okvirjem. Zid vile je bil najden zrušen v sosednjo ulico in je bil obnovljen. <gallery mode="packed" heights="150px"> House of Aion.jpg|thumb| Načrt triklinija hiše Aion Archaeological Park Paphos Cyprus House of Aion1.JPG|thumb| Rekonstruiran zid vile Birth of Dionysos - House of Aion - Paphos Archaeological Park.jpg| Dionizovo rojstvo Paphos Haus des Aion - Kassiopeia 1.jpg| Lepotno tekmovanje med Kasiopejo in nereidami Paphos Haus des Aion - Zug des Dionysos 3 Satyr Skirtos.jpg| Dionizovo zmagoslavje - Satir Skirtos ponuja sadje Dionizu Paphos Haus des Aion - Zug des Dionysos 2 Kentaur und Mänade.jpg| Dionizov triumf - kentaver in menada </gallery> === Tezejeva hiša === Ta izjemno velika vila je bila rezidenca rimskega prokonzula ali guvernerja in je bila razdeljena med prostore za uradne funkcije in tiste za zasebno uporabo. Ime vile izhaja iz čudovitega mozaika [[Tezej]]a in [[Minotaver|Minotavra]], najdenega v jugovzhodni četrti. Vila je obsegala več inzul helenističnega tlorisa ulic. Zgrajena je bila v 2. polovici 2. st. nad ruševinami prejšnjih hiš in je bil naseljen do 7. st. AD. Do sedaj je bila v celoti izkopana le južna polovica vile. <gallery mode="packed" heights="150px"> House of Theseus.jpg| Tezejeva hiša Paphos Haus des Theseus - Mosaik Theseus 2.jpg| Tezejev mozaik Paphos Haus des Theseus - Geometrisches Mosaik 2b.jpg| Geometrijski mozaik The House of Theseus, Paphos Archaeological Park, Cyprus (22381172469).jpg|thumb| Tezejeva hiša v arheološkem parku Pafos </gallery> === Orfejeva hiša === Ta vila leži zahodno od Tezejeve hiše. Mozaiki iz 3. stoletja našega štetja imajo tri mitološke upodobitve: ''Orfej in njegova lira'', ''Herkul in Nemejski lev'' in ''Amazonka'', vendar trenutno niso na ogled javnosti. === Gledališče === Gledališče, ki je na severovzhodnem območju starodavnega mesta, je prvotno datirano v konec 4. stoletja pr. n. št. in ga Univerza v Sydneyju izkopava od leta 1995.<ref>J.R. Green, Cyprus Today, vol. XLV, no. 2, 2007. pp. 2-21</ref><ref>{{navedi splet|url=http://sydney.edu.au/museums/research/paphos-theatre.shtml|title = Paphos theatre}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.paphostheatre.org/archaeological-history.html|title=Archaeological History|accessdate=2022-12-24|archive-date=2022-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221224152626/http://www.paphostheatre.org/archaeological-history.html|url-status=dead}}</ref> <gallery mode="packed" heights="150px"> OdeonKatoPaphos.jpg|thumb|Gledališče Руины базилики Панагия Лимениотисса. Пафос. 09.2013.JPG|Bazilika Panagia Limeniotissa PanoOdeonPaphos.jpg|thumb|right|Odeon, 2. st. okoli 1200 sedežev Paphos - Agora.jpg|thumb|Pafos - Agora </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Paphos Archaeological Park}} *{{coord|34|45.34|N|32|24.25|E|display=title}}[https://www.paphoslife.com/blog/archaeological_park Archeological Park] Paphos Life * Polish excavations in Paphos: on the [https://pcma.uw.edu.pl/en/2019/02/15/nea-paphos/ PCMA website (since 1964)] and on the [http://www.paphos-agora.archeo.uj.edu.pl/en_GB/ website of the Jagiellonian University (since 2011)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pafos]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Cipru]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Cipru]] opr4kchzl2q7n81o3a1d8m5yg6qboeb Bitka pri Cušimi 0 528844 6665627 6612446 2026-04-26T03:27:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665627 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka pri Cušimi | partof = [[rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]] | image = Slika:Mikasa-Bridge-Painting-by-Tojo-Shotaro.png | image_size = 300 | caption = [[Tōgō Heihachirō|Admiral Tōgō]] na kompasni palubi nad mostom japonske bojne ladje {{ladja||Mikasa|bojna ladja|2}} na začetku bitke pri Cušimi leta 1905. Dvignjena signalna zastavica predstavlja črko »Z«, kar je bilo posebno navodilo floti.{{efn|Na tej sliki Tōgō nosi meč. V resnici je bilo vsem častnikom prepovedano nositi meč na krovu zaradi učinka na kompas. Blazini podobna prekritja na stolpu za kompas in stranskih ograjah so zavite mornarske viseče mreže (zavita jadrovina na jamborih), del priprave za boj, da se zmanjša nevarnost šrapnelov.<ref name=Asahi />{{rp|pp.49–51}}}} | date = 27.–28. maja 1905 | place = [[Cušimski preliv]] | coordinates = {{Coord|34|33.98|N|130|9.06|E|type:event|display=inline,title}} | result = Odločilna japonska zmaga<ref name=Dougherty>{{navedi knjigo |title=100 Battles that Shaped the World |editor-last=Dougherty |editor-first=Martin J. |publisher=Parragon |location=Bath |date=2012 |pages=144–145 |isbn=9781445466804}}</ref> | combatant1 = {{zastava|Japonska}} | combatant2 = {{zastava|Ruski imperij}} | commander1 = {{flagicon|Japan|naval}} [[Tōgō Heihachirō]]<br />{{flagicon|Japan|naval}} [[Kamimura Hikonojō]]<br />{{flagicon|Japan|naval}} [[Kataoka Shichirō]] | commander2 = {{nowrap|{{flagicon|Ruski imperij|naval}} [[Zinovij Rožestvenski]]}}<br />{{flagicon|Ruski imperij|naval}} [[Nikolai Nebogatov]]<br />{{flagicon|Ruski imperij|naval}} [[Oskar Enqvist]] | strength1 = 5 bojnih ladij<br />29 križark<br />3 topnjače<br />21 rušilcev<br />31 torpednih čolnov<br />22 pomožnih ladij | strength2 = 8 bojnih ladij<br />3 obalne bojne ladje<br />9 križark<br />9 rušilcev<br />9 pomožnih ladij | casualties1 = 117 mrtvih<br />583 ranjenih<br />3 torpedni čolni potopljeni<br />(255 ton potopljeno) | casualties2 = 5045 mrtvih<br />803 ranjeni<br />6016 zajetih<br />6 bojnih ladij potopljenih<br />1 obalna bojna ladja potopljena<br />14 drugih ladij potopljenih<br />2 bojni ladji zajeti<br />2 obalni bojni ladji zajeti<br />1 rušilec zajet<br />6 ladij razoroženih<br />(143.232 ton potopljeno) | campaignbox = }} '''Bitka pri Cušimi''' ({{jezik-ja|対馬沖海戦}}, ''Cusimaoki-Kaisen'', {{jezik-ru|Цусимское сражение}}, ''Cusimskoje sraženije''), tudi '''bitka v prelivu Cušima''' in '''pomorska bitka v Japonskem morju''' ({{jezik-ja|日本海海戦}}, Nihonkai''-Kaisen''), je bila velika pomorska bitka med Ruskim imperijem in Japonsko med [[rusko-japonska vojna|rusko-japonsko vojno]]. Bila je prva in doslej edina bitka v pomorski zgodovini, v kateri so se borile sodobne flote jeklenih [[bojna ladja|bojnih ladij]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RBC2nY1rp5MC&pg=PA459|page=459|title=Military communications: from ancient times to the 21st century|first=Christopher H.|last=Sterling|publisher=ABC-CLIO|year=2008|isbn=978-1-85109-732-6|quote="The naval battle of Tsushima, the ultimate contest of the 1904–1905 Russo-Japanese War, was one of the most decisive sea battles in history."|access-date=13 February 2016|archive-date=25 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200525113621/https://books.google.com/books?id=RBC2nY1rp5MC&pg=PA459|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=zUP23aBHLOwC&pg=SL22-PA76 |quote=In retrospect, the battle of Tsushima in May 1905 was the last "decisive" naval battle in history.|page= V-76|title=Joint Operational Warfare Theory and Practice and V. 2, Historical Companion|editor= Naval War College Press (U.S.) |publisher= Government Printing Office|year= 2009|isbn= 978-1-884733-62-8}}</ref> in prva pomorska bitka, v kateri je radio igral ključno vlogo. Opisali so jo kot »umirajoč odmev starega obdobja – zadnjič v zgodovini pomorskega bojevanja so se bojne ladje poražene flote predale na odprtem morju«.{{sfn|Brown|1990|page=10}} Potekala je med 27. in 28. majem (14.–15. maj po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]], ki se je takrat uporabljal v Ruskem imperiju) 1905 v [[Cušimski preliv|Cušimskem prelivu]] med [[Koreja|Korejo]] in južno Japonsko. V bitki je japonska flota pod poveljstvom [[admiral]]a [[Tōgō Heihachirō|Tōga Heihachira]] uničila rusko floto pod poveljstvom admirala [[Zinovij Rožestvenski|Zinovija Rožestvenskega]], ki je prepotovala več kot 18.000 [[morska milja|navtičnih milj]] (33.000 km) do daljnega vzhoda. [[George Sydenham Clarke|Sir George Sydenham Clarke]] je v [[London]]u leta 1906 zapisal, da je »bitka pri Cušimi daleč največji in najpomembnejši pomorski dogodek po [[bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]]«;{{sfn|Semenoff|1907|page=ix}} nekaj desetletij pozneje se je zgodovinar [[Edmund Morris (pisatelj)|Edmund Morris]] strinjal s to oceno.<ref>{{navedi knjigo|last=Morris|first=Edmund|author-link=Edmund Morris (writer)|title=[[Theodore Rex (book)|Theodore Rex]]|isbn=0-394-55509-0|location=New York|publisher=Random House|year=2001}}</ref> Uničenje flote je povzročilo grenak odziv ruske javnosti, kar je vodilo v [[Portsmouthska pogodba|mirovno pogodbo]] septembra 1905 in nadaljnjih bitk ni bilo. Na Japonskem so jo po drugi strani proslavili kot eno največjih pomorskih zmag v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], admiral Tōgō pa je od takrat dalje veljal za narodnega heroja.{{efn|Od leta 1940 dalje so ga po božje častili v Tōgōvem templju.}} Bojna ladja {{ladja||Mikasa|bojna ladja|2}}, s katere je Tōgō poveljeval v bitki, je še dandanes ohranjena kot [[muzejska ladja]] v pristanišču [[Jokosuka]]. Pred rusko-japonsko vojno so države gradile bojne ladje z mešanimi baterijami, večinoma s 152 mm, 203 mm, 254 mm in 305 mm topovi. Namenjene so bile bojem v bitkah flote proti floti, na bojni liniji, v bližini sovražnikovih ladij. Bitka pri Cušimi pa je pokazala, da hitrost bojnih ladij in veliki topovi{{sfn|Massie|1991|pages=470–480}} z velikim dosegom v pomorskih bitkah zagotavljajo večjo prednost kot mešane baterije različnih velikosti.{{sfn|Semenoff|1907|pages=125, 135}} ==Ozadje== ===Spopad na Daljnem vzhodu=== 8. februarja 1904 so rušilci [[Japonska cesarska mornarica|Japonske cesarske mornarice]] izvedli [[Napad na Port Artur|nepričakovan napad]] na rusko [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], ki je bila zasidrana v [[Port Arthur|Port Arthurju]]. V napadu so bile poškodovane tri ladje – dve bojni ladji in ena križarka. Tako se je začela rusko-japonska vojna. Prvi cilj Japonske je bil zaščititi svoje linije komunikacije in oskrbo posestev na celinski Aziji, in na ta način omogočiti začetek kopenske vojne v [[Mandžurija|Mandžuriji]]. V ta namen je bilo nujno nevtralizirati rusko pomorsko moč na Daljnem vzhodu. Ruske pomorske sile so sprva ostale pasivne in se niso spopadle z Japonci, ki so začeli izvajati amfibijskodesantne operacije v Koreji in pri tem niso naletele na obrambo. Rusom je dal ponovni zagon prihod admirala [[Stepan Makarov|Stepana Makarova]] in dosegli so nekaj uspehov proti Japoncem, vendar je 13. aprila poveljniška ladja Makarova {{ladja||Petropavlovsk|bojna ladja|2}} zadela mino in se potopila; med mrtvimi je bil tudi Makarov.{{sfn|Sondhaus|2001|p=188}} Njegovi nasledniki niso uspeli izzvati Japonske cesarske mornarice in Rusi so bili odtlej prikovani na svoje pomorsko oporišče v Port Arthurju. Maja so Japonci izvedli izkrcanje sil na polotoku [[Ljaodong (polotok)|Ljaodong]] in avgusta začeli z [[Obleganje Port Arthurja|obleganjem pomorskega oporišča Port Arthur]]. 9. avgusta je admiral [[Wilgelm Vitgeft]], poveljnik 1. tihooceanske eskadre, prejel ukaz za evakuacijo flote v [[Vladivostok]]{{sfn|Forczyk|2009|page=48}} in za združitev s tamkajšnjo eskadro ter nato za spopad z Japonsko cesarsko mornarico v odločilni bitki.{{sfn|Forczyk|2009|pages=26, 54}} Obe eskadri ruske Tihooceanske flote sta se razkropili med bitkami v [[Bitka v Rumenem morju|Rumenem morju]] 10. avgusta, ko je admirala Vitgefta ubila topovska salva z bojne ladje {{ladja||Asahi|bojna ladja|2}} in bitko pri [[bitka pri Ulsanu|Ulsanu]] 14. avgusta 1904. Ladje, ki so ostale od ruske tihooceanske pomorske moči, so potopili v Port Arthurju.{{sfn|Sondhaus|2001|p=189}} ===Odhod=== Z neaktivnostjo 1. tihooceanske eskadre po smrti Makarova in ožanjem japonske zanke okoli Port Arthurja so Rusi začeli razmišljati o napotitvi dela [[Baltska flota|Baltske flote]] na Daljni vzhod. Port Arthur so nameravali osvoboditi z morja, se povezati s 1. tihooceansko eskadro in prevladati nad Japonsko cesarsko mornarico ter odložiti japonsko napredovanje v Mandžurijo, dokler ne bi prispele ruske okrepitve po [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]] in prevladale nad japonskimi kopenskimi silami v Mandžuriji. Ko se je položaj na Daljnem vzhodu poslabšal, se je car, ki ga je opogumil njegov nečak [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]],{{sfn|Busch|1969|page=214}} strinjal z oblikovanjem 2. tihooceanske eskadre.{{sfn|Sondhaus|2001|p=190}} Le-to naj bi sestavljalo pet divizij Baltske flote, kar naj bi vključevalo 11 od njenih 13 bojnih ladij. Eskadra je med 15. in 16. oktobrom 1904 zapustila baltski pristanišči [[Talin|Reval]] in [[Lipaja|Libau]] (floti Rožestvenskega in Fölkersahma), 3. novembra 1904 pa črnomorsko pristanišče [[Odesa]] (oklepni križarki ''Oleg'' in ''Izumrud'' ter pomožni križarki ''Rion'' in ''Dnjeper'' pod poveljstvom kapitana Leonida Dobrotvorskega{{sfn|Pleshakov|2002|p=159}}), v skupni moči 42 bojnih in pomožnih ladij.{{efn|name=Dobrot}}{{sfn|Willmott|2009|p=112}} ===Dogger Bank=== Floti Rožestvenskega in von Fölkersahma sta izpluli skozi Baltsko v [[Severno morje]]. Rusi so prestregli lažna poročila o japonskih [[torpedni čoln|torpednih čolnih]] na tem območju in so delovali v stanju visoke pripravljenosti. V [[Dogger Bank incident|incidentu pri Dogger Banku]] je ruska flota pri nasipu [[Dogger Bank]] ponoči zamenjala skupino britanskih ribiških ladij za sovražne japonske ladje. Flota je streljala na civilne ladje in ubila več britanskih ribičev. Ena ribiška ladja se je potopila, šest drugih pa je bilo poškodovanih.{{sfn|Sondhaus|2001|p=190}} V zmedi so Rusi streljali celo na dve lastni ladji, pri čemer so ubili nekaj lastnih mož. Streljanje se je nadaljevalo dvajset minut, dokler ni Rožestvenski ukazal zaustavitev ognja. Večje število žrtev je preprečila le zelo slaba natančnost ruskih topov.{{sfn|Corbett|2015b|pp=32–35}} Britanci so bili zaradi incidenta ogorčeni in niso verjeli, da bi Rusi lahko zamenjali skupino [[ribiška ladja|ribiških ladij]] za japonske vojne ladje, tisoče kilometrov od najbližjega japonskega pristanišča. Združeno kraljestvo je skoraj vstopilo v vojno na strani Japonske, s katero je imelo [[Angleško-japonsko zavezništvo|skupni obrambni sporazum]] (vendar je bila v vojni nevtralna, saj je njuna pogodba vsebovala določene izjeme za japonska dejanja na Kitajskem in v Koreji). Kraljeva vojna mornarica je sicer izplula in spremljala rusko floto, v tem času pa je bil dosežen diplomatski sporazum:{{sfn|Sondhaus|2001|p=190}} Francija, ki je poskušala povezati Britance in Ruse v [[Trojna antanta|protinemškem bloku]], je diplomatsko posredovala in dosegla, da se je Velika Britanija vzdržala vojne napovedi.{{sfn|Sondhaus|2001|p=190}} Rusi so bili prisiljeni sprejeti odgovornost za incident, ribičem plačati odškodnino in izkrcati častnike, ki so bili osumljeni napačnih odločitev, da so lahko v nadaljnji preiskavi posredovali dejstva o napadu.<ref name="HULL">{{navedi splet|url=http://www.hullwebs.co.uk/content/l-20c/disaster/dogger-bank/voyage-of-dammed.htm|title=Dogger Bank – Voyage of the Damned|website=Hullwebs – History of Hull|access-date=8 September 2007|archive-date=20 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081020120406/http://www.hullwebs.co.uk/content/l-20c/disaster/dogger-bank/voyage-of-dammed.htm|url-status=live}}</ref><ref name="businessinsider.com">{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/surprising-russian-navy-losses-against-ukraine-century-after-tsushima-2022-6|title=The Russian navy's surprising losses against Ukraine are reminders of another humiliating defeat 117 years ago|website=[[Business Insider]]}}</ref> ===Plovba=== [[File:Battle of Japan Sea (Route of Baltic Fleet) NT.PNG|thumb|right|Poti ruskih flot iz Baltskega morja do bitke pri Cušimi. Enota Dobrotvorskega {{efn|name=Dobrot|Baltska flota je zapustila Rusijo v štirih skupinah pod poveljstvi admirala Rožestvenskega, kontraadmirala von Fölkersahma, kontraadmirala Nevogatova in kapitana Leonid Dobrotvorskega. Pozneje, ko je bolezen onesposobila Fölkersahma in je umrl tri dni pred bitko pri Cušimi, je bil kontraadmiral Nebogatov povišan v drugega najvišjega častnika flote}} in odred Fölkersahma sta rjava, flota Rožestvenskega modra in 3. tihooceanska eskadra Nevogatova rdeča.<ref>{{navedi knjigo|last=Pleshakov|first=Constantine|title=The Tsar's Last Armada: The Epic Voyage to the BATTLE of TSUSHIMA|year=2008|publisher=Hachette UK|isbn=9780786725496}}</ref>]] Skrbi, da ne bi [[ugrez]] novejših bojnih ladij, ki je bil občutno večji kot načrtovano,<ref name=":0">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/officialhistoryn03grea |title=Official history, naval and military, of the Russo-Japanese War. Prepared by the Historical section of the Committee of Imperial Defence|last=Great Britain Committee of Imperial Defence|publisher=His Majesty's Stationery Office|year=1920|volume=III |publication-place=London|pages=27–31}}</ref> preprečil prehoda skozi [[Sueški prekop]], so po tem, ko so 3. novembra 1904 zapustile Tangiers, vodile v ločitev flot. Novejše bojne ladje in nekaj križark je pod poveljstvom admirala Rožestvenskega nadaljevalo okrog [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], medtem ko so starejše bojne ladje in lažje križarke pod poveljstvom admirala von Fölkersahma nadaljevale pot skozi Sueški prekop. Obe floti sta načrtovali ponovno srečanje pri Madagaskarju, kar se je tudi zgodilo.<ref name=":1920">{{navedi knjigo|title=Official history, naval and military, of the Russo-Japanese War. Prepared by the Historical section of the Committee of Imperial Defence|last=Great Britain Committee of Imperial Defence|publisher=His Majesty's Stationery Office|year=1920|volume=III|location=London|pages=27–31}}</ref> Daljše potovanje okrog Afrike je pustilo posledice na ruskih posadkah pod poveljstvom Rožestvenskega, »ki niso nikoli izkusili tako drugačne klime, ali bili tako dolgo na morju«, »pogoji na ladjah pa so se poslabšali, bolezni ter težave z dihanjem so povzročile smrt več mornarjev«.<ref name="businessinsider.com"/> Potovanje po razburkanem morju je trajalo pol leta, pri tem pa je bilo težko pridobiti premog za gorivo, saj ladje legalno niso smele vstopiti v pristanišča nevtralnih držav, morala pa je zelo nazadovala. Rusi so potrebovali 450.000 ton premoga in 30–40 ponovnih polnjenj, da so dosegli francosko Indokino (zdaj Vietnam). Premog je dostavilo 60 ladij za premog [[Linija Hamburg-Amerika|družbe Hamburg-Amerika]]. Do aprila oz. maja 1905 se je ponovno združena flota zasidrala v [[Zaliv Cam Ranh|zalivu Cam Ranh]] v francoski Indokini.{{efn|name=refusal}}{{sfn|Willmott|2009|p=112}}<ref>{{navedi revijo|title=British Assistance to the Japanese Navy during the Russo-Japanese War of 1904-5|journal=The Great Circle|date=April 1980|volume=2|issue=1|pages=44–54|publisher=Australian Association for Maritime History|location=Armidale |issn=0156-8698}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Battle of Tsushima {{!}} Russo-Japanese war|url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-Tsushima|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> Rusi so prejeli ukaz za preboj obleganja pristanišča Port Arthur, vendar je bojne ladje v pristanišču potopilo topništvo japonskih kopenskih sil. Sicer močno utrjeno mesto je tako padlo že 2. januarja, takoj po prihodu 2. tihooceanske eskadra v [[Nossi Be]] na [[Madagaskar]]ju in še pred prihodom Fölkersahmovega dela. Novi cilj je tako postal združitev s preostalimi ruskimi ladjami v pristanišču [[Vladivostok]] in se nato spopasti z japonsko floto.{{sfn|Corbett|2015b|pp=152, 166–168}} ==Uvod== [[Slika:TsuShima Strait.png|thumb|right|Zemljevid [[Korejski preliv|Korejskega preliva]] in Cušimskega preliva ob otočju [[Cušima]]]] Ruskim ladjam so za vstop v Japonsko morje in vplutje v Vladivostok ostale tri poti: daljši sta bili [[La Pérousov preliv]] in [[Tsugarujski preliv]] ob straneh Hokaida. Admiral Rožestvenski ni razkril svoje izbire niti svojim podrejenim vse do 25. maja, ko je postalo očitno, da je z ukazom pluti na severovzhod izbral Cušimo. To se je zgodilo po ločitvi transportnih ladij ''Jaroslavl'', ''Vladimir'', ''Kuronija'', ''Voronež'', ''Livonija'' in ''Meteor'' ter pomožnih križark ''Rion'' in ''Dnjepr'', ki so jim ukazali odpluti v bližje nevtralno pristanišče [[Šanghaj]].{{sfn|Novikov-Priboy}}{{rp|1. knjiga, 4. del}} Cušimska ožina je morski preliv vzhodno od skupine otokov Cušima, ki ležijo na pol poti med japonskim otokom [[Kjušu]] in [[Korejski polotok|Korejskim polotokom]] ter je najbližja in najbolj neposredna pot iz Indokine. Za druge poti bi flota morala pluti vzhodno od Japonske.{{efn|Zajeta britanska transportna ladja ''Oldhamire''z ruskimi častniki in nekaj ruske posadke je bila poslana na vzhod kot prevara in plula v smer La Pérouse.{{sfn|Novikov-Priboy}}{{rp|Book 2, Part 4}}}} Japonska kombinirana flota in ruski 2. ter 3. tihooceanska eskadra iz Baltskega morja z 38 ladjami sta se spopadli v prelivih med Korejo in Japonsko blizu Cušime.{{sfn|Novikov-Priboy}}{{rp|1. knjiga, 4. del}} [[File:Tsushima battle map-sl.svg|thumb|right|Poti ruskih in japonskih flot v dneh pred bitko]] Zaradi 29.000 km dolgega potovanja je bila ruska flota v razmeroma slabem stanju za bitko. Poleg štirih najnovejših bojnih ladij razreda [[Bojne ladje razreda Borodino|''Borodino'']] je bila 3. divizija admirala Nebogatova{{sfn|Forczyk|2009|page=66}} sestavljena iz starejših in slabo vzdrževanih vojnih ladij. Na splošno ni imela nobena izmed strani očitne manevrske prednosti.<ref name="Forczyk p. 33">{{harvnb |Forczyk|2009|page=33}}</ref> Dolgo potovanje, skupaj s pomanjkanjem priložnosti za vzdrževanje, je pomenilo, da so bile ruske ladje močno [[Obraščanje organizmov|obraščene]], kar je precej zmanjšalo njihovo hitrost.{{sfn|Forczyk|2009|page=32}} Japonske ladje so lahko dosegle hitrost 15 vozlov (28 km/h), ruske ladje pa le 14 vozlov (26 km/h), in še to samo v kratkih intervalih.<ref name="Forczyk p. 33"/> Poleg tega sta bila oprema in usposabljanje flote Ruske vojne mornarice precej pomanjkljiva. Pomorski preizkusi ruskih torpedov so razkrili velike tehnološke napake.{{efn|V enem od takšnih poskusov je od sedmih izstreljenih torpedov en ostal v cevi, dva sta zavila 90° v levo, en 90° v desno, dva sta šla naravnost, ampak sta zgrešila cilj, zadnji pa je začel krožiti in je povzročil paniko v floti. {{harvnb |Regan|1992|page=176}}}} Največja prednost admirala Tōga so bile izkušnje, saj je bilo vseh pet od desetih poveljnikov obeh flot, ki so že imeli določene bojne izkušnje, na njegovi strani in na krovu sodobnih bojnih ladij.{{efn|Admiral Dewa ([[Napad na Port Artur]] in bitka v Rumenem morju), Kataoka (bitka v Rumenem morju), Urjū (bitka v zalilvu Čemulpo), Kamimura (Napad na Port Artur in bitka pri Ulsanu) in on sam.}} Drugi so bili vsi ruski admirali, ki jih je premagal, vključno z [[Oskar Stark|Oskarjem Starkom]], ki je izgubil poveljstvo po svojem sramotnem porazu v [[Napad na Port Artur|napadu na Port Artur]], admiralom [[Stepan Makarov|Stepanom Makarovom]], ki ga je ubila mina pred Port Arthurjem in [[Wilgelm Vitgeft|Wilgelmom Vitgeftom]], ki je bil ubit v [[bitka v Rumenem morju|bitki v Rumenem morju]].{{sfn|Forczyk|2009|pages=8, 43, 73 & back cover}} ==Bitka== ===Prvi stik=== [[File:Japanese Fleet Proceeding Toward The Baltic Fleet.jpg|thumb|Odhod kombinirane japonske flote 27. maja 1905 zjutraj]] Ker so Rusi želeli neodkriti zapluti v Vladivostok, so, ko so zapluli v japonske vode, pluli izven rednih pomorskih kanalov, da bi zmanjšali možnost odkritja. 26. maja 1905 pomoči se je ruska flota približala Cušimi.<ref>{{navedi knjigo | url=https://www.google.co.uk/books/edition/A_Brief_History_of_Everything_Wireless/8fVeDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA1&printsec=frontcover | isbn=9783319789101 | title=A Brief History of Everything Wireless: How Invisible Waves Have Changed the World | date=6 June 2018 | publisher=Springer }}</ref> Ponoči je bila nad prelivom gosta megla, kar je dajalo Rusom prednost. 7. maja ob 2.45 po [[japonski standardni čas|japonskem standardnem času]] je japonska [[pomožna križarka]] {{ladja||Šinano Maru|križarka|2}} opazila tri luči na ladji na obzorju in se približala, da bi jih preučila. Luči so pripadale ruski [[bolniška ladja|bolniški ladji]] ''Orjol'', ki jih je imela skladno s [[pravila vojne|pravili vojne]] prižgane.{{sfn|Watts|1990|page=22}} Ob 04.30 se je ''Šinano Maru'' ladji približala in opazila, da nima topov in je očitno pomožna ladja. ''Orjol'' je ''Šinano Maru'' zamenjal za drugo rusko ladjo in ni obvestil flote, temveč je signaliziral japonski ladji, da so v bližini druge ruske ladje. ''Šinano Maru'' je nato v meglici opazila silhuete desetih drugih ruskih ladij. Ruska flota je bila odkrita in možnosti, da bi neodkrito priplula v Vladivostok, ni bilo več.{{citation needed|date=May 2022}} Od začetka bitke je imela pomembno vlogo brezžična komunikacija. Ob 04.55 je kapitan Narukawa s ''Šinano Maru'' poslal sporočilo admiralu Tōgu v [[Masampo]], da je »sovražnik v kvadratu 203«. Do 05.00 so Rusi s pomočjo prestreženih radijskih signalov ugotovili, da so bili odkriti in da jim sledijo izvidniške japonske križarke. Admiral Tōgō je sporočilo prejel ob 05.05 in takoj začel pripravljati svojo bojno floto za izplutje.<ref>{{navedi knjigo | url=https://www.google.co.uk/books/edition/The_Russo_Japanese_War_1904_5/26CCEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA107&printsec=frontcover | isbn=9789004531789 | title=The Russo-Japanese War, 1904-5: Volume 1 | date=15 August 2022 | publisher=BRILL }}</ref> ===Začetek bitke=== Ob 06.34, pred odhodom [[kombinirana flota|kombinirane flote]], je admiral [[Tōgō Heihachirō|Tōgō]] poslal ministru za vojno mornarico v [[Tokio]] tajno sporočilo: {{blockquote|text=V odgovor na opozorilo, da so bile opažene sovražnikove ladje, bo kombinirana flota nemudoma začela z dejanji in jih poskušala napasti in uničiti. Vreme danes dobro, toda visoki valovi.<ref>Translated by Andrew Cobbing in Shiba Ryotaro, ''Clouds Above the Hill'', volume 4, p. 212. Routledge, 2013.</ref>}} Zadnji stavek njegovega telegrama je postal slaven v japonski vojaški zgodovini in ga je citiral tudi nekdanji japonski predsednik [[Shinzō Abe]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.businessinsider.com/r-japans-abe-poised-to-delay-tax-hike-announce-snap-poll-2014-11|title=After Terrible GDP Report, Japan Is Getting Ready To Calling A Snap Election|work=Business Insider|access-date=2017-07-05|language=en|archive-date=13 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160413102633/http://www.businessinsider.com/r-japans-abe-poised-to-delay-tax-hike-announce-snap-poll-2014-11|url-status=live}}</ref> Takrat je celotna japonska flota izplula na morje, Tōgō pa je na svoji poveljniški ladji ''Mikasa'' proti Rusom vodil več kot 40 ladij. V tem času so japonske izvidniške ladje vsakih nekaj minut poslale brezžična poročila glede formacij in smeri plovbe ruske flote. Nad morjem je bila meglica, ki je zmanjšala vidljivost, vreme pa je bilo slabo. Japonci so imeli zaradi brezžične komunikacija prednost. V svojem poročilu o bitki je admiral Tōgō opazil naslednje: {{blockquote|text=Skozi gosto meglo, ki je pokrivala morje, je bilo nemogoče opazovati karkoli na razdalji, večji od petih milj, s pomočjo brezžičnega sporazumevanja pa so nam bili znani vsi pogoji sovražnika, čeprav smo bili oddaljeni 30 ali 40 milj, tako dobro, kot bi bili tik pred našimi očmi.<ref>Poročilo admirala Tōga o bitki pri Cušimi, kot ga je objavil japonski cesarski pomorski generalštab septembra 1905; http://www.russojapanesewar.com/togo-aar3.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100820070000/http://www.russojapanesewar.com/togo-aar3.html |date=20 August 2010 }}</ref>}} Ob 13.40 sta floti opazili druga drugo in se pripravili na spopad. Okrog 13.55 je Tōgō ukazal dvigniti [[Zastava Z|zastavo Z]] in celotni floti izdal vnaprej pripravljeno obvestilo: {{blockquote|text=Usoda imperija je odvisna od te bitke, naj vsak moški naredi svojo skrajno dolžnost.{{sfn|Koenig|1977|page=141}}}} Ob 14.45 je Tōgō '[[Prekrižanje T|prekrižal ruski T]]'{{sfn|Semenoff|1907|page=70}} in lahko je streljal s topovi, medtem ko so Rusi lahko odgovorili samo s prednjimi kupolami.{{sfn|Mahan|1906|pages=457–458}}{{sfn|Regan|1992|pages=176–177}} ===Dogajanje podnevi=== [[File:Oslyabya1903Bizerte.jpg|thumb|Ruska bojna ladja ''Osljabja'', prva vojna ladja, potopljena v bitki]] Rusi so zapluli z juga-jugozahoda na sever-severovzhod in »nadaljevali do točke sekanja poti, kar je omogočalo streljanje samo njihovim topovom na premcu, to pa mu je [Tōgu] omogočilo uspešno onesposobiti večino ruskih baterij«.<ref name="Mahan p. 458">{{harvnb|Mahan|1906|page=458}}</ref> Japonska flota se je premikala s severovzhoda na zahod, nato pa je Tōgō ukazal, naj se flota zaporedoma obrne, kar je omogočilo ladjam, da so plule v isti smeri kot Rusi, čeprav je bila vsaka zaporedna bojna ladja ogrožena. Čeprav je bil U-obrat Tōga uspešen, je bila ruska [[pomorska artilerija|artilerija]] presenetljivo uspešna in poveljniška ladja ''Mikasa'' je bila zadeta 15-krat v petih minutah. Pred koncem spopada je bila zadeta še vsaj 15-krat z artilerijo velikega kalibra.{{sfn|Busch|1969|pages=150, 161, 163}} Rožestvenski je imel samo dve možnosti, »neposreden napad« ali začeti »formalno bitko«<ref name="Mahan p. 458"/> Odločil se je za drugo in ob 14.08 je bila japonska bojna ladja ''Mikasa'' zadeta z razdalje okrog 7000 metrov, Japonci pa so odgovorili z razdalje 6400 metrov. Boljše japonsko topništvo je nato naredilo svoje{{sfn|Sondhaus|2001|p=191}} in ohromilo večino ruskih bojnih ladij. Poveljnik Vladimir Semenov, ruski štabni častnik na poveljniški ladji {{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}}, je dejal: »Zdelo se je že nemogoče šteti število projektilov, ki so nas zadeli. Zdelo se je, da granate neprenehoma dežujejo na nas ena za drugo.{{sfn|Semenoff|1907|pages=62–63}} Jeklene plošče in strukture na gornjih palubah so bile raztrgane na kosce in drobci so povzročili veliko žrtev. Železne lestve je zmečkalo v obroče, topovi pa so bili dobesedno vrženi z njihovih podstavkov. Poleg tega je bila tudi neobičajno visoka temperatura in tekoči plameni eksplozij, za katere se je zdelo, da se širijo čez vse. Videl sem jekleno ploščo, ki je po eksploziji zagorela.«<ref name="Regan, p.177">{{harvnb |Regan|1992|page=177}}</ref> Po devetdesetih minutah bitke je bila prva potopljena vojna ladja {{ladja||Osljabja|bojna ladja|2}} z 2. divizije bojnih ladij Rožestvenskega. To je bilo prvič, da je bila sodobna bojna ladja potopljena samo z obstreljevanjem.{{sfn|Busch|1969|pages=159–160}} Japonski bojni ladji ''Fudži'' je uspel neposredni zadetek v skladišče streliva bojne ladje {{ladja||Borodino|bojna ladja|2}}, zaradi česar je slednja eksplodirala, kar je poslalo dim tisoče metrov visoko in ujelo vso njeno posadko na krovu, medtem ko se je potopila.<ref name="Regan, p.177"/> Rožestvenskega je onesposobil drobec granate, ki ga je zadel v glavo. Zvečer je kontraadmiral [[Nikolaj Nebogatov]] prevzel poveljstvo ruske flote. Rusi so izgubili bojne ladje {{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}}, {{ladja||Osljabja|bojna ladja|2}}, {{ladja||Imperator Aleksandr III|bojna ladja|2}} in ''Borodino''. Japonske ladje so utrpele samo manjšo škodo. ===Nočni napadi=== Okrog 20.00 ure zvečer se je 21 japonskih [[rušilec|rušilcev]] in 45 [[torpedni čoln|torpednih čolnov]] vrglo na Ruse.{{efn|21 rušilcev in 31 torpednih čolnov kombinirane flote, 4 torpedni čolni (pomorski distrikt Kure) in 10 torpednih čolnov (gardni distrikt Takešiki) poslanih v boj proti Rusom. Po vojni so admirala Rožestvenskega vprašali na vojnem sodišču zakaj je izbral dan za plutje skozi najbolj nevaren del Cušimske ožine. Njegov odgovor je bil: »Ker torpedni čolni ponoči večje tveganje za bojne ladje.«}} Rušilci so napadli od spredaj, torpedni čolni pa z vzhoda in juga ruske flote. Japonci so bili agresivni in so nadaljevali svoje napade tri ure brez prestanka. Posledično je bilo ponoči več trkov med manjšimi plovili in ruskimi vojnimi ladjami. Rusi so bili zdaj razkropljeni na več manjših skupin in so se poskušali prebiti na sever. Ob 23.00 je izgledalo, kot da so Rusi izginili, vendar so jih zasledovalci ponovno odkrili, ko so prižgali luči – ironično z namenom, da bi odkrili napadalce. Stara bojna ladja {{ladja||Navarin|bojna ladja|2}} je zadela ob verižno plavajočo mino, postavljeno pred njo in se je bila prisiljena ustaviti, da ne bi verige potisnila naprej in s tem pritegnila k sebi še drugih plavajočih min na verigi. Nato je bila štirikrat torpedirana in je potonila. Od posadke 622 mož so preživeli samo trije, od katerih so enega rešili Japonci, dva pa britanska trgovska ladja.{{sfn|Corbett|2015b|p=304}} Krmo bojne ladje {{ladja||Sisoj Velikij|bojna ladja|2}} je torpedo močno poškodoval in se je naslednji dan potopila. Dve stari [[oklepna križarka|oklepni križarki]] – {{ladja||Admiral Nahimov|križarka|2}} in {{ladja||Vladimir Monomah|križarka|2}} – sta bili močno poškodovani: prvo je torpedo zadel v premec, druga pa je trčila z japonskim rušilcem. Obe sta njuni posadki naslednje jutro potopili pri Cušimi, kamor sta se zatekli, ko je vanju začela vdirati voda.{{sfn|Wright|1976|pages=123-147}} Nočni napadi so Ruse močno obremenili, saj so izgubili dve bojni ladji in dve oklepni križarki, medtem ko so Japonci izgubili le tri torpedne čolne.<ref>{{navedi knjigo|title=The Hutchinson Unabridged Encyclopedia with Atlas and Weather Guide|publisher=Credo Reference|isbn=9781849727167}}</ref> ===Signal ''XGE'' in ruska predaja=== 28. maja ob 05.23 je bil preostanek ruske flote opažen pri premikanju na severovzhod. Tōgōve bojne ladje so nadaljevale z obkrožanjem Nebogatove preostale eskadre južno od otoka [[Takešima]] in sprožile ogenj glavnih baterij na razdalji 12.000 metrov.{{sfn|Busch|1969|page=179}} {{ladja||Izumrud|križarka|2}} se je obrnil proti jugu in poskusil pobegniti.<ref name=Asahi />{{rp|p.116}} Nebogatov se je zavedel, da ima vsak od njegovih topov 1000 m manjši doseg od japonskih,{{efn|{{ladja||Orjol|bojna ladja|2}} je izgubil levi prednji glavni top, zadnji levi top pa ni več mogel biti dvignjen, da bi se povečal njegov doseg. Tako so mu ostali le še štirje 305 mm topovi, dva starejša topova na črni smodnik krajšega dosega na bojni ladji {{ladja||Imperator Nikolaj I|bojna ladja|2}} in dva novejša topova daljšega dosega na poškodovanem ''Orjolu'', ki je izgubil oba daljinomera. Glej [[#Doseg topov in hitrost streljanja]] za podrobnosti.}} japonske bojne ladje pa so se prejšnji dan izkazale tudi za hitrejše, zaradi česar se jim ne bi mogel približati in je ukazal preostalim šestim ladjam pod njegovim poveljstvom, naj se predajo.{{efn|V času sojenja Nebogatovu na vojaškem sodišču, ja bila njegova obramba za predajo bojne flote to, da so bili njegovi topovi krajšega dosega od japonskih.}} Dvignjen je bil mednarodni signal za predajo, ''XGE'', vendar je Japonska imperialna mornarica še naprej streljala, saj v svojih knjigah kod niso imeli kode »predaja« in so morali v naglici iskati knjigo s to kodo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Lardas|first1=Mark|title=Tsushima 1905: Death of a Russian Fleet |date=2018|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=9781472826855|page=99|url=https://books.google.com/books?id=hxttDwAAQBAJ&pg=PA88|access-date=31 May 2021|archive-date=25 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220625040213/https://books.google.com/books?id=hxttDwAAQBAJ&pg=PA88|url-status=live }}</ref> Ker se je srditi ogenj nadaljeval, je Nebogatov nato ukazal odnesti belo kuhinjsko krpo na jambor, vendar mu Tōgō, ki so mu kitajske vojne ladje pod to zastavo pobegnile med [[prva sino-japonska vojna|vojno leta 1894]] ni zaupal.{{citation needed|date=May 2022}} Njegovi poročniki so našli knjigo s kodami, ki je imela tudi signal XGE in so mu povedali, da je pogoj, da ta signal pomeni »predaja«, da ladja ustavi motorje, ruske ladje se pa še premikajo. Tako je nadaljeval s streljanjem in v odgovor dvignil zastavni signal »STOP«.<ref name=Asahi />{{rp|pp.119-120}} Nebogatov je nato ukazal spustiti [[Andrejev križ]] in dvigniti [[Hinomaru|japonsko narodno zastavo]] na jambor ter ustaviti vse motorje.<ref name=rngs>{{navedi knjigo|editor=Russian Naval General Staff|title=Russo-Japanese Naval War Record, 1904-1905|date=1 November 2004|isbn=4829503505|language=ja|translator=Hirama Yōichi}}</ref> Ko je Tōgō videl, da ruske ladje plujejo pod japonsko zastavo, je ukazal ustaviti ogenj in sprejel predajo Nebogatova. Nebogatov se je predal vedoč, da ga lahko za to ustrelijo.<ref name="Regan, p.177"/> Svojimi možem je dejal: {{blockquote|text=Vi ste mladi, in vi boste nekega dne vrnili čast in slavo Ruske vojne mornarice. Življenja dva tisoč štiristo mož na teh ladjah so pomembnejša od mojega.<ref name="Regan, p.177"/>}} [[Slika:Orel1905Maizuru.jpg|sličica|upright=1.5|right|Poškodovani {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}} v pomorskem arzenalu [[Maizuru]]{{efn|{{coord|35.480815|N|135.374341|E}}}}]] Kot primer, koliko škode so utrpele ruske bojne ladje, je {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}} jzadelo pet 305-mm, devet 203-mm, 39 152-mm in 21 manjših ali neidentificiranih granat.{{efn|Zaradi svojega položaja v ruski formaciji, kjer je bil zadnji v liniji štirih bojnih ladij razreda ''Borodino'', je verjetno ''Orjol'' prejel najmanj granat velikega kalibra in največ granat majhnega kalibra od štirih ladij.}} Zaradi te škode je vanj začela vdirati voda in se je nagnil, motor pa je nehal delovati. V takšnem stanju jo je Tōgō po predaji odvlekel v domače pristanišče prve bojne divizije [[Sasebo]] v [[Nagasaki]]ju. Bojna ladja {{ladja||Asahi|bojna ladja|2}} je morala ''Orjola'' odvleči in njun cilj so spremenili v bližji pomorski arzenal [[Maizuru]], da ne bi izgubili vojnega plena.<ref name=Asahi />{{rp|pp.122,136-141}} Ranjeni admiral Rožestvenski je bil odpeljan v bolnišnico Japonske imperialne mornarice v [[Sasebo|Sasebu]], da bi si opomogel od poškodbe glave zaradi šrapnela. Tam ga je admiral Tōgō obiskal osebno v preprostih oblačilih in ga potolažil s prijaznimi besedami: »Poraz je pogosta usoda vojaka. V tem ni nič sramotnega. Bistveno je, ali smo opravili svojo dolžnost«.<ref name="Regan, p. 178" /> Nebogatovu in Rožestvenskemu so po vrnitvi v Rusijo sodili. Rožestvenski je prevzel polno odgovornost za polom in je bil obsojen na smrt, a ker je bil ranjen in nezavesten v zadnjem delu bitke, je car odpravil njegovo smrtno kazen. Nebogatov, ki je floto predal, je bil več let zaprt, dokler ga ni car pomilostil.{{citation needed|date=May 2022}} Do 28. maja zvečer so Japonci zasledovali posamezne ruske ladje, dokler niso skoraj vseh uničili ali zajeli. Tri ruske ladje so dosegle Vladivostok. Križarko {{ladja||Izumrud|križarka|2}}, ki je Japoncem pobegnila, čeprav je bila prisotna pri predaji Nebogatova, je uničila posadka, ko je nasedla na sibirski obali.{{sfn|Corbett|2015b|pp=445}} ==Dejavniki za razplet== ===Poveljnik in izkušnje posadke=== Admiral Rožestvenski se je soočil z admiralom z več bojnimi izkušnjami na bojnih ladjah [[Tōgō Heihachirō|Tōgōm Heihachirōm]]. Admiral Tōgō je ubil že dva ruska admirala: [[Stepan Makarov|Stepana Makarova]] pred Port Arthurjem v bojni ladji ''Petropavlovsk'' aprila 1904 in [[Wilgelm Vitgeft|Wilgelma Vitgefta]] v njegovi bojni ladji {{ladja||Cesarjevič|bojna ladja|2}} avgusta istega leta. Pred tema dvema smrtma je Tōgō lovil admirala [[Oskar Stark|Oskarja Starka]] izven bojišča, prav tako na bojni ladji ''Petropavlovsk''. Admiral Tōgō in njegovi možje so imeli dve bojni izkušnji s flotami bojnih ladij, ki sta obsegali več kot štiri ure bojnih izkušenj v boju bojna ladja na bojno ladjo v [[bitka pri Port Arthurju|bitki pri Port Arthurju]] in [[bitka v Rumenem morju|bitki v Rumenem morju]].{{sfn|Forczyk|2009|pages=43, 73}} Japonske flote so se od začetka vojne veliko usposabljale v streljanju s podkalibrskimi izstrelki{{efn|Cev velikega kalibra s posebnimi kupolami}} na topovih večjega kalibra.{{efn|name=practice}}{{efn|name=subc|Kot znak za neobičajno visoko raven topovskega usposabljanja, ki ga je Tōgō ukazal svoji floti je Maizuru pomorski arzenal med drugim 17. maja 1905 za ''Mikaso'' prosil za dodatnih 40.000 granat v fiskalnem letu 1905, 34.000 granat za ''Nisšin'', po 1000 granat za vsak top rušilca ''Sazanami'', saj so uporabili letno količino streliva komaj en mesec in pol v fiskalnem letu, ki se je začelo 1. aprila. Vse te zahteve je oddelek za upravljanje flote na ministrstvu za vojno mornarico odobril.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/listPhoto?LANG=default&BID=F2008012516051365589&ID=M2008012516051465594&REFCODE=C06091642400|title=Office of the Navy Minister, Record Nr.1963, 1905 (in Japanese)|access-date=11 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511124605/https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/listPhoto?LANG=default&BID=F2008012516051365589&ID=M2008012516051465594&REFCODE=C06091642400|url-status=live}}</ref>}} {{ladja||Borodino|bojna ladja|2}} je bila po drugi strani popolnoma nova bojna ladja,{{sfn|McLaughlin|2003|pages=136–143}} ki je bila med 23. avgustom in 13. septembrom 1904 na morskem preizkušanju<ref name=rngs /> in nova posadka ni imela veliko časa za usposabljanje preden je 15. oktobra 1904 odplula v Tihi ocean. Sestrska ladja ''Borodina'' {{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}} je začela morsko preizkušanje 9. avgusta, {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}} pa je začel preizkušanje zadnji – 10. septembra 1904. {{ladja||Imperator Aleksandr III|bojna ladja|2}}, ki je s preizkušanjem končal oktobra 1903, je bil edina bojna ladja razreda [[Bojne ladje razreda Borodino|''Borodino'']], ki je bila dejansko pripravljena na odpravo.<ref name=rngs /> Ruska imperialna mornarica je načrtovala gradnjo desetih bojnih ladij razreda ''Borodino'' (dejansko je bilo zgrajenih pet) in je zanje potrebovala na tisoče novih mornarjev, zaradi česar je bilo osnovno usposabljanje, kakovost in izkušnje posadke in kadetov bistveno manjše<ref>Imperial Japanese Navy Records, Navy Office Intelligence Nr. 433, 12 November 1904 on page 0101, quoted a telegram dated 10 November 1904 from Consul Mitsuhashi ([[:ja:三橋信方|Mitsuhashi Nobukata, later Mayor of Yokohama City]]) at [[Copenhagen]] (also Consul of [[The Hague]]) stating "Two Danish harbor pilots who went onboard the flagship and Admiral Nakhimov in the Danish waters said the officers including the fleet commander seemed tense and irritable, while the crew appeared to be a bunch of fodders." https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/image_C09050537400?IS_KIND=DetailSummary {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201018184844/https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/image_C09050537400?IS_KIND=DetailSummary |date=18 October 2020 }}</ref> od izkušenih posadk bojnih ladij Tihooceanske flote.{{sfn|Forczyk|2009|p=36}} [[File:"The Hamburg- American Line" "Twin Screw Express Steamers" 1899 ad in The Mail and Express (New York City), from- A pictorial description of Broadway from The Mail and Express Advertisement 14 (cropped).jpg|frameless|upright=1.05|right]] [[File:"The Greatest Steamship Company in the World" "Twin Screw Express Service" 1899 ad in The Mail and Express (New York City), from- A pictorial description of Broadway from The Mail and Express Advertisement 14 (cropped).jpg|upright=1|right|thumb|Oglas v časniku The Mail and Express iz New Yorka iz leta 1899]] [[Svet Admiralti|Ruski imperialni svet Admiralti]] (Адмиралтейств-совет) in preostanek Admiraltov so se zavedali te pomanjkljivosti in so nasprotovali načrtu za oktobrsko odpravo zaradi naslednjih razlogov: <blockquote>1. Japonska cesarska mornarica je zaključila bojne priprave in vsa posadka je imela določene bojne izkušnje. 2. Dolgo potovanje bi potekalo večinoma skozi ekstremno tropsko vreme, tako da bi bilo usposabljanje na poti praktično nemogoče. 3. Zaradi tega bi morala novoustanovljena 2. tihooceanska eskadra izvajati usposabljanje v Baltskem morju do naslednje pomladi in čakati na dokončanje še ene bojne ladje, {{ladja||Slava|bojna ladja|2}},{{efn|Splavljena 29. avgusta 1903. Zadnja od bojnih ladij razreda Borodino}} in nakup čilskih ter argentinskih vojnih ladij.{{efn|Glej [[#Britanska podpora]]}}<ref name=rngs /></blockquote> V carjevi prisotnosti so 23. avgusta 1904 na sestanku sveta v [[Palača Petergof|Veliki palači Petergof]] to možnost zavrnili admiral Rožestvenski, vrhovni poveljnik flote, [[Theodor Avellan|minister za vojno mornarico Avellan]] in [[Nikolaj II. Ruski|car Nikolaj II.]]; ocenili so, da masivne preskrbe s premogom za dolgo potovanja ne bi bilo možno organizirati, če bi vojna mornarica razdrla pogodbo, ki jo je že podpisala z nemško družbo [[Linija Hamburg-Amerika|Linija Hamburg-Amerika]].<ref name=rngs /> ===Sistem za streljanje salv=== Do [[Bitka v Rumenem morju|bitke v Rumenem morju]] 10. avgusta 1904 je mornariške topove nadzoroval lokalno [[topniški častnik]], ki je bil dodeljen določenemu topu ali kupoli. Določil je stopnjo dviga in upogibanja, dal ukaze za streljanje in opazoval merilec, ki je sporočal vrtenje ladje po vzdolžni in prečni osi, prejel je poročilo o padcu granate od opazovalca na jamboru, izračunal nove stopnje dviga in upogibanja, da je usmeril naslednje strele v tarčo, brez možnosti za razločevanje in merjenje gibanj lastne ladje in tarče. Običajno je njegov pogled segal do obzorja, vendar so novi 305 mm topovi imeli daljši doseg (13 km) in njegova opazovalna točka je bila postavljena prenizko.{{citation needed|date=May 2022}} V mesecih pred bitko je glavni topniški častnik ''Asahija'', poveljnik 3. stopnje [[Kanji Kato|Katō Hiroharu]], ki mu je pomagal svetovalec Kraljeve vojne mornarice, ki mu je predstavil uporabo zgodnjega mehanskega računalnika [[Dumaresq]] v usmerjanju ognja, vpeljal sistem za centralno izdajanje ukazov za postavljanje topov in streljanje salv. Z uporabo centralnega sistema je opazovalec prepoznal salvo oddaljenih granat precej bolj učinkovito od prepoznavanja posameznih granat v zmedi boja med flotami.<ref name=mikasa>Imperial Japanese Navy Records, Report from Battleship ''Mikasa'', Nr.205, Classified, 1904 (in Japanese)</ref> Poleg tega je opazovalec moral slediti samo enemu strelu naenkrat, namesto več strelom na več mestih, poročal pa je samo enemu častniku na mostu. Poveljniški častnik na mostu je imel prednost, saj je bil postavljen višje od topovskih kupol in le nekaj korakov od poveljnika ladje, ki je v odgovor na prejeta poročila o gibanju tarče dajal ukaze za spremembe smeri in hitrosti plovbe. Ta sistem za usmerjanje ognja je bil vpeljan na druge ladje v floti, Katō pa je marca 1905 napredoval v glavnega topniškega častnika na poveljniški ladji flote ''Mikasa''.<ref>8 March 1905 {{navedi splet|url=https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/listPhoto?LANG=default&BID=F2009052815372631348&ID=M2009052815372731356&REFCODE=C09050336700|title=Imperial Japanese Navy Records, Report from Battleship Mikasa (1-7)|page=50 (0355 in the original)|lang=ja}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Prejšnji glavni topniški častnik ''Mikase'', poveljnik 3. stopnje Wada Kōjirō je postal glavni topniški častnik ''Asahija''.</ref> Usposabljanje in vadba s sistemom sta potekala v mesecih pred bitko, ko je japonska flota čakala na prihod ruskih ladij z Baltskega morja,<ref name=mikasa />{{efn|name=subc}}{{efn|name=practice|V 11-dnevnem obdobju od 28. marca do 7. aprila 1905 je imela Mikasa pet dni za vadbo streljanj. V teh petih dneh je ''Mikasa'' izstrelila 9066 učnih granat.}} o katerem jo je obvestila Britanska obveščevalna služba s svojih pomorskih postaj v [[Gibraltar]]ju, [[Sredozemska flota|Malti]], [[Kolonija Aden|Adnu]] ([[Jemen]]), [[Pomorsko oporišče Simon's Town|rta Dobrega upanja]], [[Postaja Vzhodna Indija|Trincomaleeja]] ([[Šrilanka|Cejlon]]), [[Kitajska postaja|Singapurja]], [[Britanske sile v Hong Kongu|Hong Konga]] in drugod.<ref name=assist>{{navedi revijo|title=British Assistance to the Japanese Navy during the Russo-Japanese War of 1904-5.|journal=The Great Circle|volume= 2|issue=1|date=1980|jstor=41562319|pages=44–54}}</ref> Posledično je bil japonski ogenj velikega dosega natančnejši (na razdalji 5–13 km), natančnejši pa je bil tudi ogenj kratkega dosega, saj je uporabljal najnovejšo izdajo [[naključni daljinomer|naključnega daljinomera]] [[Barr and Stroud]] FA3 dolžine 5 čevljev iz leta 1903,{{efn|Bazna dolina je razdalja med levo in desno lečo na zrcalu, obrnjenem proti tarči, ki večinoma določi učinkovit doseg iskalca razdalje.}} ki je imel doseg 5,5 km, medtem ko so bile ruske bojne ladje opremljene s [[Stadiometrični daljinomer|stadiometričnim daljinomerom]] ''[[Liužol]]'' iz 1880. let, ki je imel doseg okrog 4 km (razen bojnih ladij ''Osljabja'' in ''Navarin'', ki sta imela izdajo Barr and Stroud FA2 iz leta 1895 z dolžino 4,5 čevljev).{{sfn|Forczyk|2009|pages=56–57}} ===Brezžična telegrafija=== [[Brezžični telegraf]] (radio) je bil izumljen v drugi polovici 1890. let in so ga do preloma stoletja vpeljale skoraj vse večje vojne mornarice. Cušima je bila »prva velika pomorska bitka v kateri je imela brezžična komunikacija kakršnokoli vlogo«.{{sfn|Busch|1969|pages=137–138}}{{sfn|Evans|Peattie|1997|p=84}} Poročnik [[Akijama Sanejuki]] (ki je bil ključna oseba za admirala Tōga v oblikovanju načrtov in direktiv pred bitko in med njo kot poveljnik, ki se je tudi vkrcal na ''Nikolaja I'' in kot predstavnik Tōga sprejel predajo admirala Nebogatova) je bil leta 1897 poslan v Združene države Amerike kot [[pomorski ataše]]. Bil je priča sposobnostim radijske telegrafije in je poslal okrožnico [[Japonsko ministrstvo za vojno mornarico|ministrstvu za vojno mornarico]] in zahteval da hitro poskušajo pridobiti novo tehnologijo.{{sfn|Evans|Peattie|1997|p=84}} Ministrstvo je tehnologija začela močno zanimati, vendar je ugotovila, da je [[Brezžična telegrafija|Marconijev sistem]], ki ga je uporabljala Kraljeva vojna mornarica, predrag. Japonska se je tako odločila, da razvije lastni radijski sistem z vzpostavitvijo raziskovalnega komiteja za radio pod vodstvom profesorja [[Kimura Šunkiči|Kimure Šunkičija]],{{efn|(1866-1938) Diplomiral pri Tokijski univerzi oddelek za fiziko; študiral na Harvardski in Yale univerzi med letoma 1893 in 1896. [[:ja:木村駿吉]]}} ki mu je uspelo razviti sprejemljiv sistem. Leta 1901 je vojna mornarica pridobila radijska sporočila na dosegu 110 km in uradno sprejela radijsko telegrafijo. Dve leti pozneje so bili v [[Pomorski arzenal Jokosuka|Pomorskem arzenalu Jokosuka]] vzpostavljeni laboratorij, tovarna in šola za radijsko komunikacijo z namenom proizvodnje radijev Tipa 36 (1903), ki so jih hitro nameščali na vsako večjo ladjo v [[kombinirana flota|kombinirani floti]].{{sfn|Evans|Peattie|1997|p=84}} [[Aleksander Stepanovič Popov]] z Inštituta za pomorsko bojevanje je leta 1900 zgradil in demonstriral brezžično telegrafijo. Toda tehnološki napredek in proizvodnja sta v Ruskem imperiju zaostajala za Nemčijo in Ruska vojna mornarica je vpeljala »Sistem Slaby-Arco«,{{efn|Glej [[Adolf Slaby]] in [[Georg von Arco]].}}<ref>{{navedi splet|title=AEG Radio receiver in the style of the Slaby Arco System|url=https://artsandculture.google.com/asset/radio-receiver-in-the-style-of-the-slaby-arco-system-allgemeine-elektricit%C3%A4ts-gesellschaft-aeg-1887-1967/uwFwjRep9295iA?hl=en|access-date=24 April 2022|archive-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220424142915/https://artsandculture.google.com/asset/radio-receiver-in-the-style-of-the-slaby-arco-system-allgemeine-elektricit%C3%A4ts-gesellschaft-aeg-1887-1967/uwFwjRep9295iA?hl=en|url-status=live}}</ref> ki ga je sprva proizvedlo podjetje [[AEG|D.R.P. Allgemeine Elektricitäts-Gesellschaft]], pozneje pa je njegovo množično proizvodnjo začelo njegovo nasledstveno podjetje, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo radijev [[Telefunken]] (leta 1904 je bil ta sistem v široki uporabi v [[Nemška cesarska mornarica|Nemški cesarski mornarici]]). Čeprav sta obe strani uporabljali brezžično telegrafijo, so Rusi uporabljali nemške aparate, ki so jih nastavili in vzdrževali nemški tehniki na sredi potovanja,{{sfn|Novikov-Priboy}} medtem ko so imeli Japonci prednost uporabe lastne opreme, ki so jo vzdrževali in upravljali lastni mornariški specialisti, usposobljeni na šoli v Jokosuki. ===Britanska podpora=== [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] je Japonski pomagalo pri gradnji bojnih ladij za Japonsko cesarsko mornarico,<ref>{{navedi knjigo|last=Brook|first=Peter|title=Warships for Export: Armstrong Warships 1867–1927|publisher=World Ship Society|location=Gravesend, Kent, UK|year=1999|isbn=0-905617-89-4}}</ref> pa tudi pri obveščevalni dejavnosti, financah, tehnologiji, usposabljanju in drugih vidikih vojne z Rusijo. Država je imela v lasti in je nadzorovala več pristaniške infrastrukture po svetu – zlasti ladjedelnice in postaje za oskrbovanje s premogom – kot Rusija in njeni zavezniki (Francija in delno Nemčija) skupaj. Dodatno je še omejevala ruske poskuse nakupa ladij in premoga, kjer je le mogla.<ref name=assist/> Ob koncu [[Argentinsko-čilska pomorska oborožitvena tekma|argentinsko-čilske pomorske oborožitvene tekme]] leta 1903 so Rusiji ponudili dve bojni ladji, ki sta bili zgrajeni v Združenem kraljestvu za Čile (takrat imenovani ''Constitución'' in ''Libertad'') in dve križarki, zgrajeni v Italiji za Argentino (takrat imenovani ''Bernardino Rivadavia'' in ''Mariano Moreno'') in Rusija je bila tik pred sklenitvijo nakupa.<ref>Imperial Japanese Navy Records, Navy General Office Intelligence, 1904 Nr.418 on page 4 (page 0058 in the original) (in Japanese) https://www.jacar.archives.go.jp/das/image/C09050537400?IS_KIND=DetailSummary {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220625040208/https://www.jacar.archives.go.jp/das/image/C09050537400?IS_KIND=DetailSummary|date=25 June 2022}}</ref> Združeno kraljestvo je takrat posredovalo kot mediator in sklenjeni so bili [[Majski pakti]], s katerimi se je oboroževalna tekma končala in samo kupilo čilski bojni ladji (ki sta postali {{ladja||Swiftsure|bojna ladja|2}} in {{ladja||Triumph|bojna ladja|2}}) ter uredilo prodajo argentinskih križark Japonski. Ta podpora ni samo omejila rasti Ruske imperialne mornarice, temveč je pomagala tudi Japonski cesarski mornarici pri pridobivanju najnovejših križark, zgrajenih v Italiji ({{ladja||Kasuga|križarka|2}} in {{ladja||Nisšin|križarka|2}}), ki sta imeli ključno vlogo v bitki. Ta podpora je povzročila velike logistične težave med potovanjem Baltske flote okoli sveta na Tihi ocean pri nakupih premoga in oskrbovanju na poti.{{sfn|Corbett|2015b|pp=142, 161, 193}}<ref>{{navedi splet |last=Gray |first=Steven |publisher=University of Portsmouth |title=Fuelling mobility: coal and Britain's naval power, c. 1870–1914|url=https://core.ac.uk/download/pdf/83937265.pdf|access-date=26 October 2020|archive-date=27 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227192443/https://core.ac.uk/download/pdf/83937265.pdf|url-status=live}}</ref> Pri [[Nosy Be|Nosy Beju]] na [[Madagaskar]]ju in [[Zaliv Camranh|zalivu Camranh]] v [[Francoska Indokina|Francoski Indokini]] se je bila flota prisiljena zasidrati za po dva meseca, kar je resno načelo moralo posadke. Ko je flota dosegla [[Japonsko morje]], je že dvakrat prečkala tople vode ekvatorja in trupi vseh ladij so bili [[Obraščanje organizmov|močno obraščeni]], poleg tega, da so ladje na krovu prevažale dodaten premog, ki ga sicer ne bi.{{sfn|Horne|2015|p=74}}{{efn|name=refusal|Parniška linija Hamburg-Amerika je zavrnila dobavo premoga dlje od francoske Indokine.<ref name=rngs />}} Japonske ladje so bile po drugi strani dobro vzdrževane in so imele za vzdrževanje dovolj časa, saj so jih o ruskem prihodu obvestili dovolj časa vnaprej. {{ladja||Asahi|bojna ladja|2}} je bila na primer v remontu med novembrom 1904 in aprilom 1905 [[Pomorski arzenal Sasebo|Sasebu]] zaradi škode, ki so jo njena 305 mm topova in trup ladje utrpeli, ko je zadela morsko mino. Razdeljene so bile na bojne divizije z enakomerno hitrostjo in dosegom topov, tako da flota ni imela težav z ozkimi grli v hitrosti in doseg topov ni povzročal, da bi bile določene ladje v skupini neuporabne v boju na večje razdalje.{{sfn|Mahan|1906|pages=314-315}} ===Visoki eksploziv in kordit=== Japonci so večinoma uporabljali [[visoki eksploziv|visokoeksplozivne]] granate, napolnjene z [[Smodnik Šimose|smodnikom Šimose]], ki je bil čista [[pikrinska kislina]] (za razliko od francoskega [[pikrinska kislina|melinita]] ali britanskega [[lidit]]a, ki sta bila pikrinska kislina, zaradi stabilnosti zmešana s [[kolodij]]em (Francozi) ali z [[dinitrobenzen]]om in [[vazelin]]om (Britanci)).<ref name=koike /> Inženir Šimose Masačika (1860–1911) je rešil težavo nestabilnosti pikrinske kisline ob stiku z železom ali z drugimi težkimi kovinami s prevlečenjem notranjosti granate z neobarvanim [[Loščevec|japonskim lakom]] in nadaljnjim zapiranjem z voskom.<ref name=shimose>[[:ja:下瀬火薬|Shimose Powder (in Japanese)]]</ref> Ker je bil nerazredčen, je imel smodnik Šimose večjo moč od ostalih visokoeksplozivnih snovi tega obdobja v smislu hitrosti detonacije in temperature.<ref name=koike>{{navedi revijo|last=Koike|first=Shigeki|title=The Russo-Japanese War and the system of SHIMOSE gunpowder |publisher=Takasaki City University of Economics|journal=Bulletin of Papers|issue=49|volume=1|date=2006|language=ja|url=http://www1.tcue.ac.jp/home1/k-gakkai/ronsyuu/ronsyuukeisai/49_1/koike.pdf |access-date=18 September 2020|archive-date=5 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305093421/http://www1.tcue.ac.jp/home1/k-gakkai/ronsyuu/ronsyuukeisai/49_1/koike.pdf |url-status=live}}</ref> Te granate so imele občutljive vžigalnike Idžuin<ref name=Ijuin>[[:ja:伊集院信管|Ijuin Fuse (in Japanese)]]</ref> (poimenovane po njihovem izumitelju [[Idžuin Goro|Idžuinu Goru]]) na dnu granate, namesto na vrhu, kjer bi se sprožili, ko bi se granata zavrtela zaradi zarez v topovski cevi. Ti vžigalniki so bili konstruirani tako, da jih je razneslo ob stiku in so uničili nadgradnje na ladjah.{{sfn|Semenoff|1907|page=63}} Japonska cesarska mornarica je za te granate Šimose uvozila [[kordit]] in nedimno gorivo iz Združenega kraljestva,<ref name=koike /> tako da dim iz šobe ni omejeval vidljivosti za opazovalce. Na začetku 90. let 19. stoletja je viceadmiral Stepan Osipovič Makarov, ki je bil takrat glavni inšpektor ruske mornariške artilerije, predlagal nov dizajn 305 mm topov in za raziskavo uporabe pikrinske kisline kot eksploziva v granatah zadolžil mlajšega častnika Semjona V. Panpušenka. Pri eksperimentu je Panpušenka v nesreči razneslo zaradi nestabilnosti.{{efn|Shimose Masachika je doživel nesrečo v eksploziji leta 1887 in je izgubil spretnost na levih prstih. [[:ja:下瀬雅允]]}} Tako so bile visokoeksplozivne granate v času rusko-japonske vojne izven dosega za Rusko imperialno mornarico in ta je še naprej uporabljala starejše protioklepne granate z eksplozivom iz [[nitroceluloza|nitroceluloze]] ter neobčutljive vžigalnike z zapoznelo detonacijo. Za gorivo so večinoma uporabljali [[rjavi smodnik]] ali [[črni smodnik]], razen ''Sisoja Velikega'' in štirih ladij razreda ''Borodino'', ki so za glavne 305-mm topove uporabljale nedimni smodnik.{{sfn|Forczyk|2009|page=15}} Tako so japonski streli povzročili več škode na ruskih ladjah kot ruski na japonskih ladjah. Šimose streli so pogosto zažigali nadgradnje, barvo in velike količine premoga na krovu,{{sfn|Corbett|2015b|pp=142, 161, 193}} in vidljivost je bila za opazovalce na ruskih ladjah slabša zaradi dima, ki je nastal zaradi goriva pri vsakem nekoordiniranem streljanju.{{efn|Na božični dan po julijanskem koledarju leta 1904 je Aleksej Novikov-Priboj (tudi Vladimir Semenoff) na krovu bojne ladje ''Orjol'' napisal: »Opoldne je bila širina oceana napolnjena z grmenjem topov. Vsaka ladja je izstrelila salvo 31 granat. Eskadra je bila zavita v črn dim.«{{sfn|Novikov-Priboy}}}} Poleg tega so zaradi razlike v občutljivosti vžigalnikov japonske granate, ki so zgrešile tarčo v vodi povzročile veliko večje valove, ki so destabilizirali sovražnikove [[klinometer|klinometre]],{{efn|12-palčne granate ustvarijo neprimerno večji pljusk od sovražnikovih<ref name=Asahi />{{rp|p.75}}}} za razliko od ruskih granat, ki jih po padcu v vodo ni razneslo.{{efn|12-palčne granate ustvarijo pljusk visok 10–20m<ref name=Asahi />{{rp|p.74}}}} To je še povečalo razliko pri [[#Sistem za streljanje salv|omenjeni natančnosti v streljanju]] in pomagalo japonskim opazovalcem, da so lažje delali ugotovitve glede padca granat. === Doseg topov in hitrost streljanja === Predlog Makarova je vodil v [[12"/40 morski top|305-mm top iz leta 1895]], ki je imel večji doseg od predhodnega Kruppovega modela 305-mm topa iz leta 1886 (nameščeni na ''Navarinu''). Doseg se je povečal s 5–6&nbsp;km na več kot 10&nbsp;km (pri naklonu 15°), s tem da je bila količina eksploziva, ki ga je granata lahko nosila, bistveno bolj omejena.{{efn|Te granate so imele 5,3 kg<ref>{{navedi splet|author=Tony DiGiulian |url=http://www.navweaps.com/Weapons/WNRussian_12-40_m1895.php |title=Russia / USSR 12"/40 (30.5 cm) Pattern 1895 |publisher=NavWeaps |date= |accessdate=2022-08-20}}</ref> nitroceluloze v primerjavi z 19,3 kg Šimose smodnika za Armstrongov 12-palčni top.<ref>{{navedi splet|author=Tony DiGiulian |url=http://www.navweaps.com/Weapons/WNJAP_12-40_EOC.php |title=Japan 12"/40 (30.5 cm) EOC |publisher=NavWeaps |date= |accessdate=2022-08-20}}</ref>}} Skrajšal se je tudi čas ponovnega polnjenja, in sicer z 2–4 minut na 90 sekund (za razred ''Borodino''). Te topove so namestili na ''Sisoja Velikega'' in štiri ladje razreda ''Borodino''.{{sfn|Forczyk|2009|page=15}} Štiri japonske bojne ladje, ''Mikasa'', ''Šikišima'', ''Fudži'' in ''Asahi'' so imele najnovejši [[12" morski top Mark IX|Armstrongov 12-palčni mornariški top kalibra 40]], ki ga je konstruiralo in proizvajalo podjetje [[Elswick Ordnance Company|Sir W.G. Armstrong & Company]] še pred njegovim začetkom uporabe v Kraljevi vojni mornarici v Združenem kraljestvu. Ti 12-palčni topovi, zgrajeni v Združenem kraljestvu, so imeli doseg 14 km pri naklonu 15° in hitrost streljanja 60 sekund pri težjih (390 kg) granatah. En od razlogov za poznejšo vpeljavo tega topa v Kraljevi vojni mornarici so bile eksplozije v nesrečah, ki so se zgodile japonskim bojnim ladjam med [[Bitka v Rumenem morju|bitko v Rumenem morju]] avgusta 1904, ko so granate eksplodirale v cevi. Te napake je Japonska cesarska mornarica pred bitko odpravila{{efn|Bojna ladja ''Šikišima'' je imela še vedno to težavo in je izgubila top v bitki}} z uporabo prej omenjenih vžigalnikov Idžuin<ref name=Ijuin /> pred bitko pri Cušimi. ==Posledice== ===Bojna škoda in žrtve{{sfn|Corbett|2015b|pp=445, 446}}=== [[File:Blank.jpg|frameless|link= |right]] [[File:Oryol after battle.JPG|thumb|Velika škoda na ladji {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}}]] [[File:OrelDamage03.jpg|thumb|{{ladja||Orjol|bojna ladja|2}} s škodo na levi strani]] [[File:Blank.jpg|frameless|link= |right]] [[File:ImperatorNikolaiI1905.jpg|thumb|Manjša škoda na ladji {{ladja||Imperator Nikolaj I|bojna ladja|2}}]] [[File:Blank.jpg|frameless|link= |right]] [[File:Zemtchug.jpg|thumb|Bojna škoda na križarki {{ladja||Žemčug|križarka|2}} z luknjo granate na dimniku]] [[File:Oleg1905rescue.jpg|thumb|Bojna škoda na križarki {{ladja||Oleg|križarka|2}}]] [[File:Oleg-cruiser.jpg|thumb|Škoda na križarki {{ladja||Oleg|križarka|2}} v zalivu Manila]] [[File:Aurora Battle Damage Manila 1905 - A.jpg|thumb|Bojna škoda na križarki {{ladja|Križarka|Avrora||2}}]] {| class="wikitable" |- !rowspan=2|Ruska<br />2. in 3.<br />tihooceanska eskadra{{sfn|Corbett|2015b|loc=Chapters X, XI, XIII, XIV}}{{sfn|British Naval Attache Reports|2003|p=362}} !rowspan=2|Osnovna oborožitev !rowspan=2|Oklep ob vodni črti/kupoli !Izpodriv/dolžina !rowspan=2|Hitrost v vozlih !rowspan=2|Škoda/žrtve/opombe |- !Splavljena/zgrajena |- |{{ladja||Osljabja|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja |4 10-palčni topovi<br />11 6-palčnih topov |9 palcev<br />9 palcev |14.639 ton/132,4 m<br />{{center|1898/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |18,3 |Prva sodobna bojna ladja, '''potopljena''' samo s topovskim obstreljevanjem; potopljena 27. maja ob 15.10. Bila je poveljniška ladja namestnika poveljnika flote, [[Dmitrij Gustavovič von Fölkersahm|kontraadmirala von Fölkersahma]], ki je umrl tri dni prej.{{efn|Glej [[#Ruske izgube]]}} Japonci in večina ruske flote niso vedeli za njegovo smrt. Posadka 771 častnikov in mornarjev. |- |{{ladja||Imperator Aleksandr III|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja (razred ''Borodino'') |4 12-palčni topovi<br />12 6-palčnih topov |7 5/8 palcev<br />10 palcev |14.409 ton/121 m<br />{{center|1901/[[Baltiška ladjedelnica|Ladjedelnica Baltska dela]]}} |17,7 |'''Potopljena''' samo s topovskim obstreljevanjem s sovražnikove bojne črte 27. maja ob 18.50, posadka 830 častnikov in mornarjev, štirje preživeli.<ref name="corb291">{{harvnb|Corbett|2015b|p=291}}</ref> |- |{{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<br />(razred ''Borodino''),<br />''poveljniška ladja'' |4 12-palčni topovi<br />12 6-palčnih topov |7 5/8 palcev<br />10 palcev |14.646 ton/121 m<br />{{center|1902/[[Baltiška ladjedelnica|Ladjedelnica Baltska dela]]}} |17,5 |Obstreljevana, dokler ni postala razbitina. '''Potopljena''' 27. maja ob 19.20. [[Rušilec|Rušilcem]] so ukazali ustreliti [[coup de grace|milostni strel]], »ko je imela top nad vodo, je ustrelila...[''Suvorovov''] uporni pogum, ni besed, ki bi lahko to opisale. Če v mornariškem spominu obstaja nesmrtnost, je to nesmrtnost te ladje in posadke.« Od 40 častnikov in 888 mornarjev ni preživel nihče<ref name="corb291"/>{{sfn|British Naval Attache Reports|2003|p=375}} (razen ranjenega admirala Rožestvenskega in njegovega osebja, ki jih je z goreče ladje ob 15.50 rešil rušilec ''Bujni'').<ref name=Asahi />{{rp|p.83}}{{efn||name=Buyniy}} |- |{{ladja||Borodino|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja (razreda ''Borodino'') |4 12-palčni topovi<br />12 6-palčnih topov |7 5/8 palcev<br />10 palcev |14.317 ton/121 m<br />{{center|1901/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |16,2 |'''Potopljena''' 27. maja ob 19.30 z 12-palčnim strelom z bojne ladje {{ladja||Fudži|bojna ladja|2}}, ki je povzročil detonacijo skladišč streliva, en preživel s posadke 32 častnikov in 822 mornarjev.<ref name="corb291"/>{{sfn|British Naval Attache Reports|2003|p=378}} |- |{{ladja||Orjol|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<br />(razred ''Borodino'') |4 12-palčni topovi<br />12 6-palčnih topov |1-10 palcev<br />5,7-7,64 palcev |14.378 ton/121 m<br />{{center|1902/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |18 |'''Resno poškodovana'''. '''Zajeta''' 28. maja ob 10.30 pod poveljstvom kontraadmirala [[Nikolaj Nebogatov|Nebogatova]], ki se je predal Japoncem po prevzemu poveljstva od ranjenega admirala [[Zinovij Rožestvenski|Zinovija Rožestvenskega]]. Po obsežnem remontu je bila ponovno dana v uporabo v Japonski cesarski mornarici kot IJN ''Ivami'' 2. novembra 1907. Upokojena je bila 1. septembra 1922. Potopljena je bila kot tarča zračnega napada 10. julija 1924. |- |{{ladja||Navarin|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja |4 12-palčni topovi<br />8 6-palčnih topov |16 palcev<br />12 palcev |10.370 ton/107 m<br />{{center|1891/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |15,9 |'''Potopljena''' 27. maja ponoči s torpedi z rušilca, preživeli so trije od posadke 674 častnikov in mornarjev. 1 moža je rešila lokalna ribiška ladja, 2 pa britanska trgovska ladja.{{sfn|Corbett|2015b|p=304}} |- |{{ladja||Sisoj Velikij|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja |4 12-palčni topovi<br />6 6-palčnih topov |16 palcev<br />12 palcev |10.567 ton/107,23 m<br />{{center|1894/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |15,7 |'''Potopljena''' je bila 27. maja ponoči s torpedi z rušilca. 47 mož je umrlo, 42 častnikov in 571 mož je bilo rešenih.{{sfn|Corbett|2015b|p=308}} |- |{{ladja||Imperator Nikolaj I|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<br />''poveljniška ladja'' 3. Tihoceanske flote |2 12-palčna topova<br />4 9-palčni topovi |2,5-10 palcev<br />6-14 palcev |9748 ton/105,61 m<br />{{center|1889/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |14 |'''Zajeta''' 28. maja ob 10.30 kot poveljniška ladja poveljnika 3. Tihooceanske flote, kontraadmirala [[Nikolaj Nebogatov|Nikolaja Nebogatova]], ki je dvignil ladijski signal »XGE P«, kar je pomenilo »Predajamo se. Pojdite počasi (nadaljujte počasi).«<ref name=Asahi />{{rp|p.119}} Zadeli so jo en 12-palčni, dva 8-palčna in dva 6-palčna strela. Pet častnikov/mornarjev je umrlo, 35 ranjenih. Ponovno je bila dana v uporabo v Japonski cesarski mornarici kot IJN [[Bojna ladja Iki|''Iki'']]. Upokojena je bila 1. maja 1915. Potopljena je bila kot tarča za streljanje bojnih ladij Japonske cesarske mornarice [[Bojna ladja Kongō|''Kongō'']] in [[Bojna ladja Hiei|''Hiei'']] 3. oktobra 1915. |- |{{ladja||Admiral Ušakov|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<ref name="bnar441">{{harvnb|British Naval Attache Reports|2003|p=441}}. Note: Sometimes referred to as a coastal battleship, or armored coast defense vessel; {{harvnb|Corbett|2015b|p=420}}</ref> |4 10-palčni topovi<br />4 4,7-palčni topovi |10 palcev<br />8 palcev |5081 ton/87,3 m<br />{{center|1893/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |16,1 |Pozno je prispela na mesto predaje Nebogatova (28. maja ob 15.00). Ni sprejela signaliziranih novic o predaji in je začela streljati med begom s kraja. Japonski križarki {{ladja||Ivate|križarka|2}} in {{ladja||Jakumo|križarka|2}} sta jo obstreljevali, dokler ni od nje ostala samo razbitina, posadka jo je '''potopila''' ob 19.00, ko se je že sama potapljala. Od posadke 422 častnikov in mornarjev je bilo rešenih 12 častnikov in 339 mornarjev.<ref name=Asahi />{{rp|pp.125–126}} Poveljnik ladje, kapitan [[V. N. Mikluha-Maklaj]], je zavrnil pomoč Japoncev in se je potopil skupaj z njo.{{sfn|Corbett|2015b|p=327}}{{efn|Glej [[:ru:Адмирал Ушаков (броненосец)]].}} |- |{{ladja||Admiral Senjavin|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<ref name="bnar441"/> |4 10-palčni topovi<br />4 4,7-palčni topovi |9,8 palcev<br />3-7,9 palcev |4232 ton/84,6 m<br />{{center|1894/[[Baltiška ladjedelnica|Ladjedelnica Baltska dela]]}} |16 |'''Zajeta''' 28. maja ob 10.30 po predaji skupaj s sestrsko ladjo ''General-admiral Apraksin'', poveljniško ladjo ''Imperator Nikolaj I'' in bojno ladjo ''Orjol''.<ref name=Asahi />{{rp|p.124}} ''Admiral Senjavin'' je postal ladja ''Mišima'' Japonske cesarske mornarice in je bil upokojen 10. oktobra 1935. Potopljen je bil kot tarča v zračnem napadu letalonosilke Japonske cesarske mornarice [[Letalonosilka Hōshō|''Hōshō'']] 5. maja 1936. |- |{{ladja||General-admiral Apraksin|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<ref name="bnar441"/> |3 10-palčni topovi<br />4 4,7-palčni topovi |9,8 palcev<br />3-7,9 palcev |4165 ton/80,62 m<br />{{center|1896/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |15 |'''Zajeta''' 28. maja ob 10.30 po predaji skupaj s sestrsko ladjo ''Admiral Senjavin'', poveljniško ladjo ''Imperator Nikolaj I'' in bojno ladjo ''Orjol''.<ref name=Asahi />{{rp|p.119}} ''General-admiral Apraksin'' je postal ''Okinošima'' Japonske cesarske mornarice in je bil upokojen 1. aprila 1922. V uporabi je bil kot šolska ladja [[Mornariški korpus Sasebo|Mornariškega korpusa Sasebo]] do upokojitve leta 1924. Prodan je bil leta 1925 in razrezan leta 1939. |- |{{ladja||Admiral Nahimov|križarka|2}},<br />[[oklepna križarka]] |8 8-palčnih topov<br />10 6-palčnih topov |10 palcev<br />8 palcev |7906 ton/103,3 m<br />{{center|1885/[[Baltiška ladjedelnica|Ladjedelnica Baltska dela]]}} |16,6 |'''Potopljena''' 27. maja ponoči s torpedi rušilcev. Več kot 600 mož je bilo rešenih na rešilne čolne, lokalne ribiške ladje in trgovsko križarko ''Sado Maru''.<ref name="corb307">{{harvnb|Corbett|2015b|p=307}}</ref> |- |{{ladja||Vladimir Monomah|križarka|2}},<br />oklepna križarka |5 6-palčnih topov<br />6 4,7-palčnih topov |6 palcev<br />- |5683 ton/90,3 m<br />{{center|1882/[[Baltiška ladjedelnica|Ladjedelnica Baltska dela]]}} |15,8 |'''Potopljena''' 27. maja ponoči s torpedi rušilcev. 32 častnikov in 374 mož je bilo rešenih na trgovsko križarko Japonske cesarske mornarice ''Manšu'' (''Manšu'' je bila potniška križarka ''Mandžurija'', zgrajena v Italiji, ki je bila pred vojno v lasti ruske družbe [[Kitajska vzhodna železnica]]). Posadka 493 častnikov/mornarjev.<ref name="corb307"/> |- |{{ladja||Dmitrij Donskoj|križarka|2}},<br />oklepna križarka |6 6-palčnih topov<br />10 4,7-palčnih topov |6 palcev<br />- |5976 ton/93,4 m<br />{{center|1883/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |16,5 |Utrpela resno škodo 27. maja čez dan. '''Potopljena''' s strani posadke 29. maja ponoči v zalivu Macušima.{{efn|{{coord|37.4915276|N|130.9197994|E}}}} Odveslali so do [[Ulleungdo|otoka Macušima]] in postavili kamp. Izkazalo se je, da je na otoku japonska signalna postaja in postali so vojni ujetniki.{{sfn|Corbett|2015b|pp=331, 332}} |- |{{ladja||Svetlana|križarka|2}},<br />[[oklepna križarka]] |6 6-palčnih topov<br />10 47 mm Hotchkissovih topov |2 palcev<br />- |3924 ton/101 m<br />{{center|1896/[[Ladjedelnica Société Nouvelle des Forges et Chantiers de la Méditerranée]]}} |21 |'''Potopljena''' 28. maja ob 10.50 zaradi obstreljevanja križark {{ladja||Niitaka|križarka|2}} in {{ladja||Otova|križarka|2}} ter rušilca {{ladja||Murakumo|rušilec|2}} Japonske cesarske mornarice vzhodno od zaliva Džukbjeon na vzhodni obali Koreje.{{efn|{{Coord|37.1|N|129.833333|E}}a}} Ocenjeno je, da je bilo izgubljenih 169 mornarjev. 290 mornarjev (23 ranjenih) je rešila ladja Japonske cesarske mornarice ''[[America Maru|Amerika Maru]]''. |- |{{ladja||Izumrud|križarka|2}},<br />oklepna križarka |8 4,7-palčnih topov<br />4 47 mm Hotchkissovi topovi |1,3-3,0 palcev<br />1,3 palcev |3153 ton/111 m<br />{{center|1903/[[Srednjenevska ladjelenica]]}} |24 |Nasedla je pred zalivom Sv. Vladimirja (300&nbsp;km vzhodno-severovzhodno od Vladivostoka){{sfn|Corbett|2015b|pp=445}}{{efn|{{Coord|40.4639063|N|133.0362708|E|type:event}}}} 29. maja ponoči. '''Uničila''' jo je posadka. Posadka 350 mornarjev je dosegla Vladivostok po kopnem. |- |{{ladja||Ural|križarka|2}},<br />[[pomožna križarka]] |2 4,7 palčna<br />4 76 mm&nbsp;topovi<br />8 57 mm Hotch. topov{{efn|Glej [[:ru:Урал (вспомогательный крейсер)]]}} |N/A |7840 ton/160 m<br />{{center|1890/[[Ladjedelnica AG Vulcan Stettin]]}} |20 |'''Potopljena''' zaradi bombardiranja s strani japonske 1. divizije in torpeda ladje {{ladja||Šikišima|bojna ladja|2}} 27. maja ob 17.51<ref name=Asahi />{{rp|pp.88–90}} |- |''Bezuprečni'',<br />[[rušilec|rušilec torpednih čolnov]] |3 torpedne cevi (nosilnost 6 torpedov)<br />1 3-palčni top<br />5 3-funtnih topov |N/A |350 ton/64 m<br />{{center|1902/Rusija}} |26 |'''Potopljena''' 28. maja zaradi topovskega obstreljevanja oklepne križarke {{ladja||Čitose|križarka|2}} Japonske cesarske mornarice, ki je porabila 68 120 mm in 39 3-palčnih granat; pozneje se ji je pridružil uničevalec torpednih čolnov Japonske cesarske mornarice {{ladja||Ariake|rušilec|2}}, ki je pri obstreljevanju ''Bezuprečnega'' porabil 12 rafalov 3-palčnih granat.{{sfn|Corbett|2015b|p=313}} |- |''Bujni'',<br />rušilec torpednih čolnov |3 torpedne cevi (nosilnost 6 torpedov)<br />1 3-palčni top<br />5 3-funtnih topov |N/A |350 ton/64 m<br />{{center|1901/Rusija}} |26 |27. maja čez dan obstreljevan, dokler ni postal razbitina.{{efn|Rušilec ''Bujni'' je herojsko rešil poškodovanega admirala Rožestvenskega in njegovo osebje z uničene in goreče ladje ''Knjaz Suvorov'' 27. maja ob 15.50, ampak je pri tem prejel hudo škodo. Admiral Rožestvenski z osebjem je bil prenesen na rušilec ''Bjedovij'' preden se je ladja potopila.|name=Buyniy}} Odprti so bili [[Kingstonov ventil|Kingstonovi ventil]], nato pa je bil '''potopljen''' s topovskim obstreljevanjem z [[oklepna križarka|oklepne križarke]] {{ladja||Dmitrij Donskoj|križarka|2}} 28. maja.{{sfn|Chesneau|Kolesnik|1979|p=207}} Preživeli z ''Bujnega'' na ''Dmitriju Donskemu'' so s preostankom posadke veslali na obalo otoka Macušima, medtem ko je bil ''Dmitrij Donskoj'' potopljen 29. maja.{{sfn|Corbett|2015b|p=330}} |- |''Gromki'',<br />rušilec torpednih čolnov |3 torpedne cevi (nosilnost 6 torpedov)<br />1 3-palčni top<br />5 3-funtnih topov |N/A |420 ton/64 m<br />{{center|1904/Rusija}} |26 |Rušilec torpednih čolnov {{ladja||Širanui|rušilec|2}} Japonske bojne mornarice se je spopadel z ''Gromkim'' 28. maja v dvoboju, ki je trajal več kot eno uro; boj je potekal na razdalji 4000 do 5000 metrov. Rušilec ''Širanui'' je bil opremljen z dvema 3-palčnima topovoma in štirimi 6-funtnimi topovi, dvema torpednima cevema in štirimi torpedi, s posadko 52 mož. Ko je prispel torpedni čoln št. 63 Japonske cesarske mornarice, se je ''Gromki'' '''predal'''. Japonska [[nagradna posadka]] se je vkrcala na ''Gromkega'', a je bil ta tako poškodovan, da se je začel potapljati in japonska nagradna posadka se je hitro izkrcala. Nagnil se je in se ob 12.43 '''potopil'''.{{sfn|Corbett|2015b|pp=308, 309}} |- |''Blestjašči'',<br />rušilec torpednih čolnov |3 torpedne cevi (nosilnost 6 torpedov)<br />1 3-palčni top<br />5 3-funtnih topov |N/A |440 ton/64 m<br />{{center|1901/Rusija}} |26 |Rešil je preživele z ''Osljabje'' in pri tem prejel zadetek 8-palčne granate 27. maja podnevi. Zadetek je ubil poveljnika, [[Aleksander Sergejevič Šamov|Aleksandra Sergejeviča Šamova]]. Ko se je posadka in osem preživelih z ''Osljabje'' 28. maja vkrcala na ''Bjedovega'', je bil '''potopljen'''. Trije možje so bili izgubljeni.{{efn|Glej [[:ru:Блестящий (миноносец)]]}} |- |''Bistri'',<br />rušilec torpednih čolnov |3 torpedne cevi (nosilnost 6 torpedov)<br />1 3-palčni top<br />5 3-funtnih topov |N/A |350 ton/64 m<br />{{center|1901/Rusija}} |26 |Do konca ga je spremljala {{ladja||Svetlana|križarka|2}}. Nanj so streljali in ga lovili križarka {{ladja||Niitaka|križarka|2}} in {{ladja||Otova|križarka|2}} ter rušilec {{ladja||Murakumo|rušilec|2}}. Posadka ga je '''uničila''' 28. maja, ko je nasedel{{sfn|Corbett|2015b|pp=445}} severno od zaliva Džukbjeon{{efn|{{Coord|36.751956|N|129.468349|E}}}} in se predala stražarjem japonske signalne postaje Džukbjeon. |- |''Bjedovi'',<br />rušilec torpednih čolnov |3 torpedne cevi (nosilnost 6 torpedov)<br />1 3-palčni top<br />5 3-funtnih topov |N/A |350 ton/64 m<br />{{center|1903/Rusija}} |26 |Po zapisih Japonske cesarske mornarice se je predal in bil '''zajet''' s strani rušilca Japonske cesarske mornarice {{ladja||Sazanami|rušilec|2}} 28. maja pozno popoldne z admiralom Rožestvenskim in več kot 80 njegovimi možmi (osebje) na krovu.<ref name=Asahi />{{rp|p.152}}{{efn||name=Buyniy}} ''Bjedovij'' je postal ''Sacuki'' Japonske cesarske mornarice in bil upokojen 1. aprila 1913, razrezan 1921.{{efn|Glej [[:ja:皐月 (戦利駆逐艦)]] za podrobnosti.}} |- |''Irtiš'',<br />Pomožna ladja |8 3-funtni topovi |N/A |15.000 ton/180 m<br />{{center|1900/Nemčija}} |10,5 |Zaradi bojne škode se je 28. maja potopila in bila '''zapuščena''' dve navtični mijji pred japonsko obalo [[Prefektura Šimane |Šimana]]. '''Potopila''' se je pred zoro 29. maja. Vseh 235 na krovu, vključno s kapitanom Gomujcevim, so rešili prebivalci [[Gōtsu, Šimane|mesta Vaki]].<ref>{{navedi splet|title=Irtysh (Иртыш) (+1905)|url=https://www.wrecksite.eu/wreck.aspx?148874}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Irtysh surrender incident|url=https://www.japanese-wiki-corpus.org/history/The%20Irtysh%20surrender%20incident.html|access-date=21 April 2022|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531014815/https://www.japanese-wiki-corpus.org/history/The%20Irtysh%20surrender%20incident.html|url-status=live}}</ref>{{efn|{{Coord|35.002558|N|132.193921|E|type:event}}}} |- |[[Kamčatka (ladja)|''Kamčatka'']],<br />[[Ladja za popravilo]] |6 47 mm<br />Hotchkissovih topov |N/A |7200 ton/76,25 m<br />{{center|1902/[[Ladjedelnica Admiralti|Ladjedelnica Novi Admiralti]]}} |12 |Japonska 1. divizija jo je obstreljevala, dokler ni ob 17.36 postala razbitina in 7. maja ob 19.30 jo je 6. divizija '''potopila'''.<ref name=Asahi />{{rp|p.89}} |- |''Rus'',<br />[[Ladijski vlačilec|oceanski vlačilec]] |N/A |N/A |611 ton/51,4 m<br />{{center|1903/Rusija}} |10 |Japonske križarke so ga '''potopile''', potem ko ga je 27. maja zadela ruska pomožna ladja [[SS Dekabrist|''Anadir'']].<ref>{{navedi splet|title=SS Rus (Руси) (+1905)|url=https://www.wrecksite.eu/wreck.aspx?148873}}</ref> |} {{ladja||Almaz|križarka|2}} in rušilca torpednih čolnov ''Grozni'' in ''Bravi'' sta prispela v Vladivostok.<ref name="corb333">{{harvnb|Corbett|2015b|p=333}}</ref> Oklepne križarke {{ladja|Križarka|Avrora||2}}, {{ladja||Žemčug|križarka|2}} in {{ladja||Oleg|križarka|2}} so pobegnile v [[ameriško pomorsko oporišče Subic Bay]] na [[Filipini]]h in so bili zajeti.{{sfn|Willmott|2009|p=118}} Rušilec ''Bodri'', ladja za strelivo ''Koreja'' in oceanski vlačilec ''Svir'' so bili zajeti v Šanghaju. Pomožna ladja [[SS Dekabrist|''Anadir'']] je pobegnila na [[Madagaskar]]. [[Bolniška ladja|Bolniški ladji]] ''Orjol'' in ''Kostroma'' so zajeli Japonci. ''Kostroma'' je bila pozneje izpuščena.{{efn|name=oldhamire|18. maja 1905 je Baltska flota opazila in preiskala britansko transportno ladjo ''SS Oldhamire'', ki je plula ob floti. ''Oldhamire'' je prevažal 150.000 sodov nafte za Japonsko in je bila mornariško zajeta in bila prisiljena se pridružiti floti z ruskimi častniki na krovu. Odstavljen kapitan, glavni inženir in še dva člana britanskega osebja so zadržali na bolnišnični ladji ''Orjol''.{{efn|Konvencija (III) za prilagoditev pomorskem bojevanju načel Ženevske konvencije z 22. avgusta 1864. Haag, 29. julij 1899,<ref>{{navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Treaty.xsp?action=openDocument&documentId=2B134D111958C73AC12563CD002D66C8|title=Convention (III) for the Adaptation to Maritime Warfare of the Principles of the Geneva Convention of 22 August 1864. The Hague, 29 July 1899|access-date=24 May 2022|archive-date=24 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220524152635/https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Treaty.xsp?action=openDocument&documentId=2B134D111958C73AC12563CD002D66C8|url-status=live}}</ref> ki opredeljuje bolnišnične ladje kot »izključno za namen pomoči ranjenih, bolanim ali brodolomcem«.<ref>{{navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/9ac284404d38ed2bc1256311002afd89/384bbc2743762318c12563cd00516062|title=Article 1|access-date=24 May 2022|archive-date=24 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220524152601/https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/9ac284404d38ed2bc1256311002afd89/384bbc2743762318c12563cd00516062|url-status=live}}</ref> Glej [[Hague Convention on Hospital Ships]] za države podpisnice (VB ni bila podpisnica).}} posledično je bil ''Orjol'' vojni plen Japonske.<ref name=rngs />}} [[File:Blank.jpg|frameless|link= |right]] [[File:Blank.jpg|frameless|link= |right]] [[File:Nisshin1905.jpg|thumb|Bojna škoda na križarki ''Nisšin'']] {| class="wikitable" |- !rowspan=2|Japonska kombinirana flota<ref name=Asahi /> !rowspan=2|Osnovna oborožitev !rowspan=2|Oklep ob vodni črti/kupole !Izpodriv/dolžina !rowspan=2|Hitrost v vozlih !rowspan=2|Škoda/žrtve/opombe |- !Splavljena/zgrajena |- |{{ladja||Mikasa|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja<br />''poveljniška ladja flote'' |4 12-palčni topovi<br />14 6-palčnih topov |9 palcev<br />14 palcev |15.140 ton/131,7 m<br />{{center|1900/[[Ladjedelnica Vickers, Sons & Maxim]]}} |18,5 |Zadeta je bila z več kot 30 streli velikega kalibra; ventilatorji in dimniki so bili preluknjani, prav tako oklep na več mestih. Vrhnji del zadnjega jambora je bil izgubljen. Več kot 100 žrtev, posadka 875 častnikov/mornarjev.{{sfn|Corbett|2015b|pp=283, 287}} |- |{{ladja||Šikišima|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja |4 12-palčni topovi<br />14 6-palčnih topov |9 palcev<br />14 palcev |14.850 ton/133,5 m<br />{{center|1898/[[Ladjedelnica Thames Iron Works]]}} |19 |9 zadetkov, od tega več z granatami velikega kalibra. Izgubila je eno 12-palčno topovsko cev zaradi »eksplozije« (cev je razneslo).<ref name="corb283">{{harvnb|Corbett|2015b|p=283}}</ref> |- |{{ladja||Fudži|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja |4 12-palčni topovi<br />10 6-palčnih topov |18 palcev<br />14 palcev |12.533 ton/114 m<br />{{center|1896/[[Ladjedelnica Thames Iron Works]]}} |18,5 |12 zadetkov, od tega več z granatami velikega kalibra. Osem mornarjev ubitih, devet ranjenih.{{sfn|Campbell|1978|page=263}} En 12-palčni top je odstrelila 12-palčna granata z ''Imperatorja Nikolaja I''.<ref name="corb283"/> |- |{{ladja||Asahi|bojna ladja|2}},<br />bojna ladja |4 12-palčni topovi<br />14 6-palčnih topov |9 palcev<br />14 palcev |15.200 ton/129,62 m<br />{{center|1899/[[Ladjedelnica John Brown & Company]]}} |18,3 |Šest zadetkov, od tega več z granatami velikega kalibra.{{sfn|Campbell|1978|pages=128–35, 260, 262}} Posadka 835 častnikov/mornarjev, izgubila enega častnika in šest mornarjev, pet mornarjev težje ranjenih, en častnik in 18 mornarjev lažje ranjenih.<ref name=Asahi>{{navedi splet|title=Battle of the Sea of Japan as seen from Battleship ''Asahi''|date=June 1907|author=Tsukamoto Yoshitane|publisher=Sorokaku Publishing|editor=Imperial Japanese Navy Records|language=ja|url=https://dl.ndl.go.jp/info:ndljp/pid/774142/97?tocOpened=1|access-date=19 May 2022|archive-date=2 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402154203/http://dl.ndl.go.jp/info:ndljp/pid/774142/97?tocOpened=1|url-status=live}}</ref>{{rp|pp.98–106}} |- |{{ladja||Kasuga|križarka|2}},<br />[[oklepna križarka]] |1 10-palčni top<br />2 8-palčna topova<br />14 6-palčnih topov |5 1/2 palcev<br />5 1/2 palcev |7700 ton/105 m<br />{{center|1902/[[Ladjedelnica Gio. Ansaldo & C.]]}} |20,1 |En 12-palčni, en 6-palčni in en neidentificiran zadetek.{{sfn|Campbell|1978|pages=258, 260, 263}} Posadka 609 častnikov/mornarjev. |- |{{ladja||Nisšin|križarka|2}},<br />oklepna križarka<br />''poveljniška ladja'' 1. divizije |4 8-palčni topovi<br />14 6-palčnih topov |5,9 palcev<br />5,9 palcev |7700 ton/105 m<br />{{center|1903/[[Ladjedelnica Gio. Ansaldo & C.]]}} |20,2 |Zadeta s šestimi 12-palčnimi, enim 9-palčnim, dvema 6-palčnima in štirimi neidentificiranimi granatami.{{sfn|Campbell|1978|pages=260, 262–63}}{{efn|To je bilo največje število prejetih strelov za ''Mikaso''.}} Dve 8-palčni topovski cevi sta bili odstreljeni, še ena 8-palčna cev pa je bila izgubljena zaradi eksplozije. Poveljnik 1. divizije, viceadmiral [[Misu Sōtarō]] je bil težje ranjen, njegov poveljnik štaba, poveljnik [[Macui Kenkiči]] pa je bil ubit. Posadka 609 častnikov/mornarjev; 50 žrtev.<ref name="corb283"/> |- |{{ladja||Asama|križarka|2}},<br />oklepna križarka<br />(2. divizija) |4 8-palčni topovi<br />14 6-palčnih topov<br />5 torpednih cevi |3,5-7 palcev<br />6,3 palcev |9710 ton/134,7 m<br />{{center|1898/[[Ladjedelnica Armstrong Whitworth]]}} |22,1 |Zadet 27. maja ob 14.27 z 12-palčno granato, kar je pokvarilo njegov krmilni mehanizem in izpadla je iz formacije. Zadet je bil s tremi 12-palčnimi, dvema 8-palčnima in približno sedmimi manjšimi granatami. Izgubil je 11 mož, ranjenih pa je bilo 13 od 676-članske posadke. |- |{{ladja||Kasagi|križarka|2}},<br />oklepna križarka<br />poveljniška ladja 3. divizije |2 8-palčna topova<br />10 12 cm topov<br />5 torpednih cevi | - <br />4,5 palcev |4862 ton/114,1 m<br />{{center|1898/[[Ladjedelnica William Cramp & Sons]]}} |22,5 |Japonska 3. divizija je 27. maja okrog 14.30 napadla križarke {{ladja||Oleg|križarka|2}}, {{ladja|Križarka|Avrora||2}} in {{ladja|Žemčug|križarka||2}} in poveljniška ladja ''Kasagi'' je prejela 6-palčni zadetek pod vodno črto, kjer ni imela oklepnih plošč. To je poplavilo kotlovnico in skladišče premoga ter ubilo enega in ranilo devet mornarjev, zaradi česar je bil potreben remont. ''Kasagi'' in njena sestrska ladja, zgrajena v Ameriki, {{ladja||Čitose|križarka|2}} sta se umaknili iz bitke in viceadmiral [[DeVa Šigetō]] je svojo zastavo premaknil na ''Čitoseja''. Posadka 405 častnikov in mornarjev. |- |''Harusame'',<br />rušilec torpednih čolnov<br />1. divizija rušilcev |2 3-palčna topova<br />4 57 mm topovi<br />2 torpedni cevi |N/A |375 ton/69,2 m<br />{{center|1902/[[Jokosuka pomorski arzenal]]}} |29 | 27. maja je med nočnim napadom v zmedi ''Harusame'' trčil z ''Jūgirijem'' in povzročil resen vdor vode, vendar se je izognil potopu. 62 članov posadke. |- |''Jūgiri'',<br />rušilec torpednih čolnov<br />(5. divizija rušilcev) |1 8 cm palčni top<br />5 57 mm topov<br />2 torpedni cevi |N/A |322 ton/63,6 m<br />{{center|1899/[[Ladjedelnica John I. Thornycroft & Company]]}} |30 |27. maja je med nočnim napadom v zmedi ''Jūgiri'' trčil z drugim rušilcem ''Harusamejem'' in si resno poškodoval premec. Izognil se je potopu in se 28. maja privlekel nazaj v Sasebo. 58 članov posadke. |- |[[Torpedni čoln]] št. 34 |1 3-funtni top<br />3 torpedne cevi |N/A |83 ton/39 m<br />{{center|1899/[[Nemčija]]}} |24 |'''Potopljen''' 27. maja zaradi ruskega obstreljevanja. Ladja je pripadala [[Stražarska četrt Takešiki|Stražarski četrti Takešiki]] in ni bila del kombinirane flote. |- |Torpedni čoln št. 35 |1 3-funtni top<br />3 torpedne cevi |N/A |83tons/39m<br />{{center|1899/Nemčija}} |24 |'''Potopljen''' 27. maja zaradi ruskega obstreljevanja. Ladja je pripadala [[Stražarska četrt Takešiki|Stražarski četrti Takešiki]] in ni bila del kombinirane flote. |- |Torpedni čoln št. 69 |2 3-funtna topova<br />3 torpedne cevi |N/A |89 ton/40,1 m<br />{{center|1902/[[Japonska]]}} |24 |'''Potopljen''' 27. maja ponoči sredi torpednega napada po trku z rušilcem torpednih čolnov Japonske cesarske mornarice ''Akacuki''. ''Akacuki'' (pozneje preimenovan v ''Jamabiko'') je bil ruska nagrada z [[bitka v Rumenem morju|bitke v Rumenem morju]], zajet 12. avgusta 1904, bivši ''Rješitelni''.{{sfn|Corbett|2015b|pp=29, 446}} |} ===Ruske izgube=== Na ruski strani je umrlo skupno 216 častnikov in 4614 mornarjev, 278 častnikov in 5629 mornarjev pa je padlo v [[Vojni ujetnik|vojno ujetništvo]]. V nevtralnih pristaniških je bilo zaprto 79 častnikov in 1783 mornarjev. V [[Vladivostok]] in [[Diego-Suarez]] je pobegnilo 62 častnikov in 1165 mornarjev. Japonci so imeli mrtvih 117 častnikov in mornarjev ter 583 ranjenih častnikov in mornarjev.<ref name="corb333"/> Bitka je bila ponižanje za Rusijo, ki je izgubila vse svoje bojne ladje in večino svojih križark ter rušilcev. Bitka je v praksi končala rusko-japonsko vojno v japonsko korist. Rusi so imeli 4380 mrtvih, 5917 zajetih in še 1862 zaprtih.<ref name="Regan, p. 178">{{harvnb |Regan|1992|page=178}}</ref> Japonska cesarska mornarica je zajela dva admirala, [[Zinovij Rožestvenski|Zinovija Rožestvenskega]] in [[Nikolaj Nebogatov|Nikolaja Nebogatova]]. Namestnik poveljnika flote, kontraadmiral [[Dmitrij Gustavovič von Fölkersahm]] je po možganskih krvavitvah 16. aprila umrl 24. maja 1905 ponoči na bojni ladji {{ladja||Osljabja|bojna ladja|2}}.<ref name=rngs /> Viceadmiral [[Oskar Enqvist]] je pobegnil v Manilo na križarki {{ladja||Oleg|križarka|2}} in Združene države so ga zaprle. ====Bojne ladje==== Rusi so izgubili enajst bojnih ladij, vključno s tremi manjšimi [[obalna bojna ladja|obalnimi bojnimi ladjami]], ki so bile potopljene ali zajete s strani Japoncev, ali jih je potopila lastna posadka, da je preprečila njihovo zajetje. Štiri si izgubili zaradi sovražnika v dnevni bitki 27. maja: {{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}}, {{ladja||Imperator Aleksandr III|bojna ladja|2}}, {{ladja||Borodino|bojna ladja|2}} in {{ladja||Osljabja|bojna ladja|2}}. {{ladja||Navarin|bojna ladja|2}} je bil izgubljen v noči z 27. na 28. maj, medtem ko sta bila {{ladja||Sisoj Velikij|bojna ladja|2}} in {{ladja||Admiral Ušakov|bojna ladja|2}}{{sfn|Willmott|2009|p=118}} potopljena naslednji dan. Štiri druge bojne ladje pod kontraadmiralom Nebogatovom so se bile prisiljene predati in so končale kot [[vojni plen]]. Ta skupina je bila sestavljena samo z ene sodobne bojne ladje, {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}}, ene starejše bojne ladje {{ladja||Imperator Nikolaj I|bojna ladja|2}} in dveh majhnih [[ladja za obalno obrambo|obalnih bojnih ladij]], {{ladja||General-admiral Apraksin|bojna ladja|2}} in {{ladja||Admiral Senjavin|bojna ladja|2}}.{{sfn|Willmott|2009|p=118}} ====Križarke==== Ruska imperialna mornarica je med bitko izgubila pet od devetih križark, še tri so zajeli Američani, Vladivostok pa je dosegla samo ena. {{ladja||Vladimir Monomah|križarka|2}} in {{ladja||Svetlana|križarka|2}} sta bila potopljena naslednji dan med dnevno bitko. Križarka {{ladja||Dmitrij Donskoj|križarka|2}} se je borila s šestimi japonskimi križarkami in je bitko preživela, vendar jo je posadka potopila 29. maja 1905 zaradi velike škode. ''Izumrud'' je nasedel na sibirski obali.{{sfn|Willmott|2009|p=118}} Tri ruske [[oklepna križarka|oklepne križarke]], {{ladja|Križarka|Avrora||2}}, {{ladja|križarka|Žemčug||2}} in {{ladja||Oleg|križarka|2}} so pobegnile v [[Ameriška vojna mornarica|ameriško pomorsko oporišče]] v [[Manila|Manili]]{{sfn|Willmott|2009|p=118}} na [[Filipini]]h (takrat pod ameriškim nadzorom), kjer so bile zajete, ker so bile Združene države nevtralne. Samo oborožena jahta (opredeljena kot križarka) {{ladja||Almaz|križarka|2}} je dosegla Vladivostok.{{sfn|Willmott|2009|p=119}} ====Rušilci in pomožne ladje==== Imperialna Rusija je v bitki izgubila tudi šest od devetih rušilcev, enega so zajeli Kitajci, še dva pa sta pobegnila v Vladivostok. To so bili – ''Bujni'' (»Буйный«), ''Bistri'' (»Быстрый«), ''Bezuprečni'' (»Безупречный«), ''Gromki'' (»Громкий«) in ''Blestjašči'' (»Блестящий«) – potopljen 28. maja, ''Bjedovij'' (»Бедовый«) se je isti dan predal. ''Bodri'' (»Бодрый«) je bil zajet v [[Šanghaj]]u; ''Grozni'' (»Грозный«) in ''Bravi'' (»Бравый«) sta dosegla Vladivostok.{{citation needed|date=May 2022}} Od pomožnih ladij so bili ''Kamčatka'', {{ladja||Ural|križarka|2}} in ''Rus'' potopljeni 27. maja, ''Irtiš'' je nasedla 28. maja, ''Koreja'' in ''Svir'' sta bila zajeta v Šanghaju; [[SS Dekabrist|''Anadir'']] je pobegnil na [[Madagaskar]]. [[Bolniška ladja|Bolniški ladji]] ''Orjol'' in ''Kostroma'' sta bili zajeti; ''Kostroma'' je bila pozneje izpuščena.{{efn|name=oldhamire}} ===Japonske izgube=== Japonci so izgubili tri torpedne čolne (Št. ''34'', ''35'' in ''69''). Skupne žrtve so bile 117 mrtvih in 500 ranjenih mornarjev.<ref name="Regan, p. 178"/> ===Politične posledice=== Prestiž imperialne Rusije je bil močno načet in poraz je bil udarec za [[Romanovi|dinastijo Romanovih]]. Večina ruske flote je bila izgubljena; hitra oborožena jahta ''Almaz'' (opredeljena kot križarka 2. stopnje) in rušilci ''Grozni'' in ''Bravi'' so bile edine ruske ladje, ki so dosegle Vladivostok.{{sfn|Willmott|2009|p=119}} V knjigi ''[[The Guns of August]]'' ameriška zgodovinarka in pisateljica [[Barbara Tuchman]] trdi, da je bilo zaradi ruskega poraza destabilizirano razmerje moči v Evropi, kar je opogumilo [[centralne sile]] in prispevalo k [[prva svetovna vojna|njihovi odločitvi, da leta 1914 začnejo vojno]].{{sfn|Tuchman|1962}} Bitka je imela v svetu močne kulturne in politične učinke. Bila je prvi poraz evropske sile s strani azijske države v sodobnem času.<ref>{{harvnb|Forczyk|2009|loc=Back cover}}</ref>{{sfn|Pleshakov|2002|page=xvi}} Poleg tega je okrepila strahove pred »[[rumena nevarnost|rumeno nevarnostjo]]« in ošibila teorijo [[večvrednost bele rase|večvrednosti bele rase]], ki je prevladovala v nekaterih zahodnih državah.{{sfn|Corbett|2015a|pp=31, 32, 56}}<ref>{{navedi splet|title=the Impact of the Russo-Japanese War in Asia|url=http://www.globaled.org/vietnamandcambodia/lessons/russojapanesewar.php|archive-url=https://web.archive.org/web/20030106134152/http://www.globaled.org/vietnamandcambodia/lessons/russojapanesewar.php |archive-date=2003-01-06|publisher=The American Forum for Global Education|access-date=2010-04-25}}</ref> [[Mahatma Gandhi]] ([[Indija]]), [[Mustafa Kemal Atatürk]] ([[Turčija]]), [[Sun Yat-sen]] ([[Kitajska]]) in [[Jawaharlal Nehru]] ([[Indija]]) so bili bodoči državni voditelji, ki so ta poraz kolonialne države praznovali.<ref>{{navedi novice |last1=Mishra |first1=Pankaj |title=The guns of Tsushima, and the birth of modern Asia |url=https://nationalpost.com/opinion/pankaj-mishra-the-guns-of-tsushima-and-the-birth-of-modern-asia |work=National Post |date=20 March 2013 }}</ref> Po zmagi je Japonska postala šesta največja pomorska sila,{{sfn|Sondhaus|2001|p=192}} medtem ko je Ruska imperialna mornarica nazadovala in je bila komaj močnejša od [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrske vojne mornarice]].{{sfn|Sondhaus|2001|p=192}} V knjigi ''The Guinness Book of Decisive Battles'' britanski zgodovinar [[Geoffrey Regan]] trdi, da je zmaga okrepila vse agresivnejše politično in vojaško vodstvo Japonske. Po Reganu je japonska zmaga pri Cušimi:<blockquote>...ustvarila legendo, ki je bila med japonskimi voditelji naslednjih štirideset let. [[Andrew Cunningham, 1. vikont Cunningham Hyndhopa|Britanski admiral]] je nekoč dejal, 'Tri leta traja, da se zgradi ladjo, ampak 300 let, da se zgradi tradicijo.'<!--this quote is a bit iffy; it was first said in WW II--> Japonska je verjela, da so z zmago zaključili svojo nalogo v nekaj letih... bilo je prelahko. Zmaga [[Tōgō Heihachirō|Tōga]] nad eno od svetovnih velesil je prepričala nekatere v japonski vojski, da bi z več ladjami, in z večjimi in boljšimi ladjami lahko podobne zmage dosegli širom Tihega oceana. Mogoče se nobena sila ne bi mogla upirati Japoncem, niti Britanija in Združene države.<ref name="Regan, p. 178"/></blockquote> Regan prav tako verjame, da je zmaga prispevala k japonski poznejši polomiji, »saj je bil rezultat tako zavajajoč. Vsekakor se je Japonska cesarska mornarica odrezala dobro, ampak njeni nasprotniki so bili šibki in ni bila nepremagljiva... Tōgōva zmaga je postavila Japonsko na pot, ki jo je na koncu pripeljala« do druge svetovne vojne.<ref name="Regan, p. 178"/> ===Oboroževalna tekma dreadnoughtov=== {{Main|Angleško-nemška pomorska oboroževalna tekma|}} Britanski prvi pomorski lord, admiral [[Jackie Fisher]], je trdil, da je japonska zmaga pri Cušimi potrdila pomen velikih topov in hitrosti za sodobne bojne ladje.{{sfn|Massie|1991|pages=471, 474, 480}}{{sfn|Busch|1969|page=215}} [[William Pakenham|Kapitan William Pakenham]] s Kraljeve vojne mornarice, ki je bil prisoten na krovu japonske bojne ladje ''Asahi'' kot uradni opazovalec med bitko pri Cušimi, »je znamenito pripomnil ... učinek ognja vsakega topa je toliko manjši od večjega topa, da ko streljajo 12-palčni topovi, so streli iz 10-palčnih neopazni ... vse v tej vojni poudarja velikanski pomen za ladjo, v vsaki fazi njene službe, da nosi nekaj najtežjih topov z največjim dosegom, kar jih je možno spraviti vanjo.«{{sfn|Friedman|2008|page=68}} Oktobra 1905 so Britanci začeli z gradnjo [[Dreadnought (ladja)|dreadnoughta]] {{HMS|Dreadnought|1906|6}}, s čimer se je v letih pred letom 1914 začela pomorska oboroževalna tekma med Britanijo in Nemčijo.<ref>{{navedi revijo|title=The Rivalry of Germany and England|url=https://archive.org/details/sim_sewanee-review_1913-04_21_2/page/129|first=Edward Raymond|last=Turner|journal=The Sewanee Review|volume=21|issue=2|date=April 1913|pages=129–147|jstor=27532610}}</ref> Bitka je pospešila pomorsko oboroževalno tekmo na geopolitični ravni. Čeprav se je angleško-nemška pomorska oboroževalna tekma začela leta 1897, je polom ruske mornariške moči leta 1905 dovolil Britaniji, da je poslala večino svojih pomorskih sil v druge regije, zlasti zaradi zagotovitve pomorske premoči svoje zaveznice Japonske na daljnem vzhodu. Posledično je prisotnost večje britanske flote v Evropi pomenila, da morajo Nemci zgraditi razmeroma večjo floto, da bi ohranjali razmerje moči skladno s [[Alfred von Tirpitz|Tirpitzovim]] načelom [[flota v obstajanju|flote v obstajanju]]. Kraljeva vojna mornarica je morala po drugi strani povečati velikost svoje flote, da je ohranjala svojo relativno moč glede na svoj [[standard dveh sil]]. Ta [[samookrepitveni učinek]] je pomenil, da bi vsak zunanji pritisk v regionalni pomorski moči ene države, v tem primeru britanske, vodil v ne samo proporcionalno povečanje pomorske moči nasprotne strani, ampak ''vzajemno'' večstransko krepitev pomorske moči na obeh straneh, dokler se ne bi vzpostavilo ravnotežje na višji ravni. Na koncu so Nemci po Cušimi v šestih letih sprejeli tri od petih [[Nemški pomorski zakoni|Flotnih zakonov]].<ref>Robert Gardiner, ed., Conway's All the World's Fighting Ships 1906–1921 (London: Conway Maritime Press, 1985), p. 134-135</ref> Po izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se Britanci in Nemci zavedali potencialno uničujočih posledic pomorskega poraza na ravni Cušime. Britanci so svojo bojno floto potrebovali za obrambo imperija in trgovskih poti, ki so bile ključne za njihov vojni napor. Winston Churchill, takratni Prvi Lord Admiralitete, je opisal britanskega admirala [[John Jellicoe|Johna Jellicoja]] kot »edinega moža na obeh straneh, ki bi lahko izgubil vojno v popoldnevu.«{{sfn|Churchill|1927|p=106}} Nemški pomorski poveljniki so razumeli pomen, ki ga je cesar [[Viljem II.]] pripisoval svoji vojni mornarici in diplomatski prestiž, ki ga je nosila. Iz previdnosti sta se v prvi svetovni vojni britanska in nemška flota spopadli samo enkrat, v neodločeni [[bitka pri Jutlandiji|jutlandski bitki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-Jutland|title=Battle of Jutland &#124; History, Facts, & Outcome &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> ==Časovnica== [[File:Tsushima 27 May 1905.jpg|thumb|Dnevni spopad, bitka pri Cušimi 27. maja 1905 (klikni za povečavo)]] [[File:Cruiser Aurora.jpg|thumb|{{ladja|Križarka|Avrora||2}}, ohranjena kot [[muzejska ladja]] v [[Sankt Peterburg]]u, Rusija]] [[File:Yokosuka-mikasa-08-2010.png|thumb|Bojna ladja {{ladja||Mikasa|bojna ladja|2}}, poveljniška ladja admirala [[Tōgō Heihachirō|Tōga]] v bitki pri Cušimi, ohranjena kot spomenik v Jokosuki, Japonski]] [[File:Knyaz'Suvorov1904Reval.jpg|thumb|Poleg 20 ranjenih častnikov, ki jih je evakuiral rušilec, se je poveljniška ladja admirala [[Zinovij Rožestvenski|Zinovija Rožestvenskega]] {{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}} potopila s celo posadko]] 27. maja 1905 (japonski standardni čas){{sfn|Corbett|2015b|p=223}}<ref name=Asahi /><ref name=mikasareport /> * 04.45 {{ladja||Šinano Maru|križarka|2}} (Japonska) najde [[Baltska flota|Baltsko floto]] in pošlje brezžično sporočilo »Sovražnik opažen v kvadratu 203« križarki {{ladja||Icukušima|križarka|2}}, ki ga posreduje poveljniški ladji kombinirane flote {{ladja||Mikasa|bojna ladja|2}}. * 06.05 1. divizija ({{ladja||Mikasa|bojna ladja|2}}, {{ladja||Šikišima|bojna ladja|2}}, {{ladja||Fudži|bojna ladja|2}}, {{ladja||Asahi|bojna ladja|2}}, {{ladja||Kasuga|križarka|2}}, {{ladja||Nisšin|križarka|2}}), 2. divizija ({{ladja||Jakumo|križarka|2}}, {{ladja||Azuma|križarka|2}}, {{ladja||Tokiva|križarka|2}}, {{ladja||Jakumo|križarka|2}}, {{ladja||Asama|križarka|2}}, {{ladja||Ivate|križarka|2}}) in 4. divizija ({{ladja||Asama|križarka|2}}, {{ladja||Naniva|križarka|2}}, {{ladja||Akaši|križarka|2}}, {{ladja||Cušima|križarka|2}}) japonske kombinirane flote zapustijo sidrišče v zalivu Džinhae (Činhae ali Činkai){{efn|{{coord|35.070744|N|128.675710|E}}}} in plujejo vzhodno pri 15 vozlih. »Vreme je pretežno oblačno, veter z jugozahoda, valovi še vedno visoki zaradi nevihtnega vremena v zadnjih dveh dneh.« * 07.00 Križarka {{ladja||Izumi|križarka|2}} zamenja ''Šinano Maru'' pri poročanju in sledenju Baltski floti, poroča: »Sovražnikova flota je v kvadratu 224 (20 navtičnih milj severozahodno od otoka Ukušima, Nagasaki), premika se v smeri severa-severovzhoda«. * 10.00 ''Mikasa'' pošlje brezžično sporočilo [[Cesarski generalštab|Cesarskemu generalštabu]]: »Po prejemu poročila opazovalcev bo šla kombinirana flota v bitko s sovražnikovo floto danes pri [[Okinošima (Fukuoka)|otoku Okinošima]]. Današnje vreme je dobro, vendar so valovi visoki. (japonsko 本日天気晴朗なれども波高し)«. * 10.30 5. bojna divizija ({{ladja||Icukušima|križarka|2}}, {{ladja||Macušima|križarka|2}}, {{ladja||Hašidate|križarka|2}}, {{ladja||Činen|bojna ladja|2}}) kontaktira Baltsko floto. Ostane s floto na desni strani. * 11.00 Znane so podrobnosti o formaciji ruske flote: »Desni (vzhodni) bok, 1. kolona rušilcev, 2. kolona ''Knjaz Suvorov'', razred ''Borodino'', razred ''Borodino'', razred ''Borodino'', ''Osljabja'', ''Sisoj Veliki'', ''Navarin'', ''Nahimov''; 3. in 4. kolona (rahlo zadaj) transportne in pomožne ladje, ki jih stražijo rušilci; 5. kolona (levi bok-zahodno) ''Nikolaj I'', obalna bojna ladja razreda Admiral, razred Admiral, razred Admiral, ''Oleg'', ''Avrora'', ''Donskoj'', ''Monomah''« * 11.30 3. bojna divizija ({{ladja||Kasagi|križarka|2}}, {{ladja||Čitose|križarka|2}}, {{ladja||Otova|križarka|2}}, {{ladja||Niitaka|križarka|2}}) kontaktira Baltsko floto. Ostane s floto na levem boku. * 11.55 Tōgō zbere celo posadko na zadnjem krovu ''Mikase'', opiše jim znani položaj in reče »Natačno ciljanje vseh strelov je prva in edina želja, ki jo imam trenutno.«<ref name=mikasareport>{{navedi splet|title=Imperial Japanese Navy records, 27 May 1905, Classified, Detail reports on battle of the Japan Sea Nr.2, submitted by the commander of Mikasa|language=ja|url=https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/listPhoto?LANG=default&BID=F2006090101400394413&ID=M2006090101400394422&REFCODE=C05110085200|author=[[Hikojirō Ijichi]]|access-date=14 May 2022|archive-date=25 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220625040319/https://www.jacar.archives.go.jp/aj/meta/listPhoto?LANG=default&BID=F2006090101400394413&ID=M2006090101400394422&REFCODE=C05110085200|url-status=live}}</ref>{{rp|p.1}} * 12.00 Glavni častnik za navigacijo na ''Mikasi''{{efn|[[Nunome Mitsuzō]], pozneje admiral. [[:ja:布目満造]]}} zabeleži trenutne koordinate, {{coord|34|27|N|130|1|E}}.<ref name=mikasareport />{{rp|p.1}} * 12.00 Ruska flota začne spreminjati formacije. ''Kasagi'' in ''Icukušima'' poročata o vseh podatkih v radijskih telegramih: »Desni bok ''Suvorov'' in 3 razred ''Borodino''; Levi bok {{ladja||Osljabja|bojna ladja|2}}, {{ladja||Sisoj Velikij|bojna ladja|2}}, {{ladja||Navarin|bojna ladja|2}}, {{ladja||Admiral Nahimov|križarka|2}}, {{ladja||Imperator Nikolaj I|bojna ladja|2}} in ladje razreda Admiral.« * 12.30 6. bojna divizija ({{ladja||Suma|križarka|2}}, {{ladja||Izumi|križarka|2}}, {{ladja||Čijoda|križarka|2}}, {{ladja||Akicušima|križarka|2}}) zasledujejo Baltsko floto. * 12.38 Na ''Mikasi'' ukažejo »bojne položaje«.<ref name=mikasareport />{{rp|p.2}} * 13.15 Glavna japonska skupina (''Mikasa'', ''Šikišima'', ''Fudži'', ''Asahi'', ''Kasuga'', ''Nisšin'' in 2. bojna divizija v tem vrstnem redu) vizualno opazi ruske ladje. * 13.30 Glavna ruska skupina ({{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}}, {{ladja||Imperator Aleksandr III|bojna ladja|2}}, {{ladja||Borodino|bojna ladja|2}} in {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}} v tem vrstnem redu) se začne premikati na levo (proti severu), da pokrije levo kolono, ki jo vodi ''Osljabja''. * 13.39 ''Mikasa'' dvigne bojno zastavo, in pluje na jug-jugozahod ter se približuje zahodni strani ruskega levega boka. * 13.54 ''Mikasa'' do najbližje ruske ladje ''Osljabja'': 11.000 metrov. ''Mikasa'' dvigne 'Z' zastavo, ki pomeni »Usoda cesarstva je odvisna od te bitke, naj vsak mož naredi svojo skrajno dolžnost.« * 14.00 ''Mikasa'' do ''Osljabje'': 9000 metrov. ''Mikasa'' obrne krmilo na desno in začne U-obrat s 5 ladjami, ki postopa sledijo v smeri sever-severovzhod. * 14.03 ''Šikišima''do ''Osljabje'': 8200 metrov. Ko se ''Šikišima'' začne obračati, ''Osljabja'' začne streljati. * 14.07 ''Fudži'' do ''Osljabje'': 7500 metrov. ''Fudži'' konča obrat. ''Knjaz Suvorov'' in ruska Baltska flota začnejo streljati s svojimi glavnimi baterijami. * 14.10 ''Asahi'' do ''Osljabje'': 6700 metrov. ''Asahi'' konča obrat. ''Mikasa''začne streljati na ''Osljabjo''s salvo 6-palčnih granat, da ugotovi izhodiščno razdaljo.<ref name=mikasareport />{{rp|p.2}}{{efn|Japonska cesaarska mornarica je ugotovila, da so 6-palčni topovi bolj natančni od 12-palčni in je sprejela postopek za uporabljanje 6-palčnih salv za prvotno ugotovitev razdalje.}} * 14.12 ''Kasuga'' do ''Osljabje'': 6000 metrov. ''Mikasa'' prejme prvi strel z ruskih topov. ''Šikišima'', ''Fudži'', ''Asahi'', ''Kasuga'' in ''Nisšin'' streljajo na ''Osljabjo''. * 14.14 ''Nisšin'' do ''Osljabje'': 5500 metrov. ''Osljabja'' izgubi glavni jambor in osrednji dimnik. * 14.15 Na ''Osljabji'' izbruhne velik požar in ladja upočasni. * 14.19 ''Mikasa'' do ''Suvorova'': 5300 metrov. Japonska glavna skupina začne koncentrirati svoj ogenj na rusko poveljniško ladjo {{ladja||Knjaz Suvorov|bojna ladja|2}}, ki zdaj vodi levo kolono proti severu-severovzhodu. * 14.25 ''Mikasa'' izgubi vrh zadnjega jambora.{{efn|''Mikasa'' je izgubila sposobnost oddajanja radijskih sporočil po izgubi antene. Od takrat naprej se je Tōgō zanašal na semaforiziranje z rokami ''Šikišimi'', ladji, ki je plula takoj za njim, naj ukaze odda prek radija}} ''Mikasa'' se v svoji vrsti obrne proti severovzhodu in nato vzhodu, da »prečka T«. Ruska leva kolona se v odgovor obrne proti severovzhodu in vzhodu-jugovzhodu. * 14.43 ''Knjaz Suvorov'' zagori in izpade iz bojne linije. * 14.50 ''Aleksandr'' se obrne proti severu, sledita mu ''Borodino'' in ''Orjol'' ter poskušajo zapustiti bojno linijo. * 14.55 ''Mikasa'' in 5 ladij naredijo takojšen U-zavoj levo in se obrnejo proti zahodu-severozahodu v obratnem vrstnem redu (''Nisšin'' prvi, ''Mikasa'' zadnja). * 15.10 ''Nisšin'' do ''Aleksandra'': 3700 metrov. ''Osljabja'' se potopi. ''Knjaz Suvorov'' se poskuša umakniti. * 15.14 ''Asahi'' do ''Aleksandra'': 2700 metrov. ''Aleksandr'' opusti beg na sever in se obrne jugovzhodno, sledita mu ''Borodino'' in ''Orjol''. * 15.18 ''Asahi'' do ''Borodina'': 2200 metrov. * 15.50 ''Nisšin'' in 5 ladij naredijo še en takojšen U-obrat na levo in se obrnejo proti severovzhodu v običajnem vrstnem redu (''Mikasa'' prva, ''Nisšin'' zadnji). Japonska glavna skupina v megli izgubi vizualni stik z rusko glavno skupino. * 17.51 Ruska pomožna križarka {{ladja||Ural|križarka|2}} je po bombardiranju 1. bojne divizije in torpedu z bojne ladje ''Šikišima'' potopljena.{{sfn|Campbell|1978|pages=134, 260}} * 18.03 ''Mikasa'' in glavna skupina najde preostanek ruske glavne skupine in skoncentrira ogenj na vodilnega ''Aleksandra III''. * 18.16 Na ''Aleksandru'' izbruhne velik požar. Japonska glavna skupina skoncentrira ogenj na ''Borodino''. * 19.03 ''Imperator Aleksandr III'' se potopi. * 19.04 Na krmi ''Borodina'' se zgodi velika eksplozija. * 19.20 ''Knjaz Suvorov'' se potopi. * 19.30 ''Borodino'' se potopi. Ruska ladja za popravila {{ladja||Kamčatka|ladja|2}} se potopi. Japonska 1. bojna divizija zapusti bojišče. 28. maj 1905 (japonski standardni čas){{sfn|Corbett|2015b|p=324}}<ref name=Asahi /> * 05.23 Izvidniška ladja 5. bojne divizije, [[Japanese cruiser Yaeyama|''Jaejama'']], pošlje ladji {{ladja||Icukušima|križarka|2}} signal »Sovražnik opažen v kvadratu 603, premika se proti severovzhodu«. * 05.30 Japonska kombinirana flota se začne zbirati v formaciji z več kot 20 kapitalnimi ladjami vseh bojnih divizij. * 09.30 Formacija je večinoma sestavljena. ''Mikasa'' in 1. bojna divizija se približuje s severa in pluje na jug. * 10.00 {{ladja||Izumrud|križarka|2}} se obrne proti jugu in nasede pri visoki hitrosti stran od preostale ruske flote. * 10.31 ''Mikasa'' strelja na ladjo {{ladja||Imperator Nikolaj I|bojna ladja|2}} z 9000 metrov, ki mu sledijo {{ladja||Orjol|bojna ladja|2}}, {{ladja||General-admiral Apraksin|bojna ladja|2}} in {{ladja||Admiral Senjavin|bojna ladja|2}} v tem vrstnem redu. * 10.34 Admiral Nebogatov signalizira »XGE P«, kar je po Mednarodni knjigi signalov, ki je bila takrat v uporabi, pomenilo »Predajamo se. Pojdite počasi (nadaljujte počasi)«. * 10.42 ''Kasuga'' dvigne zastavo »sovražnik je obkoljen«. * 10.45 Admiral Tōgō sprejme predajo. Križarko {{ladja||Svetlana|križarka|2}}, ki je plula na sever, potopi 3. bojna divizija. * 10.53 Streljanje se konča. <gallery widths="190" heights="550"> File:Battle of Tsushima (Chart 1-3) J.PNG|Prečkanje T-ja: Japonci so v belem, Rusi v rdečem. Na tej točki je 2. bojna divizija sledila 1. File:Battle of Tsushima (Chart 4-6) J.PNG|''Osljabja'' in ''Knjaz Suvorov'' sta poškodovana in se ločujeta od ostalih. ''Imperator Aleksandr III'', ''Borodino'' in ''Orjol'' se obračajo na sever in bežijo pred japonskimi divizijami. File:Battle of Tsushima (Chart 7-9) J.PNG|Ruska flota v sendviču med 1. in 2. japonsko divizijo File:Battle of Tsushima (Chart 10) J.PNG|Ruske ladje v morišču </gallery> ==V filmu== Bitka je bila v središču dogajanja v dveh zgodovinskih filmih na Japonskem. Prvega, ''[[Bitka v Japonskem morju (film)|Bitka v Japonskem morju]]'' (日本海大海戦, ''Nihonkai Daikaisen''), iz leta 1969, je režiral Seidži Marujama, admirala Tōga igra [[Toširo Mifune]], glasbeno podlago je ustvaril [[Masaru Sato]] in posebne učinke [[Eidži Cuburaja]]. Dramatiziran prikaz bitke je film ''Bojna himna'' (日本海大海戦・海ゆかば, ''Nihonkai Daikaisen—Umi Yukaba'') iz leta 1983 z Mifunejem ponovno v isti vlogi. Še ena, novejša uprizoritev bitke, je 4. epizoda 3. sezone 2009–2011 [[taiga drama|taiga dramske]] serije [[NHK]] {{Nihongo|[[Saka no Ue no Kumo (TV serija)|''Saka no Ue no Kumo'']]|坂の上の雲}} (dobesedno »Oblaki nad pobočjem«). ==Glej tudi== * [[Baltska flota#Zgodovina]] * [[Japonska cesarska mornarica]] * [[Ruska imperialna mornarica]] * [[Nikolaj II. Ruski]] ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|last=Bogdanov|first=M. A.|year=2004|language=ru|title=Eskadrenny bronenosets Sissoi Veliky (Эскадренный броненосец "Сисой Великий")|url=http://wunderwaffe.narod.ru/Magazine/Stapel/Sisoy/|volume=1 Stapel Series|location=Saint Petersburg|publisher=M. A. Leonov|isbn=5-902236-12-6}} * {{navedi knjigo|last=Brown|first=David|year=1990|title=Warship Losses of World War Two|url=https://archive.org/details/warshiplossesofw0000brow|publisher=Arms and Armor Press|isbn=0-85368-802-8}} * {{navedi knjigo|author=British Naval Attache Reports|date=2003|title=The Russo-Japanese War 1904–1905|publisher=The Battery Press|location=Nashville, TN|isbn=0-89839-324-8|orig-date=1907}} * {{navedi knjigo|last=Busch|first=Noel F.|title=The Emperor's Sword: Japan vs. Russia in the Battle of Tsushima|url=https://books.google.com/books?id=tu5EAAAAIAAJ|location=New York|publisher=Funk & Wagnall's|year=1969}} * {{cite journal|last=Campbell|first=N.J.M.|year=1978|title=The Battle of Tsu-Shima|journal=Warship|volume=2|issue=5|editor-last=Preston|editor-first=Antony|location=London|publisher=Conway Maritime Press|isbn=0-87021-976-6}} * {{navedi knjigo|last1=Chesneau|first1=Roger|last2=Kolesnik|first2=Eugene M.|title=Conway′s All the World′s Fighting Ships 1860–1905|url=https://archive.org/details/conwaysallworlds0000unse_l2e2|location=New York|publisher=Mayflower Books|year=1979|isbn=0-8317-0302-4}} * {{navedi knjigo|first=Sir Winston S.|last=Churchill|title=The World Crisis, Vol. III|publisher=Scribner's|location=London|year=1927|isbn=1-47422-339-7}} * {{navedi knjigo|last=Corbett|first=Sir Julian|year=2015a|title=Maritime Operations In The Russo-Japanese War 1904–1905, Vol. 1|orig-year=1914|publisher=[[Naval Institute Press]]|isbn=978-1-59114-197-6}} * {{navedi knjigo|last=Corbett|first=Sir Julian|year=2015b|title=Maritime Operations In The Russo-Japanese War 1904–1905, Vol. 2|orig-year=1915|publisher=[[Naval Institute Press]]|isbn=978-1-59114-198-3}} * {{navedi knjigo|last1=Evans|first1=David C|last2=Peattie|first2=Mark R|author-link2=Mark Peattie|title=Kaigun: strategy, tactics, and technology in the Imperial Japanese Navy, 1887–1941|publisher=Naval Institute Press|location=Annapolis, Maryland|year=1997|isbn=0-87021-192-7}} * {{navedi knjigo|last=Forczyk|first=Robert|year=2009|title=Russian Battleship vs Japanese Battleship, Yellow Sea 1904–1905|publisher=Osprey|isbn=978-1-84603-330-8}} * {{navedi knjigo|last=Friedman|first=Norman|year=2008|title=Naval Firepower; Battleship Guns and Gunnery in the Dreadnaught Era|publisher=Seaforth Publishing|isbn=978-1-84832-185-4}} * {{navedi knjigo|first=Alistair|last=Horne|title=Hubris. The Tragedy of War in the Twentieth Century|url=https://archive.org/details/hubristragedyofw0000horn|publisher=HarperCollins|year=2015|isbn=978-0-06-239780-5}} * {{navedi knjigo|last=Koenig|first=William|year=1977|edition=2004 revised|title=Epic Sea Battles| publisher = Octopus Publishing Group Ltd.|location=London|isbn=0-7537-1062-5}} * {{navedi knjigo|last=Kowner|first=Rotem|author-link=Rotem Kowner|year=2006|title=Historical Dictionary of the Russo-Japanese War|publisher=The Scarecrow Press|isbn=0-8108-4927-5}} * {{cite journal|last=Lengerer|first=Hans|editor-last=Ahlberg|editor-first=Lars|title=Iwami (ex-Orël)|date=September 2008|journal=Contributions to the History of Imperial Japanese Warships|issue=Paper V}}{{subscription required}} * {{cite journal|last=Mahan|first=Alfred Thayer|date=April 1906|title=Reflections, Historic and Other, Suggested by the Battle of the Japan Sea|journal=Proceedings|volume=36|issue=2|publisher=US Naval Institute|url=https://zenodo.org/record/1822887}} * {{navedi knjigo|author-link=Robert K. Massie|last=Massie|first=Robert K.|year=1991|title=[[Dreadnought: Britain, Germany, and the Coming of the Great War]]|publisher=Random House|location=New York |isbn=0-394-52833-6}} * {{navedi knjigo|last=McLaughlin|first=Stephen|year=2003|title=Russian & Soviet Battleships|location=Annapolis, Maryland|publisher=Naval Institute Press|isbn=1-55750-481-4}} * {{navedi splet|author-link=Aleksey Silych Novikov|last=Novikov-Priboy|first=Alexey Silych|year=1937|title=Tsushima|url=http://grandwar.kulichki.net/books/novikov/index.htm|language=ru}} * {{navedi knjigo|last1=Pleshakov|first1=Konstantin|title=The Tsar's last armada: the epic journey to the Battle of Tsushima|url=https://archive.org/details/tsarslastarmadae00ples|year=2002|publisher=Basic Books|location=New York|isbn=0-465-05792-6}} * {{navedi knjigo|last=Regan|first=Geoffrey |year=1992|chapter=The Battle of Tsushima 1905|title=The Guinness Book of Decisive Battles|publisher=Guinness Publishing}} * {{navedi knjigo|last=Semenoff|first=Captain Vladimir|year=1907|title=The Battle of Tsushima|translator-first=Captain A. B.|translator-last=Lindsay|publisher=John Murray|location=London|edition=2|url=https://archive.org/details/battleoftsushima00semerich}} * {{navedi knjigo|last=Sondhaus|first=Lawrence|title=Naval Warfare, 1815–1914|url=https://archive.org/details/navalwarfare18150000sond|location=New York|publisher=Routledge|year=2001|isbn=0-41521-477-7}} * {{navedi knjigo|last=Stille|first=Mark|title=The Imperial Japanese Navy of the Russo-Japanese War|publisher=Bloomsbury Publishing|year=2016|isbn=978-1-47281-121-9}} * {{navedi knjigo|last2=Grant|first2=Robert Francis Sidney|last1=Tikowara|first1=Hesibo|title=Before Port Arthur in a Destroyer: The Personal Diary of a Japanese Naval ...|publisher=BiblioBazaar|url=https://www.amazon.com/Before-Port-Arthur-Destroyer-Personal/dp/0554710382|isbn=0554710382|year=2008}}{{efn|To je dnevnik v japonščini, preveden najprej v španščino in iz te v angleščino. Avtor bi bil lahko Fujiwara Eisaburō (藤原英三郎 1873–1925, pozneje admiral).{{navedi splet|url=http://admiral31.world.coocan.jp/px21.htm#v002|title=藤原 英三郎|language=ja|accessdate=2023-10-07|archive-date=2023-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230903065341/http://admiral31.world.coocan.jp/px21.htm#v002|url-status=dead}}}} * {{navedi knjigo|last=Tuchman|first=Barbara W.|title=The Guns of August|location=New York|publisher=Presidio Press|year=1962|isbn=0-345-47609-3}} * {{navedi knjigo|last=Watts|first=Anthony J.|title=The Imperial Russian Navy|publisher=Arms and Armour Press|location=London|year=1990|isbn=0-85368-912-1}} * {{navedi knjigo|last=Willmott|first=H. P.|title=The Last Century of Sea Power: From Port Arthur to Chanak, 1894–1922, Volume 1|publisher=Indiana University Press|year=2009|isbn=978-0-25300-356-0}} * {{navedi knjigo|last=Wright|first=Christopher C.|year=1976|title=Imperial Russian Cruisers, Part 3|publisher=Warship International|location=Toledo, Ohio|edition=International Naval Research Organization. XIII|volume=2}} {{refend}} &nbsp;Opombe: {{seznam opomb}} ==Nadaljnje branje== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|first=Richard M.|last=Connaughton|author-link=Richard Connaughton|title=The War of the Rising Sun and Tumbling Bear: A Military History of the Russo-Japanese War, 1904–5|url=https://books.google.com/books?id=igwOAAAAQAAJ|year=1991|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-07143-7}} * {{navedi knjigo|last=Corbett|first=Julian|title=Maritime Operations In The Russo-Japanese War 1904–1905|url=https://archive.org/details/maritimeoperatio0002corb|year=1994|isbn=1-55750-129-7}} * {{navedi knjigo|last=Hailey|first=Foster|author2=Milton Lancelot|title=Clear for Action: The Photographic Story of Modern Naval Combat, 1898–1964|url=https://books.google.com/books?id=qo9AAAAAIAAJ|location=New York|publisher=Duell, Sloan and Pierce|year=1964}} * {{navedi knjigo|last=Hough|first=Richard Alexander|title=The Fleet That Had to Die|location=New York|publisher=Ballantine Paperbacks|year=1960}} * {{navedi knjigo|last=Jentschura|first=Hansgeorg|author2=Dieter Jung |author3=Peter Mickel |title=Warships of the Imperial Japanese Navy 1869–1945|location=Annapolis, Maryland|publisher=United States Naval Institute|year=1977|isbn=0-87021-893-X}} * {{navedi knjigo|last=Klado|first=Captain, Nikolai Lavrentevich|title=The Russian Navy in the Russo-Japanese War|translator=J.Hargreaves L.Dickinson|url=https://books.google.com/books?id=TSJhtwEACAAJ|publisher=Creative Media Partners, LLC|year=2018|isbn=978-1-379-23982-6}} * {{navedi knjigo|last=Klado|first=Captain, Nikolai Lavrentevich|title=The Battle of the Sea of Japan|translator=F. P. Marchant|translator2=J. Hargreaves Dickinson|url=https://books.google.com/books?id=ln2MzwEACAAJ|publisher=LeGare Street Press|year=2022|isbn=978-1-018-84573-9}} * {{navedi knjigo|last=Kostenko|first=Vladimir Polievktovich|title=On the Oryol in Tsushima: Memoirs of a participant in the Russian-Japanese War at Sea in 1904-1905|publisher=State Union Publishing House of the Shipbuilding Industry (Sudpromgiz)|location=Leningrad|year=1955|language=ru}} * {{navedi knjigo|last=Kostenko|first=Vladimir Polievktovich|translator=Tokuriki Shintarō|title=On the Oryol in Tsushima: Memoirs of a participant in the Russian-Japanese War at Sea in 1904-1905|publisher=Hara Shobo|location=Tokyo|year=1977|language=ja|isbn=978-4-562-04654-6}} * {{navedi knjigo|last=Lardas|first=Mark|year=2018|title=''Tsushima 1905: Death of a Russian Fleet''|publisher=Osprey|url=https://www.amazon.com/Tsushima-1905-Death-Russian-Campaign/dp/1472826833/}} * {{navedi knjigo|editor-last=Nish|editor-first=Ian|url=https://books.google.com/books?id=KCNFGQAACAAJ|title=''The Russo-Japanese War, 1904–5: A Collection of Eight Volumes.''|location=Folkestone, Kent|publisher=[[Global Oriental]]|isbn=978-1-901903-06-5}} (set). {{OCLC|56955351}} ** Volume 7: [https://archive.org/details/fromlibautotsus00godfgoog ''From Libau to Tsushima: A narrative of the voyage of Admiral Rojdestvensky’s fleet to Eastern seas, including a detailed account of the Dogger Bank Incident''], translated by Major, Frederick Rowlandson Godfrey (1906), by Eugene S. Politovsky. {{ISBN|978-1-901903-42-3}} ** Volume 8: ''The Battle of [[Tsushima Island|Tsushima]] Between the Japanese and Russian Fleets, fought on 27 May 1905'', translated by Captain Alexander Bertram Lindsay (1912) by Captain Vladimir Semeoff; combined with ''A Subaltern in Old Russia'', translated by Ivor Montagu (1944) by Lieutenant-General A.A. Ignatyev. {{ISBN|978-1-901903-47-8}} * {{navedi knjigo|last=Novikoff-Priboy|first=Alexey|title=Tsushima|url=https://books.google.com/books?id=4zQ1AQAAIAAJ|publisher=A.A. Knopf|year=1937}} * {{navedi knjigo|last=Olender|first=Piotr|title=Russo-Japanese Naval War 1904–1905, Vol. 2, Battle of Tsushima|location=Sandomierz, Poland|publisher=Stratus s.c.|year=2010|isbn=978-83-61421-02-3}} * {{navedi knjigo|last=Seager|first=Robert|title=Alfred Thayer Mahan: The Man And His Letters|url=https://archive.org/details/alfredthayermaha0000seag|year=1977|isbn=0-87021-359-8}} * {{navedi knjigo|last=Semenoff|first=Vladimir|title=Rasplata (The Reckoning)|url=https://books.google.com/books?id=sfsZAAAAYAAJ|location=London|publisher=John Murray|year=1910}} * {{navedi knjigo|last=Semenoff|first=Vladimir|title=The Battle of Tsushima|url=https://books.google.com/books?id=i9sPAAAAYAAJ|location=New York|publisher=E.P. Dutton & Co.|year=1912}} * {{navedi knjigo|last=Steer|first=Lieutenant, A.P.|title=[[Imperial Russian Navy]] ''The "Novik", and the Part She Played in the Russo-Japanese War, 1904''|location=New York|publisher=E.P. Dutton and Company|translator=L. A. B. Rasplata|year=1913}} * {{navedi knjigo|last=Thiess|first=Frank|title=The Voyage of Forgotten Men|url=https://archive.org/details/voyageofforgotte0000thie|url-access=registration|location=Indianapolis|publisher=The Bobbs-Merrill Company|year=1937}} * {{navedi knjigo|last2=Grant|first2=R.|last1=Tikowara|first1=Hesibo|title=Before Port Arthur in a Destroyer, The Personal Diary of a Japanese Naval Officer|url=https://archive.org/details/beforeportarthu00grangoog|location=London|publisher=John Murray|year=1907}} * {{navedi knjigo|last=Tomitch|first=V. M.|title=Warships of the Imperial Russian Navy|url=https://books.google.com/books?id=zJvfAAAAMAAJ|publisher=BT Publishers|year=1968}} * {{navedi knjigo|last=Warner|first=Denis and Peggy|title=The Tide at Sunrise. A History of the Russo-Japanese War 1904–1905|year=1975|isbn=0-7146-5256-3}} * {{navedi knjigo|last=Westwood|first=J.N.|title=Russia Against Japan, 1904-1905: A New Look at the Russo-Japanese War|publisher=State University of New York Press|year=1986|isbn=978-0-887061-91-2|url=https://books.google.com/books?id=x6tl49QUU3QC&redir_esc=n|location=Albany, NY}} * {{navedi knjigo|last=Wilson|first=H. W.|year =1969|edition=1999 revised|title = Battleships in Action|publisher=Scholarly Press|isbn=0-85177-642-6}} * {{navedi knjigo|last=Woodward|first=David|title=The Russians at Sea: A History of the Russian Navy|url=https://archive.org/details/russiansatseahis0000wood|location=New York|publisher=Praeger Publishers|year=1966}} {{refend}} {{Kategorija v Zbirki|Battle of Tsushima}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Pomorske bitke Rusije|Cušima]] [[Kategorija:Bitke v Tihem oceanu|Cušima]] [[Kategorija:Bitke leta 1905|Cušima]] [[Kategorija:Rusko-japonska vojna|Cušima]] [[Kategorija:Bitke Japonske|Cušima]] rze5pi1wos242homp4pelukwwmsxq1l Arnold I. Egmontski 0 536663 6665566 6074399 2026-04-25T21:05:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Arnold I., gospod Egmontski|image=Wapen van Egmont.svg|image_size=125px|caption=Grb in ščit gospodov Egmontskih|noble family=[[Plemiška rodbina Egmond|Rodbina Egmontskih]]|father=[[Janez I. Egmontski]]|mother=Gvida IJsselsteinska|spouse=Jolanda Leiningenska|birth_date={{circa| 1337}}|birth_place=|death_date={{death date|1409|4|9|df=y}}|death_place=}} '''Arnold I. Egmontski''', v [[Nizozemščina|nizozemščini]] '''Arnoud''', '''Arend''' ali '''Arent van Egmond''', ( {{Okoli|1337}} – 9. april 1409) je bil gospod Egmonda in [[IJsselstein|IJsselsteina]]. Bil je sin [[Janez I. Egmontski|Janeza I.]] Egmontskega in njegove žene Gvide IJsselsteinske. Od leta 1372 je bil član ministrskega sveta [[Albert I. vojvoda Bavarske|Alberta Bavarskega]]. Leta 1394 je zunaj obzidja [[IJsselstein|IJsselsteina]] ustanovil [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan. V [[Egmond aan den Hoef|Egmondu aan den Hoef]] je prenovil kapelo na gradu prednikov, grad obdal z jarkom in dal izkopati kanal, da bi ga povezal z [[Alkmaar|Alkmaarjem]].<ref>[http://www.slotkapel-egmond.nl/Slotkapel-Egmond/nl-NL/historie/arent+van+egmond+1337+1409.aspx Arent van Egmond (1337–1409)]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} at slotkapel-egmond.nl</ref> Leta 1396 je sodeloval v vojaškem pohodu v [[Zahodna Frizija (regija)|Zahodni Friziji]]. Leta 1398 je prejel v fevd gospostvo [[Ameland]] in De Bilt. Bil je poveljnik holandskih čet, ki so bile zadolžene za stabilizacijo Frizije. Prišlo je do spora z novim holandskim grofom [[Viljem II. Bavarski|Viljemom VI.]], ker je Arnold podpiral zavezništvo Trsk v [[Vojne trnka in trske|vojnah trnka in trske]]. Arnold je umrl v starosti 72 let in je bil pokopan v samostanu v IJsselsteinu. Arnold se je poročil z Jolando Leiningensko (um. 24. aprila 1434, hčerko Friderika VII. Leiningensko-Dagsburškega in Jolande Juliške). Imela sta dva preživela sinova: * [[Janez II., grof Egmondski|Janez II.]] ( {{Okoli|1385}} –1451), njegov naslednik * Viljem (ok. 1387-1451), poročen leta 1442 z Ano Henin-Boussujsko, vdovo Jakoba Borselenskega. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Melis Stoke, ''nizozemski kronik'' * Johannes a Leydis, {{Jezik|la|Opusculum de gestis regalium abbatum monasterii sancti Athalberti ordinis sancti Benedicti in Egmonda}} , napisana med letoma 1477 in 1484, prevedel jo je Kornelis van Herk * Willem Procurator, ''Kroniek'', Uitgeverij Verloren, Hilversum, 2001 [[Kategorija:Umrli leta 1409]] [[Kategorija:Plemiška rodbina Egmond|Arnold I.]] 0k16suxffk6c5n5r4m4dsttop350spd Uporabniški pogovor:Raprep 3 537071 6665498 6662620 2026-04-25T19:30:55Z Raprep 220594 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) (12. september) */ odgovor 6665498 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. |}{{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} ==[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]== Pozdravljen, hvala za dodano besedilo. Da bo to skladno z ostalimi wikismernicami, te prosim še, če, kjer potrebno in ustrezno, dodaš [[WP:POVEZAVA|notranje povezave]]. Hvala!--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 23. marec 2023 (CET) :@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] Jaz pa bi te prosil, da vso ali večino vsebine v zvezi z osamosvojitveno vojno preneseš v članek [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]. V članku o plebiscitu je po mojem mnenju dovolj samo krajši povzetek in povezava na članek o vojni, ker je tako vse bolj na svojem mestu. Hvala za tvoje prispevke. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 00:21, 24. marec 2023 (CET) == [[Deklaracija za mir 1991]] == Razveljavil sem tvoj včerajšnji dodatek v članek. Prvi odstavek dodatka je dobesedno skopiran iz knjige [https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Vojna-in-mir-notranjost.pdf Vojna in mir], kar je kršitev avtorskih pravic, drugi pa v veliki meri izvirno raziskovanje (na primer trditve o "kapitulaciji" citirani članek iz Dela nikakor ne podpira). Če vztrajaš pri zapisanem, prosim začni razpravo na [[Pogovor:Deklaracija za mir 1991]], da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 5. december 2024 (CET) :Navajanje besedil ali delov besedil iz študij, zbornikov, znanstvenih monografij ipd. literature ni kršenje avtorskih pravic - še zlasti ne v primeru, ko so objavljeni avtor navedka, publikacija, leto objave in celo stran, kjer se navedek v publikaciji nahaja. Zato razveljavi svojo razveljavitev. Če je ne boš ti, jo bom moral sam. :Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije. Deklaracija ni zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. '91, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom v Sloveniji spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, demobilizira TO itn. Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v akciji “nameščanja” zveznih carinikov na mejne prehode v Sloveniji, umakne v vojašnice. Deklaracija umika JLA iz Slovenije ni predvidela! Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo verificirati svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve s SFRJ. To ve vsakdo, ki je pozorno prebral brionsko deklaracijo. In to so opazili tudi nekateri poslanci Demosa ter 10. 7. 1991 v Skupščini RS glasovali PROTI ratifikaciji deklaracije. Izraz "kapitulacija" je uporabil Vitomir Gros - članek v Delu navaja prav njega. Kljub burnim reakcijam nekaterih poslancev Demosa je bila deklaracija na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:57, 13. december 2024 (CET) ::Besedilu Marka Hrena so manjkale navednice. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:08, 13. december 2024 (CET) :::Torej po mnenju Vitomirja Grosa je bila kapitulacija. Vse ostalo je [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirno raziskovanje]], ki tu ni dobrodošlo. Prav tako ni dobrodošlo kršenje avtorskih pravic - dobesedno prepisovanje besedil namreč to je, če ni zelo dobrega razloga za dobesedni navedek (česar tu ni). Če boš vztrajal pri tovrstnem početju, ti bomo preprečili urejanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 13. december 2024 (CET) ::::Citiranje relevantnih virov, ki navajajo faktično preverljiva dejstva & trditve, ni "izvirno raziskovanje". Zakaj potem ne brišeš Pučnikovega dretja, da je deklaracija za mir izdaja? Kdo je dokazal izdajo komu in pred katerim sodiščem? Je bila izdaja takrat zakonsko definirana - izdaja po katerem členu, katerega zakona? In na koncu - kdo si ti, da boš preprečil urejanje? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:46, 14. december 2024 (CET) :::::1) Izvirno raziskovanje je izjava "Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije" in preostanek zgornjega komentarja. :::::2) Pučnikova izjava je zelo znana v tem kontekstu in ni predstavljena kot dejstvo, pač pa kot njegovo mnenje. Enako bi šlo, če bi napisal, da je bila po mnenju Vitomirja Grosa kapitulacija. :::::3) Sem administrator slovenske Wikipedije, ki ga je skupnost pooblastila za uveljavljanje smernic in pravil projekta. :::::— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:03, 14. december 2024 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (7. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Enciklopedičen način opisovanja naj bi podal ''zaokrožen'' povzetek informacij na določeno temo. Zaokrožen povzetek zajema 'golo' ''faktografijo'', ki zadeva temo – kraje, časovna obdobja, dogodke, akterje dogajanja ipd. –, in ''kontekste'', ki spremljajo fakte teme in jih tudi pogojujejo ali vsaj oblikujejo. Faktografija, ki jo navajam v prispevku je preverljiva in verodostojna, saj se v tem delu sklicujem na akademske monografije, raziskave in študije. Zgodovinopisci, kot so Repe, Nikolić, Petrović, so med uveljavljenimi v tem delu Evrope (in širše). Globalno uveljavljena pa je zgodovinarka Todorova. Bebler kot obramboslovna referenca je v Sloveniji tako rekoč nepogrešljiv; magistrski deli, ki ju navajam, sta prestali strokovni/znanstveni preizkus. To lahko trdim tudi za izsledke raziskovalcev, zaposlenih v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja. Nič esejističnega (oz. proznega ali subjektivnega z moje strani) ni v sklicevanju na te reference. :Kontekste lahko tvorijo primarni viri – med te sodijo uradni viri (v mojem prispevku Uradni list RS, Poročevalec RS, uradni dokumenti Evropske skupnosti, Evropske komisije, Konference za evropsko varnost in sodelovanje, uradna stališča mednarodnih in domačih odločevalcev, odločbe sodišč). Nič esejističnega ni v 'golem' navajanju stališč uradnih virov; zakoni, upravni odloki, uradna politična/državna stališča, sodne odločbe, zavezujoča pravna stališča niso moja subjektivna stališča. :Primarni viri, ki lahko pojasnjujejo fakte in kontekste, ki jih obkrožajo, so tudi memoari akterjev in prič dogodkov. Navajanje memoarjev/pričanj je sprejemljivo in za bralce tudi zanimivo, če lahko dodatno osvetlijo neko že strokovno/znanstveno ugotovljeno in potrjeno 'stanje stvari' o določeni temi. Prav na ta način so memoarji/pričanja uporabljeni v mojem prispevku – kot dodatna pojasnila, ne kot 'okostje' prispevka. Na podoben način so uporabljeni tudi medijski viri kot sekundarni viri, ki prenašajo sporočila tako uradnih virov kot izjave/spomine prič in akterjev, ki so bili neposredno udeleženi v dogajanju 'teme'. :Lahko bolj natančno pojasnite svojo odločitev, da zavrnete objavo prispevka, saj brez konkretnih in utemeljenih pripomb vaša 'utemeljitev' zveni plehko? Če ni skrivnost – kaj sploh veste o znanstvenem pisanju člankov? Koliko znanstveno/strokovno recenziranih besedil ste že objavili in v katerih relevantnih strokovnih publikacijah? Ste sploh zgodovinopisec? Kdo sploh ureja zgodovinopisne članke na slovenski Wikipediji? Zakaj ne brišete očitnih nesmislov in člankov, ki v sestavkih sploh ne navajajo virov? Primer je, denimo, članek 'Pekrski dogodki'. Še ne dolgo nazaj je prav v tem članku pisalo, da je bil pred vojašnico v Mariboru 24. 5. 1991 povoženi Šimčik prva žrtev desetdnevne(!) osamosvojitvene vojne – ker med 24. 5. in 27. 6. 1991 je le 10 dni? Se ni vojna začela 27. 6. 1991 in formalno končala 7. 7. 1991? Tudi če niste zgodovinar, koledar pa verjetno znate brati? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:30, 7. junij 2025 (CEST) ::Bom zaenkrat odgovoril jaz, mogoče bo kolega, ki je prvotno zavrnil osnutek, kasneje dodal še kaj svojega. ::Celotno besedilo v osnutku je napisano izrazito pristransko, kar krši naše smernice, primer je že prva poved "Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije (RS), ampak način osamosvajanja.", ker bralcu vsiljuje interpretacijo namesto, da bi bralcu predstavila preverljivo dejstvo s podporo v virih. Wikipedičen slog bi recimo bil "Nekateri predstavniki zveznih oblasti so trdili, da ni bila sporna pravica Republike Slovenije do samoodločbe, temveč način, kako je bila ta izvedena.". Osnutek se nadaljuje na enak način skozi celotno besedilo, nanašajoč se zgolj na eno interpretacijo dogodkov, predvsem kritiko slovenske politike 1991 brez uravnoteženih pogledov ali sklicevanja na alternativne interpretacije. Tak slog je primeren zgolj za esej ali zgodovinski komentar, ne pa za enciklopedijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 7. junij 2025 (CEST) :::Ne sodite o (ne)pristranskosti zapisanega, če prebranega niti ne razumete oz. svoje "delo" opravljate malomarno. Da ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije, ampak ''način'' osamosvajanja, je '''uradno stališče''' Republike Slovenije, izraženo v izjavi, ki jo je skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije 10. 7. 1991 potrdila Skupščina RS s 189 glasovi ZA, 11 PROTI & 7 vzdržanimi. Izjava je bila objavljena v Uradnem listu št. 5 (1991). Ne sklicujem se na mnenje zveznih organov, pač pa na Uradni list RS. In v izjavi jasno piše, da nobena jugoslovanska republika in ''noben'' zvezni organ ni nasprotoval pravici do samoodločbe. Vir je tudi naveden, v mojem prispevku kot sklic H, skupaj s povezavo do izjave v Uradnem listu 5/1991. Ne znate klikniti na povezavo? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 01:23, 8. junij 2025 (CEST) ::::Za začetek, na Wikipediji se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje, upam, da ne zameriš. Če bomo razpravo nadaljevali, bi prav tako lepo prosil, da v duhu smernic Wikipedije ostanemo vljudni in konstruktivni. ::::Kar se zadeva prve povedi osnutka, razumem, da se trditev opira na uradno izjavo Skupščine RS, ampak četudi gre za uradno stališče države, je v enciklopedičnem besedilu treba to jasno opredeliti kot takšno — torej z navedbo, kdo je trdil, kdaj, in v kakšnem kontekstu. Wikipedija ne povzema niti uradnih dokumentov kot absolutnih in univerzalnih dejstev brez konteksta in virov — to je osnovna [[Wikipedija:Nepristranskost|zahteva po nevtralnosti]]. Kar se tiče celotnega osnutka: težava ni le v eni povedi, temveč v splošnem slogu članka, ki stalno povzema eno samo interpretacijo dogodkov — torej predvsem kritično razlago slovenske politike ob osamosvajanju, brez ustreznega prikaza širšega konteksta ali alternativnih pogledov. To se med drugim kaže v uporabi izrazov kot so "sprenevedanje", "figa v žepu", "relativno lahek zalogaj", "psihološko-propagandna bitka", itn.; uporabi trditev, ki akterjem pripisujejo motive (npr. da so se za nekaj zavestno odločili, da so želeli povzročiti krizo ipd.), kar je lahko del analize, ne pa enciklopedičnega zapisa; navajanju dogodkov brez uravnoteženih pogledov, kot da so interpretacije samoumevne resnice. Tak slog je po Wikipedijinih merilih bližje eseju ali publicističnemu komentarju, ne pa enciklopedičnemu članku. Če je v ozadju osnutka želja predstaviti manj poznano ali zamolčano plat zgodovine osamosvajanja, je to vsekakor legitimno, vendar mora biti predstavitev 1.) jasno opredeljena kot določen pogled ali razlaga, z virom in kontekstom, 2.) uravnotežena z vključitvijo drugih vidikov, interpretacij ali odzivov, 3) napisana v nevtralnem, enciklopedičnem jeziku, brez retoričnih figur ali emocionalno obarvanih izrazov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:34, 8. junij 2025 (CEST) :::::Če bi prebral članek v celoti in ga razumel, bi vedel, da je kontekst sprejetja izjave Skupščine RS glede spornega načina osamosvajanja RS pojasnjen; vključno s tem, kdo je izjavo sprejel (glasovi za, proti, vzdržani), kdaj in kje. Teh pojasnil, jasno, ni v uvodnem Povzetku. Zadržan odnos do uradnih stališč in dokumentov je lahko razumljiv, a ni razloga, da bi sklicevanje na tovrstne vire zavračali, če njihovo faktično točnost potrjujejo tudi drugi viri. V mojem članku ni navrženo le to, da je Skupščina RS z izjavo, sprejeto 10. 7. 1991 (po vojni!), priznala, da nobena jugoslovanska republika in zvezni organ ne nasprotuje pravici do samoodločbe RS, vključno z odcepitvijo (to pravico je RS jamčila tudi Ustava SFRJ), opisani so tudi povsem eksplicitni pozivi slovenskemu vodstvu, naj Slovenija zapusti Jugoslavijo. Skratka, ne le, da druge republike Slovenije niso zadrževale, srbsko vodstvo (iz razlogov, ki so v članku pojasnjeni, skupaj s kontekstom spora med Slovenijo in Srbijo, ki se je začel že v 1980ih) je Slovenijo želelo celo "izgnati" iz SFRJ (izraz, ki ga je v svojih spominih uporabil srbski član Predsedstva SFRJ Jović). Izganjanje Slovenije iz SFRJ je opazil tudi ameriški ambasador Zimmermann; slednji poleg svojih opažanj in analiz v svojih spominih navade tudi Kučanove trditve, da ga je srbsko vodstvo vse od večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 pozivalo naj se v Sloveniji razpiše referendum in naj Slovenija zapusti SFRJ, če bo večina na referendumu glasovala za samostojnost. Podobno izkušnjo v svojih spominih opiše tudi Drnovšek; še več, Drnovšek se je s srbskim vodstvom že pred vojno pogovarjal tudi o umiku JLA iz Slovenije (umik JLA je bil razumljen kot predpogoj samostojnosti). Manj kot 2 tedna pred razglasitvijo samostojnosti je predsednik zvezne vlade Marković v Skupščini RS povsem jasno povedal, da ne nasprotuje plebiscitni odločitvi in razdružitvi Slovenije, a da se je treba pred razdružitvijo dogovoriti glede vrste (predvsem ekonomskih) zapletov. (Za primerjavo: Velika Britanija se je razdružila z EU 4 leta in pol po brexit-referendumu, večino tega časa se je pogajala glede pogojev izhoda.)  Vse to je opisano v članku – dodatni viri, ki pritrjujejo izjavi v Uradnem listu RS. Sklicevanje na uradni vir v tem primeru v ničemur ne načenja rigorozne enciklopedične faktičnosti. :::::Podobno je z uporabo "čustvenih izrazov", še zlasti, če jih uporabljajo sami akterji opisanih dogodkov. Izraz "''s figo v žepu''" (nanaša se na neizpolnjene obljube, ki jih je Demosova vlada dajala predsedniku zvezne vlade Markoviću glede vplačila carin v zvezni proračun) ni moj, je uporabljen v publikaciji, ki jo je izdala Carinska uprava Republike Slovenije (ta je navedena med viri – referenca III). Če v članku uporabim izraz slovenskih carinikov, v ničemer ne zmanjšam faktičnosti njihovega hvalisanja in priznanja, da so Markovića v poplebiscitnem obdobju vse do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 vlekli za nos – obljubljali so vplačilo carin, a jih nikoli vplačali v zvezni proračun. Če bi, denimo, našli Hitlerjevo zabeležko, da je "''treba vse judovske svinje pobiti''", bi v ničemer ne zmanjšali faktografske rigoroznosti enciklopedije, če bi v njej uporabili ta komentar. Izraz "''sprenevedanje''" je čustveno nabit? Resno? Lahko navedeš ne-čustveno sopomenko izraza? Izraz povzemam po Repetu; Repe v svoji zgodovinopisni monografiji zapiše, da se je slovensko vodstvo "''v odnosu do Markovića odločilo za tipično jugoslovansko taktiko zavlačevanja, sprenevedanja in 'nadmudrivanja'''". Grozno – uporabil je celo izraz "''nadmudrivanje''"! Boš Repetu očital nestrokovnost? Fascinantno je, kako dlakocepsko bereš moj članek in te moti domnevna čustvena nabitost posameznih izrazov, dasiravno je na slovenski Wikipediji, še zlasti na njenem zgodovinskem "oddelku", ogromno smetja, ki ni le faktično netočno in odkrito pristransko, je praviloma tudi brez sklicev na relevantne znanstvene/strokovne vire. Akademski zgodovinopisec Repe ti glede strokovne rigoroznosti ne seže niti do gležnja, ne? Ti si strokovnjak z mednarodno priznanimi zgodovinopisnimi referencami, ki bi celo Repetu zavrnil članek, če bi se odločil pisati za Wikipedijo? :::::Moti te čustvena nabitost izraza "''psihološko-propagandna bitka''"? Povzemam ga po Zimmermannu (v mojem članku referenca 8), ki v svojih spominih o razpadu Jugoslavije in vojaških prijemih slovenske strani uporabi izraz "''psychological warfare''". Izraz sploh ni čustveno nabit, uporablja ga tudi obramboslovna in vojaška stroka: psihološka vojna, psihološka operacija, propagandna vojna, psihološka obramba, psihološka in propagandna vojna ipd. Tudi v zapisu, da so bile obkoljene in neoskrbovane posadke JLA ''relativno lahek zalogaj'' za slovenske borce, je čustvena nabitost le tvoja projekcija. Saj res, kakšna je ne-čustvena verzija sintagme "''relativno lahek zalogaj''"? Je treba zaradi tvojih projekcij in izmišljij glede posameznih domnevno čustveno nabitih izrazov blokirati članek v celoti? :::::Zapišeš, da akterjem pripišem zavestne odločitve/motive. Spet splošna in plehka opazka, brez konkretnih primerov. Lahko le ugibam, kaj te je zmotilo. Načeloma je tako, da so akterji akterji prav zato, ker imajo določene motive in sprejemajmo zavestne odločitve. Motivi/odločitve jih ženejo v ''akcijo'', zato jim tudi pravimo – ''akterji''. Demosova vlada si je povsem zavesno (ne po naključju) prisvojila carine, ki so bile v SFRJ lastni in neposredni prihodek zvezne vlade. In povsem zavestno sprejela tveganje, ki je nastopilo s prilaščanjem tujega. Povsem zavestno je zavračala dogovorjeno in izpogajano razdružitev pod pogoji federacije – na kar je slovensko vodstvo opozarjal Drnovšek. Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner. Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja. Tudi relevantni mednarodni dejavniki (ZDA, Evropska skupnost, KEVS idr.) so opozarjali slovensko vodstvo na nesprejemljivost enostranskih in ne-izpogajanih osamosvojitvenih potez ter na tveganja, povezana z njimi. Vse te odločitve vodstva RS glede ignoriranja zveznih institucij in zavračanja osamosvojitve pod zveznimi pogoji so bile – zavestne. Posledica zavestne odločitve je bilo tudi spreminjanje zakonodaje na področju obrambe (že pred plebiscitom); posledica tega spreminjanja sta bila prisvajanje obrambnih pristojnosti s strani RS in omejitev napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Tudi tveganja, povezana s tem spreminjanjem, so bila zavestno sprejeta. Zaradi spora (z JLA) glede obrambnih pristojnosti v RS in napotitev nabornikov so se zgodile Pekre. 3 dni po incidentu v Pekrah je TO iz mariborskega TAM-a odpeljala še 4 oklepnike, izgotovljene za JLA. Povsem zavestna kraja in povsem zavestno sprejemanje tveganja. Povsem zavestno je bila sprejeta tudi odločitev za oborožen spopad z JLA in prelivanje krvi, ki ga je pri naselju Pogance začela slovenska stran. Povsem zavestno je bil izdan ukaz "republiške koordinacije" za napade na večje in dobro oborožene kasarne JLA v Ljubljani in na Vrhniki, ki pa so ga podrejeni častniki TO, ki so bili v blokadi teh kasarn, ignorirali ali zavrnili, saj so se zavedali tveganja devastacije in morije v gosto poseljenem urbanem okolju v primeru odgovora JLA na napade TO. Itn. :::::Da, Wikipedija dopušča tudi drugačne poglede (''points of view'') na isto temo, dokler so jasno označeni – članek, ki ga objavljam, pojasnjuje nekatere pravne in politične kontekste, kar je omenjeno že v naslovu članka. Points of view pristop omogoča, da se predstavi več različnih stališč o isti temi, še posebej v primerih, kjer je tema sporna ali večplastna, kar je pogosto v družbenih, političnih ali filozofskih temah. Tema spopada v RS oziroma dogajanj, ki so pripeljala do njega in mu sledila, je kontekstualno večplastna; konteksti, ki se "križajo" v osamosvajanju in spopadu poleti 1991 imajo različno "genealogijo" in različne časovne razpone, najstarejši me njimi segajo že v osemdeseta leta. Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991. :::::Wikipedija dopušča več člankov na isto temo, če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. Kot rečeno, moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih informacij in virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:14, 8. junij 2025 (CEST) ::::Gre za analizo na podlagi primarnih virov, kar je nezaželeno. Predlagam, da se raje sklicuješ na sekundarne vire in se pri tem držiš smernic, ki jih je kolega podal zgoraj. Na nesmiselne napade pa se ne bom odzival. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. junij 2025 (CEST) :::::Osnutek članka za Wikipedijo je popravljen, skladno z recenzijskimi pripombami rednega profesorja zgodovine na Filozofski fakulteti dr. Boža Repeta. Repe je vsebino članka že po prvem branju ocenil kot »dober približek realnemu dogajanju«, zato članku v faktičnem smislu ni bilo nič odvzeto, so pa, kot rečeno, bile upoštevane in dodane Repetove pripombe. Tako članek ne vsebuje le opisa neposrednega konteksta spopada (carine), pač pa tudi opis širšega konteksta (v dodanem poglavju »Predzgodovina«). :::::Kvintesenca znanstvenih/strokovnih/enciklopedičnih besedil je prav utemeljenost na preverljivih in verodostojnost faktih ter strokovnih mnenjih. Ogrodje članka zato tvorijo akademski (sekundarni) viri, dopolnjeni s primarnimi viri. Mestoma se sklicujem tudi na poročanje/analize relevantnih medijev in pravna menja (npr. mnenje Badinterjeve komisije) – tako relevantne medije kot pravna menja Wikipedija umešča med zanesljive sekundarne vire. :::::Navajanje primarnih virov bralcu pomaga razumeti kontekste, zaključke strokovnih ugotovitev ter včasih tudi deduktivni proces strokovnih analiz. Poleg tega mu povezave do primarnih virov omogočajo lastno raziskovanje in zaključke. Med primarne vire štejejo pravni akti (zakoni, mednarodne pogodbe), stališča in izjave akterjev dogajanja, njihovi spomini ipd. Pravni dokumenti, kot so mednarodne konvencije, zakoni, odredbe, izjave, so navedeni predvsem z namenom informiranja bralstva glede pravnih kontekstov/vidikov obravnavanih tematik. Stališča, izjave in memorije akterjev dogajanja so navedeni, če jih je v svoji analizi uporabil že kateri od relevantnih (npr. akademskih, medijskih) sekundarnih virov, na katere se sklicujem, oziroma se vsebinsko in dejstveno ujemajo z deskripcijami strokovnih analiz/gradiv. Prav z namenom transparentnosti so sklici na koncu članka razvrščeni po skupinah. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 17:41, 11. avgust 2025 (CEST) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Pekrski dogodki]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Pekrski dogodki| [[Pekrski dogodki]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Pekrski dogodki|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Pekrski dogodki]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:12, 10. junij 2025 (CEST) :Glej tudi [[WP:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[WP:KOI]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:16, 10. junij 2025 (CEST) :Povzemanje in citiranje na Wikipediji ni prepovedano. Še zlasti ne v primeru, ko so povzetki oz. navedki natančno označeni. Viri in reference mojih besedil so jasna; sklici niso navedeni le na koncu besedil, pač pa tudi med vrsticami, skupaj z oznakami strani. Prav zato lahko zlahka najdete moje sklice. Vaše(?) besedilo o Pekrskih dogodkih ima pomanjkljivo označene sklice. Ti so omenjeni le na koncu besedila, ne pa med vrsticami oz. v besedilu – tako je nemogoče preveriti posamezne trditve v besedilu. Pravilo Preverljivosti pri Wikipediji je jasno: pripis vira je potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:52, 11. junij 2025 (CEST) ::Primeri kršenja avtorskih pravic: ::* Tvoja verzija: :::"JLA bi se lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, če bi hotela oba centra zavzeti in ukiniti. Operativno vzeto bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki TO neizkušeni in posadka maloštevilna[I]:279, centra je varovala po ena proti-diverzantska četa, kar bi bilo ob resno načrtovani akciji JLA premalo. :::Po dogodkih v Pekrah se je sekretariat za ljudsko obrambo RS odločil za novo kočljivo potezo. V noči s 26. na 27. maj 1991 so iz mariborskega TAM-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, odpeljali štiri izgotovljene oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk vrha JLA in mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta dosegla, da so bila vozila po treh tednih vrnjena.[I]:280" ::* Verzija iz knjige Jutri je nov dan: :::"JLA bi se torej lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe predsedstva iz 8. maja, če bi hotela centra zavzeti in ukiniti. V operativnem smislu bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki neizkušeni in tudi niso imeli prave zaščite (kot piše Janša, naj bi oba centra varovala po ena protidiverzantska četa, kar bi bilo - ob resno načrtovani akciji JLA z oklepniki, helikopterji in drugimi sredstvi - dosti premalo). :::Srečen razplet v Pekrah je potem v obrambnem ministrstvu spodbudil željo po novem dokazovanju slovenske moči. V noči s 26. na 27. maj so iz mariborskega TAM-a odpeljali štiri dokončane oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk armadnega vrha pa tudi mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta povzročila, da so vozila po treh tednih vrnili v zameno za pisno jamstvo, da ne bodo uporabljena na ozemlju Slovenije." ::To ni povzemanje, temveč parafriziranje, kar se šteje za kršitev avtorskih pravic, zaradi česar je lahko Wikipedija v pravnih težavah. Če si avtor knjige in želiš, da je besedilo objavljeno na Wikipediji, lahko pošlješ dovoljenje na permissions-sl@wikimedia.org, obrazec je dostopen na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:33, 11. junij 2025 (CEST) :::Na Wikipediji je parafraziranje dovoljeno, vendar mora biti podprto z zanesljivimi viri, OBVEZNIMI in-line navedbami virov in ne sme izkrivljati pomena izvirnega besedila. :::Od urejevalcev se pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Zakaj dlakocepiš glede mojega Povzetka, ki je oprt na verodostojne (priznane) vire, ki jih je moč preveriti? Na koliko verodostojnih virov (s strokovnimi referencami) je oprt preostanek članka Pekrski dogodki? Kako je moč preveriti posamezne trditve v preostanku članka, če besedilo sploh ni označeno z in-line sklici? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:50, 11. junij 2025 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (12. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Osnutek ima še zmeraj ogromno problemov, zato je bil odklonjen. 1.) Kot prvo ni napisan v nevtralnem enciklopedičnem tonu, uporablja besede kot so »sprenevedanje«, »lagal«, »zahrbtne poteze«, »psihološko-propagandna vojna« itd. Napisan je v tonu kot, da je vse dejstvo. Nikjer ni pojasnjeno kdo ima taka stališča, ali obstajajo morda še kakšne druge interpretacije. To vse krši pravilo o nevtralnosti. 2.) Je preobsežen, s preveč podrobnostmi in se zato bere kot esej in ne kot enciklopedičen članek. Na Wikipediji ne objavljamo esejev, temveč povzetke bistvenih dejstev. 3.) Viri so neuravnoteženi, saj se osnutek preveč opira na posamezne interpretacije (npr. Božo Repe, Warren Zimmermann, določeni memoarji). Kot omenjeno pod 1.) je na Wikipediji ključno predstaviti več različnih zanesljivih virov in ob tem jasno ločiti dejstva od interpretacij. Če obstajajo različna zgodovinska branja (slovenska, srbska, mednarodna), jih je treba enakovredno predstaviti, kar osnutek ne počne. 4.) Nekateri deli so napisani tako, da zvenijo kot lastna interpretacija pisca, npr. prvi odstavek razdelka "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS". To imenujemo izvirno raziskovanje, ki je na Wikipediji strogo prepovedano. 5.) Kot zadnje naj omenim avtorske pravice. Šel sem ponovno primerjati knjigo Jutri je nov dan avtorja Boža Repeta in vsebina tega osnutka je praktično enaka njegovim pogledom in interpretacij v knjigi. To se mimogrede tudi navezuje na točko 4.). Veliko odstavkov je močno parafriziranih kar je prav tako kršenje avtorskih pravic, kar sem omenjal že v preteklosti. Predlagam, da mogoče razmislite o objavi tega osnutka kje drugje. Morda bi bil sprejet na sestrskem projektu Wikiknjige.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:37, 12. september 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Tvoje urednikovanje ni skladno s temeljnimi pravili Wikipedije, zlasti glede parafraziranja, avtorskih pravic, nevtralnega stališča in prepovedi izvirnega raziskovanja. Posebej problematično je selektivno poseganje v vsebine s področja zgodovinopisja. Gre za strokovno zahtevno področje, ki terja dobro poznavanje metodologije, kontekstov in relevantne strokovne/znanstvene literature. Tvoje interpretacije in selektivno problematiziranje vsebin člankov kažejo na pomanjkanje tovrstnega znanja, kar vodi v vsebinsko neustrezne uredniške zaključke in cenzorske ukrepe. Opazna je tudi tvoja nekonsistentnost pri urejanju ter jasen vtis pristranskosti, saj določene interpretacije (navkljub njihovim vsebinskim pomanjkljivostim in kršenju pravil Wikipedije) privilegiraš/dopuščaš, druge pa neupravičeno problematiziraš. Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju z načelom nevtralnosti in škoduje verodostojnosti enciklopedičnih vsebin. :Cenzuriraš parafraziranje, čeprav to na Wikipediji NI PREPOVEDANO, če jasno pripišeš avtorstvo oz. parafrazirani del besedila označiš/zaključiš z in-line omembo vira in vir navedeš tudi med sklici oz. viri/literaturo (https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Close_paraphrasing). Parafraziranje in dobesedno navajanje avtorjem člankov na Wikipediji omogočata, da se čim bolj dosledno držijo ugotovitev iz strokovno relevantne literature – tovrstno "oklepanje" literature je še zlasti pomembno, ko gre za literaturo avtorjev z akademskim ozadjem/referencami. Ideja, da je močno parafraziranje ("close paraphrasing") kršenje avtorskih pravic, je tvoj cenzorski izmislek. :Parafraziranje pomeni kršenje avtorskih pravic le v primeru, če ni ustrezno označeno. Parafraziranje v mojem osnutku je označeno skladno s pravili Wikipedije; prav zato si lahko celo ti, ki očitno nisi najbolje seznanjen z zgodovinopisno literaturo, zadevajočo obdobje 1980ih in leto 1991 v RS/SFRJ, brez težav poiskal avtorja, njegovo monografijo in v slednji strani s parafrazami, uporabljenimi v mojem osnutku. Kršenje Repetovih avtorskih pravic (ali celo prisvajanje njegove intelektualne lastnine?) z moje strani je tako še en izmed tvojih izmislekov. :Parafraziranje cenzuriraš, a če ugotovitve iz literature povzamem s svojimi besedami, osporavaš izboru opisnih izrazov in/ali pa zapisano cenzuriraš z argumentom, da je lastno raziskovanje na Wikipediji prepovedano. Kako ločiš med povzemanjem in lastnim raziskovanjem, če ne poznaš zgodovinopisne literature? Tako te je zmotil podnaslov "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS"; zapisal si, da gre za nedovoljeno raziskovanje z moje strani. Ne, gre za povzetek ugotovitve iz strokovne literature; vira resda nisem navedel v samem podnaslovu (ker bi bil vir zapisan v podnaslovu videti nekoliko nenavadno), je pa omenjen v besedilu pod njim: "RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.[IV]:80" Poleg tega – članek je pred objavo na Wikipediji recenziral zgodovinopisec prof. Repe. Z zapisanim se strinja. Pomeni – s povzetkom, da je (bila) samostojnost RS pogojena z umikom JLA s teritorija RS, se strinjata (vsaj) dve zgodovinopisni (akademski) "referenci". :Izpostavil si nekatere (po tvojem mnenju) sporne izraze; pišeš, da niso »nevtralni«. Izraz "psiho-propagandna vojna" je sprejemljiv tudi za Wikipedijo – gre za "nevtralen" termin, ki se uporablja v strokovni varnostni in vojaški literaturi, zlasti v starejših delih; na Wikipediji so članki s takšnim oz. podobnimi izrazi; npr.: https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda_and_psychological_warfare_in_the_Gaza_Wars; https://en.wikipedia.org/wiki/Psychological_warfare; https://hr.wikipedia.org/wiki/Psiholo%C5%A1ki_rat Izraz ne ocenjuje moralnosti dejanja, ampak opisuje vrsto delovanja (psihološko vplivanje + propagando + širjenje dezinformacij). Zimmermann, en izmed virov v mojem članku, uporabi izraz "psyhological warfare". A tudi če izraza ne bi uporabil noben vir, njegova uporaba v povzemanju virov ni prepovedana. :Pri uporabi izraza "zahrbtne poteze" ne gre za mojo vrednotno sodbo, ampak za razlago motivacije enega akterja (JLA), tj. gre za njegovo razumevanje oz. interpretacijo ravnanja drugega akterja (slovenske strani); izraz je nedvoumno pripisan akterju (v smislu: "XY je ravnanje razumel kot zahrbtno, zato je ukrepal na način QZ…", "po mnenju akterja XY je bilo dejanje akterja AB zahrbtno, zato je sprejel ukrepe QZ…"). Tvoj zapis, da "nikjer ni pojasnjeno, kdo ima taka stališča" (glede zahrbtnosti), je zato laž. Takšna stališča so povsem jasno pripisana generalom/častnikom JLA in ta stališča so bila med motivi za njihove poteze/ravnanje. :Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih (sekundarnih) virov kot obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ([[Slovenska osamosvojitvena vojna|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_osamosvojitvena_vojna]]). Cca 80 % obstoječega članka (tj. poglavje "Potek osamosvojitvene vojne" v celoti) se sklicuje le na en vir – na zapise brigadirja SV Janeza Švajncerja, objavljene na Uradu RS za informiranje (torej na "uradu za propagando"). Gre za primarni vir, ne sekundarni. Na koncu članka je med viri in literaturo sicer našteta cela vrsta raznih virov, a teh virov s trditvami v članku ni moč povezati in z njimi preveriti ne vsebine zapisanih trditev v članku ne resničnega avtorstva teh zapisov. Preostalih cca 20 % vsebine obstoječega članka pa se sklicuje predvsem na memoarje in analize Braneta Praznika, v času spopada v Sloveniji zaposlenega v varnostno-obveščevalnih strukturah RS. Pomeni – obstoječi članek skoraj v celoti temelji na dveh primarnih virih in je brez sklicev na relevantne zgodovinopisne strokovne (sekundarne) vire z akademskim ozadjem/referencami. Akademski viri bi morali biti v jedru enciklopedičnega članka, ker implicirajo, da so verjetno prestali recenzijski strokovni/znanstveni postopek. In praviloma vključujejo pester nabor relevantnih virov in osvetlijo obravnavajo temo z različnih zornih kotov. Lep primer je Repetova monografija "Jutri je nov dan", v kateri so navedeni preverljiva dejstva in pogledi različnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih akterjev, vpletenih v dogajanje. :Glavni članek tudi ni uravnotežen: oba glavna sklica v njem – brigadir Švajncer in Praznik – sta udeleženca (veterana) spopada v Sloveniji poleti 1991; kje so ugotovitve in pogledi pripadnikov JLA? Obrambni minister vlade SFRJ general JLA Veljko Kadijević je izdal knjigo z opisom svojega videnja dogajanja v Sloveniji in razpada Jugoslavije; tudi slovenski general v JLA Konrad Kolšek, ki je na začetku poveljeval intervenciji JLA v Sloveniji, je svoje ugotovitve objavil v knjigi. Če do zdaj nisi vedel za njune zapise, zdaj veš. Boš kot urednik Wikipedije, ki baje veliko da na uravnoteženost/nepristranskost člankov, že objavljenega zaradi neuravnoteženosti umaknil? :Wikipedija dopušča več člankov na isto temo iz vrste razlogov, npr. če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. :Moj članek opisuje širše in neposredne pravno-politične kontekste v različnih obdobjih (druga polovica 1980ih + 1991), ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in presenetljivega razpleta. Konteksti so mnogoteri in prepleteni, bistvene podrobnosti in primerjave omogočajo poglobljeno razumevanje dogajanja pred spopadom in politično-pravni razplet. Poslanstvo enciklopedije je pojasniti zadeve, ne poenostavljanje kompleksnih procesov in dogajanja, ki lahko vodi v svojevrstno falzificiranje dogajanja v preteklosti. Če je tema kompleksna (npr. zgodovinski konflikti in njihovi širši in ožji/neposredni konteksti), je daljši članek povsem primeren. Wikipedija ne omejuje dolžine člankov, omejitev je tvoj cenzorski izmislek. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:58, 25. januar 2026 (CET) ::Moje mnenje: tekst navaja zavidljivo število kakovostnih virov in deluje odlično referenciran, toda podton je izjemno omalovažujoč do osamosvojitve, ker v njem mrgoli pridevnikov, ki po esejistično izražajo kvečjemu avtorjevo mnenje - namesto točnega povzemanja vsebine zanesljivih virov, kot bi morali. Med bolj izstopajočimi primeri je denimo trditev, da je slovensko vodstvo »lahkotno« kršilo dogovor z JLA, kar je čisto [[WP:OR|izvirno raziskovanje]], prav tako termin »psihopropagandna« vojna. Izvirno raziskovanje je tudi trditev, da je »s prelivanjem krvi začela slovenska stran« - navedeni viri razlagajo, da ni jasno, kdo je sprožil prvi strel in da je mogoče šlo celo za nerodnost. Od splošnejših težav velja omeniti še dejstvo, da je izraz »carinska vojna« v navedenih virih uporabljen publicistično, kot metafora za dogajanje, ki je vodilo do dejanskega vojaškega spopada, medtem ko pričujoči odstavek v isti koš vrže še ta (fizični) spopad, kar med vrsticami dodatno poniža vojno in slika slovensko stran kot krvoločnega agresorja (pri tem denimo zamolči, da je JLA kasneje metala celo sporne kasetne bombe na barikade, pri čemer je umrlo kar nekaj civilistov). ::Menim, da bi tako pristranski tekst naredil izjemno škodo javni podobi slovenske Wikipedije. Ne oporekam dejstvu, da je bilo ravnanje slovenskega političnega vodstva daleč od brezmadežnega in če bi šlo pri pričujočem sestavku za točen povzetek zanesljivih virov, bi ga podprl tudi v trenutni obliki. Niti dolžina ni problem. A se zaradi navedenih razlogov strinjam, da bi rabil precej predelave preden bi bil primeren za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:58, 21. april 2026 (CEST) :::Slovenska stran (ne JLA) je kršila dogovorjena premirja; na kar je opozarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil član posredniške "trojke" ES. Glede na število virov, ki sem jih prebral, lahko zapišem, da je bilo kršenje premirij s slovenske strani – lahkotno. To je moj povzetek prebranih virov, ki pa ga ti označiš kot "lastno raziskovanje". Nima veze; konec koncev lahko besedo "lahkotno" brišem iz besedila, s tem besedilo ne izgubi veliko, saj poanta ostane – slovenska stran je kršila premirja. A tvoje spotikanje ob takšne malenkosti razkrije, kako deluje cenzura – "administrator" lahko avtorjev povzetek virov enostavno razglasi za lastno raziskovanje in prepreči objavo prispevka. :::Viri so tudi jasni, kdo je začel s prelivanjem krvi v Sloveniji. Npr. Janez Janša v "Premikih" zapiše, da je bil prvi spopad med TO in JLA pri naselju Poganci, kjer je TO ob 2. uri 27. 6. 1991 naredila cestno barikado, na katero je ob 4. uri naletela enota JLA iz vojašnice v Karlovcu. V spopadu, ki je sledil, je bil ranjen podporočnik JA. Zgodovinar Božo Repe v "Jutri je nov dan" navede tudi ime tega podporočnika (Jasmin Kadić). Kadić je bil prvi in edini ranjeni v spopadu, mrtvih ni bilo – pomeni: slovenska stran je začel s prelivanjem krvi, JLA v tem spopadu ni ranila in ubila nikogar. Kdo je sprožil prvi strel, je druga zgodba. Po mnenju Janše je pri Pogancih prva streljala JLA, po mnenju gen. JLA Konrada Kolška pa slovenska stran. Da je prva streljala slovenska stran, trdijo tudi nekateri slovenski viri, ki pa dodajo, da je bil prvi strel posledica nerodnosti teritorialca. Irelevantno, kdo je prvi streljal pri Pogancih, glede na to, da je spopad v Sloveniji z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji (mednarodni) meji SFRJ v Sloveniji začela slovenska stran že vsaj dan prej. Zavzetje mejnih prehodov s cca 3000 slovenskimi teritorialci in miličniki so kot začetek spopada v Sloveniji prepoznali tuji politični analitiki in diplomati, seznanjeni s podrobnostmi dogajanja – med njimi veleposlanik ZDA v SFRJ W. Zimmermann, kar izrecno omeni v svojih memoarih – kot tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. :::"Carinska vojna" je z ozirom na cilj prispevka – razsvetliti politične in pravne kontekste spopada – bolj primerno poimenovanje spopada kot, denimo, "vojna za samostojnost" ali "osamosvojitvena vojna" ali "vojna za Slovenijo". Neposredni kontekst (poleg mnogih drugih posrednih) spopada je dobro raziskan in znan – slovensko neizvajanje zveznih predpisov na zunanji meji SFRJ in protipravno prisvajanje carin, ki so v SFRJ bile lastni in neposredni prihodek zvezne vlade/proračuna. V spopadu poleti 1991 nista bila napadeni ne Slovenija ne samostojnost; ogrožene ne teritorialna integriteta, ne institucije oblasti, ne narodna identiteta. Marković je manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti v govoru v Skupščini Republike Slovenije priznal rezultate plebiscita in pravico Slovenije do osamosvojitve ter predlagal pogajanja glede razdružitve in z njo povezanih ekonomskih zadev ter bodočih odnosov, a so ga demosovci izžvižgali. Razlog spopada v Sloveniji je bil slovenski enostranski in ne-izpogajan '''''način''''' uresničitve pravice do samoodločbe oz. osamosvojitve; nobena jugoslovanska republika in noben zvezni organ ni nasprotoval pravici Slovenije do samoodločbe – kar je zapisano tudi v Izjavi Skupščine Republike Slovenije, ki jo je 10. 7. 1991 sprejela skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije (glej Uradni list RS 5/1991). V dneh pred načrtovano razglasitvijo so relevantni mednarodni dejavniki in visoki predstavniki držav svarili oblasti v RS, naj se vzdržijo enostranskih in z zveznimi organi nedogovorjenih potez ter da enostranske poteze ne zavezujejo nikogar – ne mednarodnih institucij in držav, da priznajo samostojnost RS, ne vlade SFRJ, da spoštuje odločitve in poteze oblasti RS. :::Slovanska oblast je z enostranskimi in ne-izpogajanimi potezami (kot je prisvajanjem carin) izzvala spopad v Sloveniji, z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ s pripadniki TO in milice začela spopad v Sloveniji ter pri Pogancih prva prelila kri. Slovenske oborožene sile (TO, milica in cca 5000 lovcev – sodelovanje lovcev v spopadih pomeni kršenje mednarodnega prava) so napadale enote in objekte JLA, ki je bila glede na odločbe slovenskih sodišč in po menju Badinterjeve komisije vse do oktobra 1991, ko je razpadla SFRJ in je RS po mednarodnem pravu postala samostojna, legalna vojaška formacija na območju Republike Slovenije – ne tuja okupatorska armada. :::Da, med poskusom preboja barikade pri Medvedjeku je letalstvo JLA uporabilo kasetne bombe; uporaba tovrstnih bomb pomeni kršitev mednarodnega (pogodbenega) prava. A največjo odgovornost za smrt (tujih) tovornjakarjev in domačina na Medvedjeku nosi TO oz. v pravnem smislu Republika Slovenija – tako so odločila slovenska sodišča, ki so razsodila, da mora zato RS svojcem ubitih tovornjakarjev izplačati odškodnine. Med 22 ubitimi civilisti v spopadu poleti 1991 so prevladovali tujci (15 od 22) – med njimi tovornjakarji, katerih kamione so pripadniki TO skupaj z vozniki "vgradili" v barikade, sami pa se skrili v bližnje gozdove ali na vzpetine, od kjer so napadali enote JLA. Ne čudi, da so se tovornjakarji 29. 6. 1991 na cesti med Lavrico in Škofljico pri Ljubljani teritorialcem s protestom uprli, saj so se ujeti v tamkajšnjo barikado upravičeno prepoznali kot talci slovenske strani. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:30, 25. april 2026 (CEST) ghnmhg0i8y8wrf4nxs1wehx08z5djc4 6665524 6665498 2026-04-25T20:04:40Z Yerpo 8417 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) (12. september) */ odg 6665524 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. |}{{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} ==[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]== Pozdravljen, hvala za dodano besedilo. Da bo to skladno z ostalimi wikismernicami, te prosim še, če, kjer potrebno in ustrezno, dodaš [[WP:POVEZAVA|notranje povezave]]. Hvala!--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 23. marec 2023 (CET) :@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] Jaz pa bi te prosil, da vso ali večino vsebine v zvezi z osamosvojitveno vojno preneseš v članek [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]. V članku o plebiscitu je po mojem mnenju dovolj samo krajši povzetek in povezava na članek o vojni, ker je tako vse bolj na svojem mestu. Hvala za tvoje prispevke. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 00:21, 24. marec 2023 (CET) == [[Deklaracija za mir 1991]] == Razveljavil sem tvoj včerajšnji dodatek v članek. Prvi odstavek dodatka je dobesedno skopiran iz knjige [https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Vojna-in-mir-notranjost.pdf Vojna in mir], kar je kršitev avtorskih pravic, drugi pa v veliki meri izvirno raziskovanje (na primer trditve o "kapitulaciji" citirani članek iz Dela nikakor ne podpira). Če vztrajaš pri zapisanem, prosim začni razpravo na [[Pogovor:Deklaracija za mir 1991]], da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 5. december 2024 (CET) :Navajanje besedil ali delov besedil iz študij, zbornikov, znanstvenih monografij ipd. literature ni kršenje avtorskih pravic - še zlasti ne v primeru, ko so objavljeni avtor navedka, publikacija, leto objave in celo stran, kjer se navedek v publikaciji nahaja. Zato razveljavi svojo razveljavitev. Če je ne boš ti, jo bom moral sam. :Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije. Deklaracija ni zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. '91, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom v Sloveniji spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, demobilizira TO itn. Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v akciji “nameščanja” zveznih carinikov na mejne prehode v Sloveniji, umakne v vojašnice. Deklaracija umika JLA iz Slovenije ni predvidela! Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo verificirati svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve s SFRJ. To ve vsakdo, ki je pozorno prebral brionsko deklaracijo. In to so opazili tudi nekateri poslanci Demosa ter 10. 7. 1991 v Skupščini RS glasovali PROTI ratifikaciji deklaracije. Izraz "kapitulacija" je uporabil Vitomir Gros - članek v Delu navaja prav njega. Kljub burnim reakcijam nekaterih poslancev Demosa je bila deklaracija na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:57, 13. december 2024 (CET) ::Besedilu Marka Hrena so manjkale navednice. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:08, 13. december 2024 (CET) :::Torej po mnenju Vitomirja Grosa je bila kapitulacija. Vse ostalo je [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirno raziskovanje]], ki tu ni dobrodošlo. Prav tako ni dobrodošlo kršenje avtorskih pravic - dobesedno prepisovanje besedil namreč to je, če ni zelo dobrega razloga za dobesedni navedek (česar tu ni). Če boš vztrajal pri tovrstnem početju, ti bomo preprečili urejanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 13. december 2024 (CET) ::::Citiranje relevantnih virov, ki navajajo faktično preverljiva dejstva & trditve, ni "izvirno raziskovanje". Zakaj potem ne brišeš Pučnikovega dretja, da je deklaracija za mir izdaja? Kdo je dokazal izdajo komu in pred katerim sodiščem? Je bila izdaja takrat zakonsko definirana - izdaja po katerem členu, katerega zakona? In na koncu - kdo si ti, da boš preprečil urejanje? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:46, 14. december 2024 (CET) :::::1) Izvirno raziskovanje je izjava "Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije" in preostanek zgornjega komentarja. :::::2) Pučnikova izjava je zelo znana v tem kontekstu in ni predstavljena kot dejstvo, pač pa kot njegovo mnenje. Enako bi šlo, če bi napisal, da je bila po mnenju Vitomirja Grosa kapitulacija. :::::3) Sem administrator slovenske Wikipedije, ki ga je skupnost pooblastila za uveljavljanje smernic in pravil projekta. :::::— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:03, 14. december 2024 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (7. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Enciklopedičen način opisovanja naj bi podal ''zaokrožen'' povzetek informacij na določeno temo. Zaokrožen povzetek zajema 'golo' ''faktografijo'', ki zadeva temo – kraje, časovna obdobja, dogodke, akterje dogajanja ipd. –, in ''kontekste'', ki spremljajo fakte teme in jih tudi pogojujejo ali vsaj oblikujejo. Faktografija, ki jo navajam v prispevku je preverljiva in verodostojna, saj se v tem delu sklicujem na akademske monografije, raziskave in študije. Zgodovinopisci, kot so Repe, Nikolić, Petrović, so med uveljavljenimi v tem delu Evrope (in širše). Globalno uveljavljena pa je zgodovinarka Todorova. Bebler kot obramboslovna referenca je v Sloveniji tako rekoč nepogrešljiv; magistrski deli, ki ju navajam, sta prestali strokovni/znanstveni preizkus. To lahko trdim tudi za izsledke raziskovalcev, zaposlenih v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja. Nič esejističnega (oz. proznega ali subjektivnega z moje strani) ni v sklicevanju na te reference. :Kontekste lahko tvorijo primarni viri – med te sodijo uradni viri (v mojem prispevku Uradni list RS, Poročevalec RS, uradni dokumenti Evropske skupnosti, Evropske komisije, Konference za evropsko varnost in sodelovanje, uradna stališča mednarodnih in domačih odločevalcev, odločbe sodišč). Nič esejističnega ni v 'golem' navajanju stališč uradnih virov; zakoni, upravni odloki, uradna politična/državna stališča, sodne odločbe, zavezujoča pravna stališča niso moja subjektivna stališča. :Primarni viri, ki lahko pojasnjujejo fakte in kontekste, ki jih obkrožajo, so tudi memoari akterjev in prič dogodkov. Navajanje memoarjev/pričanj je sprejemljivo in za bralce tudi zanimivo, če lahko dodatno osvetlijo neko že strokovno/znanstveno ugotovljeno in potrjeno 'stanje stvari' o določeni temi. Prav na ta način so memoarji/pričanja uporabljeni v mojem prispevku – kot dodatna pojasnila, ne kot 'okostje' prispevka. Na podoben način so uporabljeni tudi medijski viri kot sekundarni viri, ki prenašajo sporočila tako uradnih virov kot izjave/spomine prič in akterjev, ki so bili neposredno udeleženi v dogajanju 'teme'. :Lahko bolj natančno pojasnite svojo odločitev, da zavrnete objavo prispevka, saj brez konkretnih in utemeljenih pripomb vaša 'utemeljitev' zveni plehko? Če ni skrivnost – kaj sploh veste o znanstvenem pisanju člankov? Koliko znanstveno/strokovno recenziranih besedil ste že objavili in v katerih relevantnih strokovnih publikacijah? Ste sploh zgodovinopisec? Kdo sploh ureja zgodovinopisne članke na slovenski Wikipediji? Zakaj ne brišete očitnih nesmislov in člankov, ki v sestavkih sploh ne navajajo virov? Primer je, denimo, članek 'Pekrski dogodki'. Še ne dolgo nazaj je prav v tem članku pisalo, da je bil pred vojašnico v Mariboru 24. 5. 1991 povoženi Šimčik prva žrtev desetdnevne(!) osamosvojitvene vojne – ker med 24. 5. in 27. 6. 1991 je le 10 dni? Se ni vojna začela 27. 6. 1991 in formalno končala 7. 7. 1991? Tudi če niste zgodovinar, koledar pa verjetno znate brati? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:30, 7. junij 2025 (CEST) ::Bom zaenkrat odgovoril jaz, mogoče bo kolega, ki je prvotno zavrnil osnutek, kasneje dodal še kaj svojega. ::Celotno besedilo v osnutku je napisano izrazito pristransko, kar krši naše smernice, primer je že prva poved "Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije (RS), ampak način osamosvajanja.", ker bralcu vsiljuje interpretacijo namesto, da bi bralcu predstavila preverljivo dejstvo s podporo v virih. Wikipedičen slog bi recimo bil "Nekateri predstavniki zveznih oblasti so trdili, da ni bila sporna pravica Republike Slovenije do samoodločbe, temveč način, kako je bila ta izvedena.". Osnutek se nadaljuje na enak način skozi celotno besedilo, nanašajoč se zgolj na eno interpretacijo dogodkov, predvsem kritiko slovenske politike 1991 brez uravnoteženih pogledov ali sklicevanja na alternativne interpretacije. Tak slog je primeren zgolj za esej ali zgodovinski komentar, ne pa za enciklopedijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 7. junij 2025 (CEST) :::Ne sodite o (ne)pristranskosti zapisanega, če prebranega niti ne razumete oz. svoje "delo" opravljate malomarno. Da ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije, ampak ''način'' osamosvajanja, je '''uradno stališče''' Republike Slovenije, izraženo v izjavi, ki jo je skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije 10. 7. 1991 potrdila Skupščina RS s 189 glasovi ZA, 11 PROTI & 7 vzdržanimi. Izjava je bila objavljena v Uradnem listu št. 5 (1991). Ne sklicujem se na mnenje zveznih organov, pač pa na Uradni list RS. In v izjavi jasno piše, da nobena jugoslovanska republika in ''noben'' zvezni organ ni nasprotoval pravici do samoodločbe. Vir je tudi naveden, v mojem prispevku kot sklic H, skupaj s povezavo do izjave v Uradnem listu 5/1991. Ne znate klikniti na povezavo? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 01:23, 8. junij 2025 (CEST) ::::Za začetek, na Wikipediji se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje, upam, da ne zameriš. Če bomo razpravo nadaljevali, bi prav tako lepo prosil, da v duhu smernic Wikipedije ostanemo vljudni in konstruktivni. ::::Kar se zadeva prve povedi osnutka, razumem, da se trditev opira na uradno izjavo Skupščine RS, ampak četudi gre za uradno stališče države, je v enciklopedičnem besedilu treba to jasno opredeliti kot takšno — torej z navedbo, kdo je trdil, kdaj, in v kakšnem kontekstu. Wikipedija ne povzema niti uradnih dokumentov kot absolutnih in univerzalnih dejstev brez konteksta in virov — to je osnovna [[Wikipedija:Nepristranskost|zahteva po nevtralnosti]]. Kar se tiče celotnega osnutka: težava ni le v eni povedi, temveč v splošnem slogu članka, ki stalno povzema eno samo interpretacijo dogodkov — torej predvsem kritično razlago slovenske politike ob osamosvajanju, brez ustreznega prikaza širšega konteksta ali alternativnih pogledov. To se med drugim kaže v uporabi izrazov kot so "sprenevedanje", "figa v žepu", "relativno lahek zalogaj", "psihološko-propagandna bitka", itn.; uporabi trditev, ki akterjem pripisujejo motive (npr. da so se za nekaj zavestno odločili, da so želeli povzročiti krizo ipd.), kar je lahko del analize, ne pa enciklopedičnega zapisa; navajanju dogodkov brez uravnoteženih pogledov, kot da so interpretacije samoumevne resnice. Tak slog je po Wikipedijinih merilih bližje eseju ali publicističnemu komentarju, ne pa enciklopedičnemu članku. Če je v ozadju osnutka želja predstaviti manj poznano ali zamolčano plat zgodovine osamosvajanja, je to vsekakor legitimno, vendar mora biti predstavitev 1.) jasno opredeljena kot določen pogled ali razlaga, z virom in kontekstom, 2.) uravnotežena z vključitvijo drugih vidikov, interpretacij ali odzivov, 3) napisana v nevtralnem, enciklopedičnem jeziku, brez retoričnih figur ali emocionalno obarvanih izrazov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:34, 8. junij 2025 (CEST) :::::Če bi prebral članek v celoti in ga razumel, bi vedel, da je kontekst sprejetja izjave Skupščine RS glede spornega načina osamosvajanja RS pojasnjen; vključno s tem, kdo je izjavo sprejel (glasovi za, proti, vzdržani), kdaj in kje. Teh pojasnil, jasno, ni v uvodnem Povzetku. Zadržan odnos do uradnih stališč in dokumentov je lahko razumljiv, a ni razloga, da bi sklicevanje na tovrstne vire zavračali, če njihovo faktično točnost potrjujejo tudi drugi viri. V mojem članku ni navrženo le to, da je Skupščina RS z izjavo, sprejeto 10. 7. 1991 (po vojni!), priznala, da nobena jugoslovanska republika in zvezni organ ne nasprotuje pravici do samoodločbe RS, vključno z odcepitvijo (to pravico je RS jamčila tudi Ustava SFRJ), opisani so tudi povsem eksplicitni pozivi slovenskemu vodstvu, naj Slovenija zapusti Jugoslavijo. Skratka, ne le, da druge republike Slovenije niso zadrževale, srbsko vodstvo (iz razlogov, ki so v članku pojasnjeni, skupaj s kontekstom spora med Slovenijo in Srbijo, ki se je začel že v 1980ih) je Slovenijo želelo celo "izgnati" iz SFRJ (izraz, ki ga je v svojih spominih uporabil srbski član Predsedstva SFRJ Jović). Izganjanje Slovenije iz SFRJ je opazil tudi ameriški ambasador Zimmermann; slednji poleg svojih opažanj in analiz v svojih spominih navade tudi Kučanove trditve, da ga je srbsko vodstvo vse od večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 pozivalo naj se v Sloveniji razpiše referendum in naj Slovenija zapusti SFRJ, če bo večina na referendumu glasovala za samostojnost. Podobno izkušnjo v svojih spominih opiše tudi Drnovšek; še več, Drnovšek se je s srbskim vodstvom že pred vojno pogovarjal tudi o umiku JLA iz Slovenije (umik JLA je bil razumljen kot predpogoj samostojnosti). Manj kot 2 tedna pred razglasitvijo samostojnosti je predsednik zvezne vlade Marković v Skupščini RS povsem jasno povedal, da ne nasprotuje plebiscitni odločitvi in razdružitvi Slovenije, a da se je treba pred razdružitvijo dogovoriti glede vrste (predvsem ekonomskih) zapletov. (Za primerjavo: Velika Britanija se je razdružila z EU 4 leta in pol po brexit-referendumu, večino tega časa se je pogajala glede pogojev izhoda.)  Vse to je opisano v članku – dodatni viri, ki pritrjujejo izjavi v Uradnem listu RS. Sklicevanje na uradni vir v tem primeru v ničemur ne načenja rigorozne enciklopedične faktičnosti. :::::Podobno je z uporabo "čustvenih izrazov", še zlasti, če jih uporabljajo sami akterji opisanih dogodkov. Izraz "''s figo v žepu''" (nanaša se na neizpolnjene obljube, ki jih je Demosova vlada dajala predsedniku zvezne vlade Markoviću glede vplačila carin v zvezni proračun) ni moj, je uporabljen v publikaciji, ki jo je izdala Carinska uprava Republike Slovenije (ta je navedena med viri – referenca III). Če v članku uporabim izraz slovenskih carinikov, v ničemer ne zmanjšam faktičnosti njihovega hvalisanja in priznanja, da so Markovića v poplebiscitnem obdobju vse do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 vlekli za nos – obljubljali so vplačilo carin, a jih nikoli vplačali v zvezni proračun. Če bi, denimo, našli Hitlerjevo zabeležko, da je "''treba vse judovske svinje pobiti''", bi v ničemer ne zmanjšali faktografske rigoroznosti enciklopedije, če bi v njej uporabili ta komentar. Izraz "''sprenevedanje''" je čustveno nabit? Resno? Lahko navedeš ne-čustveno sopomenko izraza? Izraz povzemam po Repetu; Repe v svoji zgodovinopisni monografiji zapiše, da se je slovensko vodstvo "''v odnosu do Markovića odločilo za tipično jugoslovansko taktiko zavlačevanja, sprenevedanja in 'nadmudrivanja'''". Grozno – uporabil je celo izraz "''nadmudrivanje''"! Boš Repetu očital nestrokovnost? Fascinantno je, kako dlakocepsko bereš moj članek in te moti domnevna čustvena nabitost posameznih izrazov, dasiravno je na slovenski Wikipediji, še zlasti na njenem zgodovinskem "oddelku", ogromno smetja, ki ni le faktično netočno in odkrito pristransko, je praviloma tudi brez sklicev na relevantne znanstvene/strokovne vire. Akademski zgodovinopisec Repe ti glede strokovne rigoroznosti ne seže niti do gležnja, ne? Ti si strokovnjak z mednarodno priznanimi zgodovinopisnimi referencami, ki bi celo Repetu zavrnil članek, če bi se odločil pisati za Wikipedijo? :::::Moti te čustvena nabitost izraza "''psihološko-propagandna bitka''"? Povzemam ga po Zimmermannu (v mojem članku referenca 8), ki v svojih spominih o razpadu Jugoslavije in vojaških prijemih slovenske strani uporabi izraz "''psychological warfare''". Izraz sploh ni čustveno nabit, uporablja ga tudi obramboslovna in vojaška stroka: psihološka vojna, psihološka operacija, propagandna vojna, psihološka obramba, psihološka in propagandna vojna ipd. Tudi v zapisu, da so bile obkoljene in neoskrbovane posadke JLA ''relativno lahek zalogaj'' za slovenske borce, je čustvena nabitost le tvoja projekcija. Saj res, kakšna je ne-čustvena verzija sintagme "''relativno lahek zalogaj''"? Je treba zaradi tvojih projekcij in izmišljij glede posameznih domnevno čustveno nabitih izrazov blokirati članek v celoti? :::::Zapišeš, da akterjem pripišem zavestne odločitve/motive. Spet splošna in plehka opazka, brez konkretnih primerov. Lahko le ugibam, kaj te je zmotilo. Načeloma je tako, da so akterji akterji prav zato, ker imajo določene motive in sprejemajmo zavestne odločitve. Motivi/odločitve jih ženejo v ''akcijo'', zato jim tudi pravimo – ''akterji''. Demosova vlada si je povsem zavesno (ne po naključju) prisvojila carine, ki so bile v SFRJ lastni in neposredni prihodek zvezne vlade. In povsem zavestno sprejela tveganje, ki je nastopilo s prilaščanjem tujega. Povsem zavestno je zavračala dogovorjeno in izpogajano razdružitev pod pogoji federacije – na kar je slovensko vodstvo opozarjal Drnovšek. Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner. Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja. Tudi relevantni mednarodni dejavniki (ZDA, Evropska skupnost, KEVS idr.) so opozarjali slovensko vodstvo na nesprejemljivost enostranskih in ne-izpogajanih osamosvojitvenih potez ter na tveganja, povezana z njimi. Vse te odločitve vodstva RS glede ignoriranja zveznih institucij in zavračanja osamosvojitve pod zveznimi pogoji so bile – zavestne. Posledica zavestne odločitve je bilo tudi spreminjanje zakonodaje na področju obrambe (že pred plebiscitom); posledica tega spreminjanja sta bila prisvajanje obrambnih pristojnosti s strani RS in omejitev napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Tudi tveganja, povezana s tem spreminjanjem, so bila zavestno sprejeta. Zaradi spora (z JLA) glede obrambnih pristojnosti v RS in napotitev nabornikov so se zgodile Pekre. 3 dni po incidentu v Pekrah je TO iz mariborskega TAM-a odpeljala še 4 oklepnike, izgotovljene za JLA. Povsem zavestna kraja in povsem zavestno sprejemanje tveganja. Povsem zavestno je bila sprejeta tudi odločitev za oborožen spopad z JLA in prelivanje krvi, ki ga je pri naselju Pogance začela slovenska stran. Povsem zavestno je bil izdan ukaz "republiške koordinacije" za napade na večje in dobro oborožene kasarne JLA v Ljubljani in na Vrhniki, ki pa so ga podrejeni častniki TO, ki so bili v blokadi teh kasarn, ignorirali ali zavrnili, saj so se zavedali tveganja devastacije in morije v gosto poseljenem urbanem okolju v primeru odgovora JLA na napade TO. Itn. :::::Da, Wikipedija dopušča tudi drugačne poglede (''points of view'') na isto temo, dokler so jasno označeni – članek, ki ga objavljam, pojasnjuje nekatere pravne in politične kontekste, kar je omenjeno že v naslovu članka. Points of view pristop omogoča, da se predstavi več različnih stališč o isti temi, še posebej v primerih, kjer je tema sporna ali večplastna, kar je pogosto v družbenih, političnih ali filozofskih temah. Tema spopada v RS oziroma dogajanj, ki so pripeljala do njega in mu sledila, je kontekstualno večplastna; konteksti, ki se "križajo" v osamosvajanju in spopadu poleti 1991 imajo različno "genealogijo" in različne časovne razpone, najstarejši me njimi segajo že v osemdeseta leta. Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991. :::::Wikipedija dopušča več člankov na isto temo, če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. Kot rečeno, moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih informacij in virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:14, 8. junij 2025 (CEST) ::::Gre za analizo na podlagi primarnih virov, kar je nezaželeno. Predlagam, da se raje sklicuješ na sekundarne vire in se pri tem držiš smernic, ki jih je kolega podal zgoraj. Na nesmiselne napade pa se ne bom odzival. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. junij 2025 (CEST) :::::Osnutek članka za Wikipedijo je popravljen, skladno z recenzijskimi pripombami rednega profesorja zgodovine na Filozofski fakulteti dr. Boža Repeta. Repe je vsebino članka že po prvem branju ocenil kot »dober približek realnemu dogajanju«, zato članku v faktičnem smislu ni bilo nič odvzeto, so pa, kot rečeno, bile upoštevane in dodane Repetove pripombe. Tako članek ne vsebuje le opisa neposrednega konteksta spopada (carine), pač pa tudi opis širšega konteksta (v dodanem poglavju »Predzgodovina«). :::::Kvintesenca znanstvenih/strokovnih/enciklopedičnih besedil je prav utemeljenost na preverljivih in verodostojnost faktih ter strokovnih mnenjih. Ogrodje članka zato tvorijo akademski (sekundarni) viri, dopolnjeni s primarnimi viri. Mestoma se sklicujem tudi na poročanje/analize relevantnih medijev in pravna menja (npr. mnenje Badinterjeve komisije) – tako relevantne medije kot pravna menja Wikipedija umešča med zanesljive sekundarne vire. :::::Navajanje primarnih virov bralcu pomaga razumeti kontekste, zaključke strokovnih ugotovitev ter včasih tudi deduktivni proces strokovnih analiz. Poleg tega mu povezave do primarnih virov omogočajo lastno raziskovanje in zaključke. Med primarne vire štejejo pravni akti (zakoni, mednarodne pogodbe), stališča in izjave akterjev dogajanja, njihovi spomini ipd. Pravni dokumenti, kot so mednarodne konvencije, zakoni, odredbe, izjave, so navedeni predvsem z namenom informiranja bralstva glede pravnih kontekstov/vidikov obravnavanih tematik. Stališča, izjave in memorije akterjev dogajanja so navedeni, če jih je v svoji analizi uporabil že kateri od relevantnih (npr. akademskih, medijskih) sekundarnih virov, na katere se sklicujem, oziroma se vsebinsko in dejstveno ujemajo z deskripcijami strokovnih analiz/gradiv. Prav z namenom transparentnosti so sklici na koncu članka razvrščeni po skupinah. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 17:41, 11. avgust 2025 (CEST) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Pekrski dogodki]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Pekrski dogodki| [[Pekrski dogodki]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Pekrski dogodki|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Pekrski dogodki]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:12, 10. junij 2025 (CEST) :Glej tudi [[WP:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[WP:KOI]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:16, 10. junij 2025 (CEST) :Povzemanje in citiranje na Wikipediji ni prepovedano. Še zlasti ne v primeru, ko so povzetki oz. navedki natančno označeni. Viri in reference mojih besedil so jasna; sklici niso navedeni le na koncu besedil, pač pa tudi med vrsticami, skupaj z oznakami strani. Prav zato lahko zlahka najdete moje sklice. Vaše(?) besedilo o Pekrskih dogodkih ima pomanjkljivo označene sklice. Ti so omenjeni le na koncu besedila, ne pa med vrsticami oz. v besedilu – tako je nemogoče preveriti posamezne trditve v besedilu. Pravilo Preverljivosti pri Wikipediji je jasno: pripis vira je potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:52, 11. junij 2025 (CEST) ::Primeri kršenja avtorskih pravic: ::* Tvoja verzija: :::"JLA bi se lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, če bi hotela oba centra zavzeti in ukiniti. Operativno vzeto bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki TO neizkušeni in posadka maloštevilna[I]:279, centra je varovala po ena proti-diverzantska četa, kar bi bilo ob resno načrtovani akciji JLA premalo. :::Po dogodkih v Pekrah se je sekretariat za ljudsko obrambo RS odločil za novo kočljivo potezo. V noči s 26. na 27. maj 1991 so iz mariborskega TAM-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, odpeljali štiri izgotovljene oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk vrha JLA in mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta dosegla, da so bila vozila po treh tednih vrnjena.[I]:280" ::* Verzija iz knjige Jutri je nov dan: :::"JLA bi se torej lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe predsedstva iz 8. maja, če bi hotela centra zavzeti in ukiniti. V operativnem smislu bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki neizkušeni in tudi niso imeli prave zaščite (kot piše Janša, naj bi oba centra varovala po ena protidiverzantska četa, kar bi bilo - ob resno načrtovani akciji JLA z oklepniki, helikopterji in drugimi sredstvi - dosti premalo). :::Srečen razplet v Pekrah je potem v obrambnem ministrstvu spodbudil željo po novem dokazovanju slovenske moči. V noči s 26. na 27. maj so iz mariborskega TAM-a odpeljali štiri dokončane oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk armadnega vrha pa tudi mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta povzročila, da so vozila po treh tednih vrnili v zameno za pisno jamstvo, da ne bodo uporabljena na ozemlju Slovenije." ::To ni povzemanje, temveč parafriziranje, kar se šteje za kršitev avtorskih pravic, zaradi česar je lahko Wikipedija v pravnih težavah. Če si avtor knjige in želiš, da je besedilo objavljeno na Wikipediji, lahko pošlješ dovoljenje na permissions-sl@wikimedia.org, obrazec je dostopen na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:33, 11. junij 2025 (CEST) :::Na Wikipediji je parafraziranje dovoljeno, vendar mora biti podprto z zanesljivimi viri, OBVEZNIMI in-line navedbami virov in ne sme izkrivljati pomena izvirnega besedila. :::Od urejevalcev se pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Zakaj dlakocepiš glede mojega Povzetka, ki je oprt na verodostojne (priznane) vire, ki jih je moč preveriti? Na koliko verodostojnih virov (s strokovnimi referencami) je oprt preostanek članka Pekrski dogodki? Kako je moč preveriti posamezne trditve v preostanku članka, če besedilo sploh ni označeno z in-line sklici? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:50, 11. junij 2025 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (12. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Osnutek ima še zmeraj ogromno problemov, zato je bil odklonjen. 1.) Kot prvo ni napisan v nevtralnem enciklopedičnem tonu, uporablja besede kot so »sprenevedanje«, »lagal«, »zahrbtne poteze«, »psihološko-propagandna vojna« itd. Napisan je v tonu kot, da je vse dejstvo. Nikjer ni pojasnjeno kdo ima taka stališča, ali obstajajo morda še kakšne druge interpretacije. To vse krši pravilo o nevtralnosti. 2.) Je preobsežen, s preveč podrobnostmi in se zato bere kot esej in ne kot enciklopedičen članek. Na Wikipediji ne objavljamo esejev, temveč povzetke bistvenih dejstev. 3.) Viri so neuravnoteženi, saj se osnutek preveč opira na posamezne interpretacije (npr. Božo Repe, Warren Zimmermann, določeni memoarji). Kot omenjeno pod 1.) je na Wikipediji ključno predstaviti več različnih zanesljivih virov in ob tem jasno ločiti dejstva od interpretacij. Če obstajajo različna zgodovinska branja (slovenska, srbska, mednarodna), jih je treba enakovredno predstaviti, kar osnutek ne počne. 4.) Nekateri deli so napisani tako, da zvenijo kot lastna interpretacija pisca, npr. prvi odstavek razdelka "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS". To imenujemo izvirno raziskovanje, ki je na Wikipediji strogo prepovedano. 5.) Kot zadnje naj omenim avtorske pravice. Šel sem ponovno primerjati knjigo Jutri je nov dan avtorja Boža Repeta in vsebina tega osnutka je praktično enaka njegovim pogledom in interpretacij v knjigi. To se mimogrede tudi navezuje na točko 4.). Veliko odstavkov je močno parafriziranih kar je prav tako kršenje avtorskih pravic, kar sem omenjal že v preteklosti. Predlagam, da mogoče razmislite o objavi tega osnutka kje drugje. Morda bi bil sprejet na sestrskem projektu Wikiknjige.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:37, 12. september 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Tvoje urednikovanje ni skladno s temeljnimi pravili Wikipedije, zlasti glede parafraziranja, avtorskih pravic, nevtralnega stališča in prepovedi izvirnega raziskovanja. Posebej problematično je selektivno poseganje v vsebine s področja zgodovinopisja. Gre za strokovno zahtevno področje, ki terja dobro poznavanje metodologije, kontekstov in relevantne strokovne/znanstvene literature. Tvoje interpretacije in selektivno problematiziranje vsebin člankov kažejo na pomanjkanje tovrstnega znanja, kar vodi v vsebinsko neustrezne uredniške zaključke in cenzorske ukrepe. Opazna je tudi tvoja nekonsistentnost pri urejanju ter jasen vtis pristranskosti, saj določene interpretacije (navkljub njihovim vsebinskim pomanjkljivostim in kršenju pravil Wikipedije) privilegiraš/dopuščaš, druge pa neupravičeno problematiziraš. Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju z načelom nevtralnosti in škoduje verodostojnosti enciklopedičnih vsebin. :Cenzuriraš parafraziranje, čeprav to na Wikipediji NI PREPOVEDANO, če jasno pripišeš avtorstvo oz. parafrazirani del besedila označiš/zaključiš z in-line omembo vira in vir navedeš tudi med sklici oz. viri/literaturo (https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Close_paraphrasing). Parafraziranje in dobesedno navajanje avtorjem člankov na Wikipediji omogočata, da se čim bolj dosledno držijo ugotovitev iz strokovno relevantne literature – tovrstno "oklepanje" literature je še zlasti pomembno, ko gre za literaturo avtorjev z akademskim ozadjem/referencami. Ideja, da je močno parafraziranje ("close paraphrasing") kršenje avtorskih pravic, je tvoj cenzorski izmislek. :Parafraziranje pomeni kršenje avtorskih pravic le v primeru, če ni ustrezno označeno. Parafraziranje v mojem osnutku je označeno skladno s pravili Wikipedije; prav zato si lahko celo ti, ki očitno nisi najbolje seznanjen z zgodovinopisno literaturo, zadevajočo obdobje 1980ih in leto 1991 v RS/SFRJ, brez težav poiskal avtorja, njegovo monografijo in v slednji strani s parafrazami, uporabljenimi v mojem osnutku. Kršenje Repetovih avtorskih pravic (ali celo prisvajanje njegove intelektualne lastnine?) z moje strani je tako še en izmed tvojih izmislekov. :Parafraziranje cenzuriraš, a če ugotovitve iz literature povzamem s svojimi besedami, osporavaš izboru opisnih izrazov in/ali pa zapisano cenzuriraš z argumentom, da je lastno raziskovanje na Wikipediji prepovedano. Kako ločiš med povzemanjem in lastnim raziskovanjem, če ne poznaš zgodovinopisne literature? Tako te je zmotil podnaslov "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS"; zapisal si, da gre za nedovoljeno raziskovanje z moje strani. Ne, gre za povzetek ugotovitve iz strokovne literature; vira resda nisem navedel v samem podnaslovu (ker bi bil vir zapisan v podnaslovu videti nekoliko nenavadno), je pa omenjen v besedilu pod njim: "RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.[IV]:80" Poleg tega – članek je pred objavo na Wikipediji recenziral zgodovinopisec prof. Repe. Z zapisanim se strinja. Pomeni – s povzetkom, da je (bila) samostojnost RS pogojena z umikom JLA s teritorija RS, se strinjata (vsaj) dve zgodovinopisni (akademski) "referenci". :Izpostavil si nekatere (po tvojem mnenju) sporne izraze; pišeš, da niso »nevtralni«. Izraz "psiho-propagandna vojna" je sprejemljiv tudi za Wikipedijo – gre za "nevtralen" termin, ki se uporablja v strokovni varnostni in vojaški literaturi, zlasti v starejših delih; na Wikipediji so članki s takšnim oz. podobnimi izrazi; npr.: https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda_and_psychological_warfare_in_the_Gaza_Wars; https://en.wikipedia.org/wiki/Psychological_warfare; https://hr.wikipedia.org/wiki/Psiholo%C5%A1ki_rat Izraz ne ocenjuje moralnosti dejanja, ampak opisuje vrsto delovanja (psihološko vplivanje + propagando + širjenje dezinformacij). Zimmermann, en izmed virov v mojem članku, uporabi izraz "psyhological warfare". A tudi če izraza ne bi uporabil noben vir, njegova uporaba v povzemanju virov ni prepovedana. :Pri uporabi izraza "zahrbtne poteze" ne gre za mojo vrednotno sodbo, ampak za razlago motivacije enega akterja (JLA), tj. gre za njegovo razumevanje oz. interpretacijo ravnanja drugega akterja (slovenske strani); izraz je nedvoumno pripisan akterju (v smislu: "XY je ravnanje razumel kot zahrbtno, zato je ukrepal na način QZ…", "po mnenju akterja XY je bilo dejanje akterja AB zahrbtno, zato je sprejel ukrepe QZ…"). Tvoj zapis, da "nikjer ni pojasnjeno, kdo ima taka stališča" (glede zahrbtnosti), je zato laž. Takšna stališča so povsem jasno pripisana generalom/častnikom JLA in ta stališča so bila med motivi za njihove poteze/ravnanje. :Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih (sekundarnih) virov kot obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ([[Slovenska osamosvojitvena vojna|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_osamosvojitvena_vojna]]). Cca 80 % obstoječega članka (tj. poglavje "Potek osamosvojitvene vojne" v celoti) se sklicuje le na en vir – na zapise brigadirja SV Janeza Švajncerja, objavljene na Uradu RS za informiranje (torej na "uradu za propagando"). Gre za primarni vir, ne sekundarni. Na koncu članka je med viri in literaturo sicer našteta cela vrsta raznih virov, a teh virov s trditvami v članku ni moč povezati in z njimi preveriti ne vsebine zapisanih trditev v članku ne resničnega avtorstva teh zapisov. Preostalih cca 20 % vsebine obstoječega članka pa se sklicuje predvsem na memoarje in analize Braneta Praznika, v času spopada v Sloveniji zaposlenega v varnostno-obveščevalnih strukturah RS. Pomeni – obstoječi članek skoraj v celoti temelji na dveh primarnih virih in je brez sklicev na relevantne zgodovinopisne strokovne (sekundarne) vire z akademskim ozadjem/referencami. Akademski viri bi morali biti v jedru enciklopedičnega članka, ker implicirajo, da so verjetno prestali recenzijski strokovni/znanstveni postopek. In praviloma vključujejo pester nabor relevantnih virov in osvetlijo obravnavajo temo z različnih zornih kotov. Lep primer je Repetova monografija "Jutri je nov dan", v kateri so navedeni preverljiva dejstva in pogledi različnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih akterjev, vpletenih v dogajanje. :Glavni članek tudi ni uravnotežen: oba glavna sklica v njem – brigadir Švajncer in Praznik – sta udeleženca (veterana) spopada v Sloveniji poleti 1991; kje so ugotovitve in pogledi pripadnikov JLA? Obrambni minister vlade SFRJ general JLA Veljko Kadijević je izdal knjigo z opisom svojega videnja dogajanja v Sloveniji in razpada Jugoslavije; tudi slovenski general v JLA Konrad Kolšek, ki je na začetku poveljeval intervenciji JLA v Sloveniji, je svoje ugotovitve objavil v knjigi. Če do zdaj nisi vedel za njune zapise, zdaj veš. Boš kot urednik Wikipedije, ki baje veliko da na uravnoteženost/nepristranskost člankov, že objavljenega zaradi neuravnoteženosti umaknil? :Wikipedija dopušča več člankov na isto temo iz vrste razlogov, npr. če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. :Moj članek opisuje širše in neposredne pravno-politične kontekste v različnih obdobjih (druga polovica 1980ih + 1991), ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in presenetljivega razpleta. Konteksti so mnogoteri in prepleteni, bistvene podrobnosti in primerjave omogočajo poglobljeno razumevanje dogajanja pred spopadom in politično-pravni razplet. Poslanstvo enciklopedije je pojasniti zadeve, ne poenostavljanje kompleksnih procesov in dogajanja, ki lahko vodi v svojevrstno falzificiranje dogajanja v preteklosti. Če je tema kompleksna (npr. zgodovinski konflikti in njihovi širši in ožji/neposredni konteksti), je daljši članek povsem primeren. Wikipedija ne omejuje dolžine člankov, omejitev je tvoj cenzorski izmislek. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:58, 25. januar 2026 (CET) ::Moje mnenje: tekst navaja zavidljivo število kakovostnih virov in deluje odlično referenciran, toda podton je izjemno omalovažujoč do osamosvojitve, ker v njem mrgoli pridevnikov, ki po esejistično izražajo kvečjemu avtorjevo mnenje - namesto točnega povzemanja vsebine zanesljivih virov, kot bi morali. Med bolj izstopajočimi primeri je denimo trditev, da je slovensko vodstvo »lahkotno« kršilo dogovor z JLA, kar je čisto [[WP:OR|izvirno raziskovanje]], prav tako termin »psihopropagandna« vojna. Izvirno raziskovanje je tudi trditev, da je »s prelivanjem krvi začela slovenska stran« - navedeni viri razlagajo, da ni jasno, kdo je sprožil prvi strel in da je mogoče šlo celo za nerodnost. Od splošnejših težav velja omeniti še dejstvo, da je izraz »carinska vojna« v navedenih virih uporabljen publicistično, kot metafora za dogajanje, ki je vodilo do dejanskega vojaškega spopada, medtem ko pričujoči odstavek v isti koš vrže še ta (fizični) spopad, kar med vrsticami dodatno poniža vojno in slika slovensko stran kot krvoločnega agresorja (pri tem denimo zamolči, da je JLA kasneje metala celo sporne kasetne bombe na barikade, pri čemer je umrlo kar nekaj civilistov). ::Menim, da bi tako pristranski tekst naredil izjemno škodo javni podobi slovenske Wikipedije. Ne oporekam dejstvu, da je bilo ravnanje slovenskega političnega vodstva daleč od brezmadežnega in če bi šlo pri pričujočem sestavku za točen povzetek zanesljivih virov, bi ga podprl tudi v trenutni obliki. Niti dolžina ni problem. A se zaradi navedenih razlogov strinjam, da bi rabil precej predelave preden bi bil primeren za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:58, 21. april 2026 (CEST) :::Slovenska stran (ne JLA) je kršila dogovorjena premirja; na kar je opozarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil član posredniške "trojke" ES. Glede na število virov, ki sem jih prebral, lahko zapišem, da je bilo kršenje premirij s slovenske strani – lahkotno. To je moj povzetek prebranih virov, ki pa ga ti označiš kot "lastno raziskovanje". Nima veze; konec koncev lahko besedo "lahkotno" brišem iz besedila, s tem besedilo ne izgubi veliko, saj poanta ostane – slovenska stran je kršila premirja. A tvoje spotikanje ob takšne malenkosti razkrije, kako deluje cenzura – "administrator" lahko avtorjev povzetek virov enostavno razglasi za lastno raziskovanje in prepreči objavo prispevka. :::Viri so tudi jasni, kdo je začel s prelivanjem krvi v Sloveniji. Npr. Janez Janša v "Premikih" zapiše, da je bil prvi spopad med TO in JLA pri naselju Poganci, kjer je TO ob 2. uri 27. 6. 1991 naredila cestno barikado, na katero je ob 4. uri naletela enota JLA iz vojašnice v Karlovcu. V spopadu, ki je sledil, je bil ranjen podporočnik JA. Zgodovinar Božo Repe v "Jutri je nov dan" navede tudi ime tega podporočnika (Jasmin Kadić). Kadić je bil prvi in edini ranjeni v spopadu, mrtvih ni bilo – pomeni: slovenska stran je začel s prelivanjem krvi, JLA v tem spopadu ni ranila in ubila nikogar. Kdo je sprožil prvi strel, je druga zgodba. Po mnenju Janše je pri Pogancih prva streljala JLA, po mnenju gen. JLA Konrada Kolška pa slovenska stran. Da je prva streljala slovenska stran, trdijo tudi nekateri slovenski viri, ki pa dodajo, da je bil prvi strel posledica nerodnosti teritorialca. Irelevantno, kdo je prvi streljal pri Pogancih, glede na to, da je spopad v Sloveniji z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji (mednarodni) meji SFRJ v Sloveniji začela slovenska stran že vsaj dan prej. Zavzetje mejnih prehodov s cca 3000 slovenskimi teritorialci in miličniki so kot začetek spopada v Sloveniji prepoznali tuji politični analitiki in diplomati, seznanjeni s podrobnostmi dogajanja – med njimi veleposlanik ZDA v SFRJ W. Zimmermann, kar izrecno omeni v svojih memoarih – kot tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. :::"Carinska vojna" je z ozirom na cilj prispevka – razsvetliti politične in pravne kontekste spopada – bolj primerno poimenovanje spopada kot, denimo, "vojna za samostojnost" ali "osamosvojitvena vojna" ali "vojna za Slovenijo". Neposredni kontekst (poleg mnogih drugih posrednih) spopada je dobro raziskan in znan – slovensko neizvajanje zveznih predpisov na zunanji meji SFRJ in protipravno prisvajanje carin, ki so v SFRJ bile lastni in neposredni prihodek zvezne vlade/proračuna. V spopadu poleti 1991 nista bila napadeni ne Slovenija ne samostojnost; ogrožene ne teritorialna integriteta, ne institucije oblasti, ne narodna identiteta. Marković je manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti v govoru v Skupščini Republike Slovenije priznal rezultate plebiscita in pravico Slovenije do osamosvojitve ter predlagal pogajanja glede razdružitve in z njo povezanih ekonomskih zadev ter bodočih odnosov, a so ga demosovci izžvižgali. Razlog spopada v Sloveniji je bil slovenski enostranski in ne-izpogajan '''''način''''' uresničitve pravice do samoodločbe oz. osamosvojitve; nobena jugoslovanska republika in noben zvezni organ ni nasprotoval pravici Slovenije do samoodločbe – kar je zapisano tudi v Izjavi Skupščine Republike Slovenije, ki jo je 10. 7. 1991 sprejela skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije (glej Uradni list RS 5/1991). V dneh pred načrtovano razglasitvijo so relevantni mednarodni dejavniki in visoki predstavniki držav svarili oblasti v RS, naj se vzdržijo enostranskih in z zveznimi organi nedogovorjenih potez ter da enostranske poteze ne zavezujejo nikogar – ne mednarodnih institucij in držav, da priznajo samostojnost RS, ne vlade SFRJ, da spoštuje odločitve in poteze oblasti RS. :::Slovanska oblast je z enostranskimi in ne-izpogajanimi potezami (kot je prisvajanjem carin) izzvala spopad v Sloveniji, z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ s pripadniki TO in milice začela spopad v Sloveniji ter pri Pogancih prva prelila kri. Slovenske oborožene sile (TO, milica in cca 5000 lovcev – sodelovanje lovcev v spopadih pomeni kršenje mednarodnega prava) so napadale enote in objekte JLA, ki je bila glede na odločbe slovenskih sodišč in po menju Badinterjeve komisije vse do oktobra 1991, ko je razpadla SFRJ in je RS po mednarodnem pravu postala samostojna, legalna vojaška formacija na območju Republike Slovenije – ne tuja okupatorska armada. :::Da, med poskusom preboja barikade pri Medvedjeku je letalstvo JLA uporabilo kasetne bombe; uporaba tovrstnih bomb pomeni kršitev mednarodnega (pogodbenega) prava. A največjo odgovornost za smrt (tujih) tovornjakarjev in domačina na Medvedjeku nosi TO oz. v pravnem smislu Republika Slovenija – tako so odločila slovenska sodišča, ki so razsodila, da mora zato RS svojcem ubitih tovornjakarjev izplačati odškodnine. Med 22 ubitimi civilisti v spopadu poleti 1991 so prevladovali tujci (15 od 22) – med njimi tovornjakarji, katerih kamione so pripadniki TO skupaj z vozniki "vgradili" v barikade, sami pa se skrili v bližnje gozdove ali na vzpetine, od kjer so napadali enote JLA. Ne čudi, da so se tovornjakarji 29. 6. 1991 na cesti med Lavrico in Škofljico pri Ljubljani teritorialcem s protestom uprli, saj so se ujeti v tamkajšnjo barikado upravičeno prepoznali kot talci slovenske strani. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:30, 25. april 2026 (CEST) ::::Če jih seštejemo, niso več malenkosti, ampak očiten izraz pristranskosti pisca. Zato sem omenjene jasno označil kot "bolj izstopajoče primere". Nobene svoje interpretacije ne smeš dodajati, samo točno lahko povzemaš, pri čemer izjemne trditve (kot je "lahkotno") pač zahtevajo izjemne dokaze. Isto velja za izraz "carinska vojna", kot sem omenil zgoraj. Mimogrede si je Srbija pričela prisvajati carine že mesec do dva prej, kot piše Mencinger v ''Gospodarski sistem in politika Slovenije'', pa srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem je bil tudi jasen znak, da se v zvezi že oblikujejo različni gospodarski sistemi, na podlagi česar komentatorji razlagajo, da je bila slovenska odločitev glede carin zgolj reakcija - pa je ta del konteksta tudi zamolčan, spet na način, da slika slovensko stran kot samovoljno, češ da je zaostrovala položaj brez povoda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:04, 25. april 2026 (CEST) to4097s9bdggk5oqg806pwq40lmtcvm 6665528 6665524 2026-04-25T20:07:43Z Yerpo 8417 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) (12. september) */ PS 6665528 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. |}{{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} ==[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]]== Pozdravljen, hvala za dodano besedilo. Da bo to skladno z ostalimi wikismernicami, te prosim še, če, kjer potrebno in ustrezno, dodaš [[WP:POVEZAVA|notranje povezave]]. Hvala!--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 23. marec 2023 (CET) :@[[Uporabnik:Raprep|Raprep]] Jaz pa bi te prosil, da vso ali večino vsebine v zvezi z osamosvojitveno vojno preneseš v članek [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]. V članku o plebiscitu je po mojem mnenju dovolj samo krajši povzetek in povezava na članek o vojni, ker je tako vse bolj na svojem mestu. Hvala za tvoje prispevke. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 00:21, 24. marec 2023 (CET) == [[Deklaracija za mir 1991]] == Razveljavil sem tvoj včerajšnji dodatek v članek. Prvi odstavek dodatka je dobesedno skopiran iz knjige [https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Vojna-in-mir-notranjost.pdf Vojna in mir], kar je kršitev avtorskih pravic, drugi pa v veliki meri izvirno raziskovanje (na primer trditve o "kapitulaciji" citirani članek iz Dela nikakor ne podpira). Če vztrajaš pri zapisanem, prosim začni razpravo na [[Pogovor:Deklaracija za mir 1991]], da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 5. december 2024 (CET) :Navajanje besedil ali delov besedil iz študij, zbornikov, znanstvenih monografij ipd. literature ni kršenje avtorskih pravic - še zlasti ne v primeru, ko so objavljeni avtor navedka, publikacija, leto objave in celo stran, kjer se navedek v publikaciji nahaja. Zato razveljavi svojo razveljavitev. Če je ne boš ti, jo bom moral sam. :Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije. Deklaracija ni zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. '91, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom v Sloveniji spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, demobilizira TO itn. Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v akciji “nameščanja” zveznih carinikov na mejne prehode v Sloveniji, umakne v vojašnice. Deklaracija umika JLA iz Slovenije ni predvidela! Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo verificirati svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve s SFRJ. To ve vsakdo, ki je pozorno prebral brionsko deklaracijo. In to so opazili tudi nekateri poslanci Demosa ter 10. 7. 1991 v Skupščini RS glasovali PROTI ratifikaciji deklaracije. Izraz "kapitulacija" je uporabil Vitomir Gros - članek v Delu navaja prav njega. Kljub burnim reakcijam nekaterih poslancev Demosa je bila deklaracija na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:57, 13. december 2024 (CET) ::Besedilu Marka Hrena so manjkale navednice. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:08, 13. december 2024 (CET) :::Torej po mnenju Vitomirja Grosa je bila kapitulacija. Vse ostalo je [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirno raziskovanje]], ki tu ni dobrodošlo. Prav tako ni dobrodošlo kršenje avtorskih pravic - dobesedno prepisovanje besedil namreč to je, če ni zelo dobrega razloga za dobesedni navedek (česar tu ni). Če boš vztrajal pri tovrstnem početju, ti bomo preprečili urejanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 13. december 2024 (CET) ::::Citiranje relevantnih virov, ki navajajo faktično preverljiva dejstva & trditve, ni "izvirno raziskovanje". Zakaj potem ne brišeš Pučnikovega dretja, da je deklaracija za mir izdaja? Kdo je dokazal izdajo komu in pred katerim sodiščem? Je bila izdaja takrat zakonsko definirana - izdaja po katerem členu, katerega zakona? In na koncu - kdo si ti, da boš preprečil urejanje? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 19:46, 14. december 2024 (CET) :::::1) Izvirno raziskovanje je izjava "Kapitulacijo slovenske strani v spopadu poleti 1991 potrjuje besedilo brionske deklaracije" in preostanek zgornjega komentarja. :::::2) Pučnikova izjava je zelo znana v tem kontekstu in ni predstavljena kot dejstvo, pač pa kot njegovo mnenje. Enako bi šlo, če bi napisal, da je bila po mnenju Vitomirja Grosa kapitulacija. :::::3) Sem administrator slovenske Wikipedije, ki ga je skupnost pooblastila za uveljavljanje smernic in pravil projekta. :::::— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:03, 14. december 2024 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (7. junij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Enciklopedičen način opisovanja naj bi podal ''zaokrožen'' povzetek informacij na določeno temo. Zaokrožen povzetek zajema 'golo' ''faktografijo'', ki zadeva temo – kraje, časovna obdobja, dogodke, akterje dogajanja ipd. –, in ''kontekste'', ki spremljajo fakte teme in jih tudi pogojujejo ali vsaj oblikujejo. Faktografija, ki jo navajam v prispevku je preverljiva in verodostojna, saj se v tem delu sklicujem na akademske monografije, raziskave in študije. Zgodovinopisci, kot so Repe, Nikolić, Petrović, so med uveljavljenimi v tem delu Evrope (in širše). Globalno uveljavljena pa je zgodovinarka Todorova. Bebler kot obramboslovna referenca je v Sloveniji tako rekoč nepogrešljiv; magistrski deli, ki ju navajam, sta prestali strokovni/znanstveni preizkus. To lahko trdim tudi za izsledke raziskovalcev, zaposlenih v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja. Nič esejističnega (oz. proznega ali subjektivnega z moje strani) ni v sklicevanju na te reference. :Kontekste lahko tvorijo primarni viri – med te sodijo uradni viri (v mojem prispevku Uradni list RS, Poročevalec RS, uradni dokumenti Evropske skupnosti, Evropske komisije, Konference za evropsko varnost in sodelovanje, uradna stališča mednarodnih in domačih odločevalcev, odločbe sodišč). Nič esejističnega ni v 'golem' navajanju stališč uradnih virov; zakoni, upravni odloki, uradna politična/državna stališča, sodne odločbe, zavezujoča pravna stališča niso moja subjektivna stališča. :Primarni viri, ki lahko pojasnjujejo fakte in kontekste, ki jih obkrožajo, so tudi memoari akterjev in prič dogodkov. Navajanje memoarjev/pričanj je sprejemljivo in za bralce tudi zanimivo, če lahko dodatno osvetlijo neko že strokovno/znanstveno ugotovljeno in potrjeno 'stanje stvari' o določeni temi. Prav na ta način so memoarji/pričanja uporabljeni v mojem prispevku – kot dodatna pojasnila, ne kot 'okostje' prispevka. Na podoben način so uporabljeni tudi medijski viri kot sekundarni viri, ki prenašajo sporočila tako uradnih virov kot izjave/spomine prič in akterjev, ki so bili neposredno udeleženi v dogajanju 'teme'. :Lahko bolj natančno pojasnite svojo odločitev, da zavrnete objavo prispevka, saj brez konkretnih in utemeljenih pripomb vaša 'utemeljitev' zveni plehko? Če ni skrivnost – kaj sploh veste o znanstvenem pisanju člankov? Koliko znanstveno/strokovno recenziranih besedil ste že objavili in v katerih relevantnih strokovnih publikacijah? Ste sploh zgodovinopisec? Kdo sploh ureja zgodovinopisne članke na slovenski Wikipediji? Zakaj ne brišete očitnih nesmislov in člankov, ki v sestavkih sploh ne navajajo virov? Primer je, denimo, članek 'Pekrski dogodki'. Še ne dolgo nazaj je prav v tem članku pisalo, da je bil pred vojašnico v Mariboru 24. 5. 1991 povoženi Šimčik prva žrtev desetdnevne(!) osamosvojitvene vojne – ker med 24. 5. in 27. 6. 1991 je le 10 dni? Se ni vojna začela 27. 6. 1991 in formalno končala 7. 7. 1991? Tudi če niste zgodovinar, koledar pa verjetno znate brati? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:30, 7. junij 2025 (CEST) ::Bom zaenkrat odgovoril jaz, mogoče bo kolega, ki je prvotno zavrnil osnutek, kasneje dodal še kaj svojega. ::Celotno besedilo v osnutku je napisano izrazito pristransko, kar krši naše smernice, primer je že prva poved "Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije (RS), ampak način osamosvajanja.", ker bralcu vsiljuje interpretacijo namesto, da bi bralcu predstavila preverljivo dejstvo s podporo v virih. Wikipedičen slog bi recimo bil "Nekateri predstavniki zveznih oblasti so trdili, da ni bila sporna pravica Republike Slovenije do samoodločbe, temveč način, kako je bila ta izvedena.". Osnutek se nadaljuje na enak način skozi celotno besedilo, nanašajoč se zgolj na eno interpretacijo dogodkov, predvsem kritiko slovenske politike 1991 brez uravnoteženih pogledov ali sklicevanja na alternativne interpretacije. Tak slog je primeren zgolj za esej ali zgodovinski komentar, ne pa za enciklopedijo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 7. junij 2025 (CEST) :::Ne sodite o (ne)pristranskosti zapisanega, če prebranega niti ne razumete oz. svoje "delo" opravljate malomarno. Da ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti Republike Slovenije, ampak ''način'' osamosvajanja, je '''uradno stališče''' Republike Slovenije, izraženo v izjavi, ki jo je skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije 10. 7. 1991 potrdila Skupščina RS s 189 glasovi ZA, 11 PROTI & 7 vzdržanimi. Izjava je bila objavljena v Uradnem listu št. 5 (1991). Ne sklicujem se na mnenje zveznih organov, pač pa na Uradni list RS. In v izjavi jasno piše, da nobena jugoslovanska republika in ''noben'' zvezni organ ni nasprotoval pravici do samoodločbe. Vir je tudi naveden, v mojem prispevku kot sklic H, skupaj s povezavo do izjave v Uradnem listu 5/1991. Ne znate klikniti na povezavo? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 01:23, 8. junij 2025 (CEST) ::::Za začetek, na Wikipediji se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje, upam, da ne zameriš. Če bomo razpravo nadaljevali, bi prav tako lepo prosil, da v duhu smernic Wikipedije ostanemo vljudni in konstruktivni. ::::Kar se zadeva prve povedi osnutka, razumem, da se trditev opira na uradno izjavo Skupščine RS, ampak četudi gre za uradno stališče države, je v enciklopedičnem besedilu treba to jasno opredeliti kot takšno — torej z navedbo, kdo je trdil, kdaj, in v kakšnem kontekstu. Wikipedija ne povzema niti uradnih dokumentov kot absolutnih in univerzalnih dejstev brez konteksta in virov — to je osnovna [[Wikipedija:Nepristranskost|zahteva po nevtralnosti]]. Kar se tiče celotnega osnutka: težava ni le v eni povedi, temveč v splošnem slogu članka, ki stalno povzema eno samo interpretacijo dogodkov — torej predvsem kritično razlago slovenske politike ob osamosvajanju, brez ustreznega prikaza širšega konteksta ali alternativnih pogledov. To se med drugim kaže v uporabi izrazov kot so "sprenevedanje", "figa v žepu", "relativno lahek zalogaj", "psihološko-propagandna bitka", itn.; uporabi trditev, ki akterjem pripisujejo motive (npr. da so se za nekaj zavestno odločili, da so želeli povzročiti krizo ipd.), kar je lahko del analize, ne pa enciklopedičnega zapisa; navajanju dogodkov brez uravnoteženih pogledov, kot da so interpretacije samoumevne resnice. Tak slog je po Wikipedijinih merilih bližje eseju ali publicističnemu komentarju, ne pa enciklopedičnemu članku. Če je v ozadju osnutka želja predstaviti manj poznano ali zamolčano plat zgodovine osamosvajanja, je to vsekakor legitimno, vendar mora biti predstavitev 1.) jasno opredeljena kot določen pogled ali razlaga, z virom in kontekstom, 2.) uravnotežena z vključitvijo drugih vidikov, interpretacij ali odzivov, 3) napisana v nevtralnem, enciklopedičnem jeziku, brez retoričnih figur ali emocionalno obarvanih izrazov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:34, 8. junij 2025 (CEST) :::::Če bi prebral članek v celoti in ga razumel, bi vedel, da je kontekst sprejetja izjave Skupščine RS glede spornega načina osamosvajanja RS pojasnjen; vključno s tem, kdo je izjavo sprejel (glasovi za, proti, vzdržani), kdaj in kje. Teh pojasnil, jasno, ni v uvodnem Povzetku. Zadržan odnos do uradnih stališč in dokumentov je lahko razumljiv, a ni razloga, da bi sklicevanje na tovrstne vire zavračali, če njihovo faktično točnost potrjujejo tudi drugi viri. V mojem članku ni navrženo le to, da je Skupščina RS z izjavo, sprejeto 10. 7. 1991 (po vojni!), priznala, da nobena jugoslovanska republika in zvezni organ ne nasprotuje pravici do samoodločbe RS, vključno z odcepitvijo (to pravico je RS jamčila tudi Ustava SFRJ), opisani so tudi povsem eksplicitni pozivi slovenskemu vodstvu, naj Slovenija zapusti Jugoslavijo. Skratka, ne le, da druge republike Slovenije niso zadrževale, srbsko vodstvo (iz razlogov, ki so v članku pojasnjeni, skupaj s kontekstom spora med Slovenijo in Srbijo, ki se je začel že v 1980ih) je Slovenijo želelo celo "izgnati" iz SFRJ (izraz, ki ga je v svojih spominih uporabil srbski član Predsedstva SFRJ Jović). Izganjanje Slovenije iz SFRJ je opazil tudi ameriški ambasador Zimmermann; slednji poleg svojih opažanj in analiz v svojih spominih navade tudi Kučanove trditve, da ga je srbsko vodstvo vse od večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 pozivalo naj se v Sloveniji razpiše referendum in naj Slovenija zapusti SFRJ, če bo večina na referendumu glasovala za samostojnost. Podobno izkušnjo v svojih spominih opiše tudi Drnovšek; še več, Drnovšek se je s srbskim vodstvom že pred vojno pogovarjal tudi o umiku JLA iz Slovenije (umik JLA je bil razumljen kot predpogoj samostojnosti). Manj kot 2 tedna pred razglasitvijo samostojnosti je predsednik zvezne vlade Marković v Skupščini RS povsem jasno povedal, da ne nasprotuje plebiscitni odločitvi in razdružitvi Slovenije, a da se je treba pred razdružitvijo dogovoriti glede vrste (predvsem ekonomskih) zapletov. (Za primerjavo: Velika Britanija se je razdružila z EU 4 leta in pol po brexit-referendumu, večino tega časa se je pogajala glede pogojev izhoda.)  Vse to je opisano v članku – dodatni viri, ki pritrjujejo izjavi v Uradnem listu RS. Sklicevanje na uradni vir v tem primeru v ničemur ne načenja rigorozne enciklopedične faktičnosti. :::::Podobno je z uporabo "čustvenih izrazov", še zlasti, če jih uporabljajo sami akterji opisanih dogodkov. Izraz "''s figo v žepu''" (nanaša se na neizpolnjene obljube, ki jih je Demosova vlada dajala predsedniku zvezne vlade Markoviću glede vplačila carin v zvezni proračun) ni moj, je uporabljen v publikaciji, ki jo je izdala Carinska uprava Republike Slovenije (ta je navedena med viri – referenca III). Če v članku uporabim izraz slovenskih carinikov, v ničemer ne zmanjšam faktičnosti njihovega hvalisanja in priznanja, da so Markovića v poplebiscitnem obdobju vse do razglasitve samostojnosti 25. 6. 1991 vlekli za nos – obljubljali so vplačilo carin, a jih nikoli vplačali v zvezni proračun. Če bi, denimo, našli Hitlerjevo zabeležko, da je "''treba vse judovske svinje pobiti''", bi v ničemer ne zmanjšali faktografske rigoroznosti enciklopedije, če bi v njej uporabili ta komentar. Izraz "''sprenevedanje''" je čustveno nabit? Resno? Lahko navedeš ne-čustveno sopomenko izraza? Izraz povzemam po Repetu; Repe v svoji zgodovinopisni monografiji zapiše, da se je slovensko vodstvo "''v odnosu do Markovića odločilo za tipično jugoslovansko taktiko zavlačevanja, sprenevedanja in 'nadmudrivanja'''". Grozno – uporabil je celo izraz "''nadmudrivanje''"! Boš Repetu očital nestrokovnost? Fascinantno je, kako dlakocepsko bereš moj članek in te moti domnevna čustvena nabitost posameznih izrazov, dasiravno je na slovenski Wikipediji, še zlasti na njenem zgodovinskem "oddelku", ogromno smetja, ki ni le faktično netočno in odkrito pristransko, je praviloma tudi brez sklicev na relevantne znanstvene/strokovne vire. Akademski zgodovinopisec Repe ti glede strokovne rigoroznosti ne seže niti do gležnja, ne? Ti si strokovnjak z mednarodno priznanimi zgodovinopisnimi referencami, ki bi celo Repetu zavrnil članek, če bi se odločil pisati za Wikipedijo? :::::Moti te čustvena nabitost izraza "''psihološko-propagandna bitka''"? Povzemam ga po Zimmermannu (v mojem članku referenca 8), ki v svojih spominih o razpadu Jugoslavije in vojaških prijemih slovenske strani uporabi izraz "''psychological warfare''". Izraz sploh ni čustveno nabit, uporablja ga tudi obramboslovna in vojaška stroka: psihološka vojna, psihološka operacija, propagandna vojna, psihološka obramba, psihološka in propagandna vojna ipd. Tudi v zapisu, da so bile obkoljene in neoskrbovane posadke JLA ''relativno lahek zalogaj'' za slovenske borce, je čustvena nabitost le tvoja projekcija. Saj res, kakšna je ne-čustvena verzija sintagme "''relativno lahek zalogaj''"? Je treba zaradi tvojih projekcij in izmišljij glede posameznih domnevno čustveno nabitih izrazov blokirati članek v celoti? :::::Zapišeš, da akterjem pripišem zavestne odločitve/motive. Spet splošna in plehka opazka, brez konkretnih primerov. Lahko le ugibam, kaj te je zmotilo. Načeloma je tako, da so akterji akterji prav zato, ker imajo določene motive in sprejemajmo zavestne odločitve. Motivi/odločitve jih ženejo v ''akcijo'', zato jim tudi pravimo – ''akterji''. Demosova vlada si je povsem zavesno (ne po naključju) prisvojila carine, ki so bile v SFRJ lastni in neposredni prihodek zvezne vlade. In povsem zavestno sprejela tveganje, ki je nastopilo s prilaščanjem tujega. Povsem zavestno je zavračala dogovorjeno in izpogajano razdružitev pod pogoji federacije – na kar je slovensko vodstvo opozarjal Drnovšek. Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner. Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja. Tudi relevantni mednarodni dejavniki (ZDA, Evropska skupnost, KEVS idr.) so opozarjali slovensko vodstvo na nesprejemljivost enostranskih in ne-izpogajanih osamosvojitvenih potez ter na tveganja, povezana z njimi. Vse te odločitve vodstva RS glede ignoriranja zveznih institucij in zavračanja osamosvojitve pod zveznimi pogoji so bile – zavestne. Posledica zavestne odločitve je bilo tudi spreminjanje zakonodaje na področju obrambe (že pred plebiscitom); posledica tega spreminjanja sta bila prisvajanje obrambnih pristojnosti s strani RS in omejitev napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Tudi tveganja, povezana s tem spreminjanjem, so bila zavestno sprejeta. Zaradi spora (z JLA) glede obrambnih pristojnosti v RS in napotitev nabornikov so se zgodile Pekre. 3 dni po incidentu v Pekrah je TO iz mariborskega TAM-a odpeljala še 4 oklepnike, izgotovljene za JLA. Povsem zavestna kraja in povsem zavestno sprejemanje tveganja. Povsem zavestno je bila sprejeta tudi odločitev za oborožen spopad z JLA in prelivanje krvi, ki ga je pri naselju Pogance začela slovenska stran. Povsem zavestno je bil izdan ukaz "republiške koordinacije" za napade na večje in dobro oborožene kasarne JLA v Ljubljani in na Vrhniki, ki pa so ga podrejeni častniki TO, ki so bili v blokadi teh kasarn, ignorirali ali zavrnili, saj so se zavedali tveganja devastacije in morije v gosto poseljenem urbanem okolju v primeru odgovora JLA na napade TO. Itn. :::::Da, Wikipedija dopušča tudi drugačne poglede (''points of view'') na isto temo, dokler so jasno označeni – članek, ki ga objavljam, pojasnjuje nekatere pravne in politične kontekste, kar je omenjeno že v naslovu članka. Points of view pristop omogoča, da se predstavi več različnih stališč o isti temi, še posebej v primerih, kjer je tema sporna ali večplastna, kar je pogosto v družbenih, političnih ali filozofskih temah. Tema spopada v RS oziroma dogajanj, ki so pripeljala do njega in mu sledila, je kontekstualno večplastna; konteksti, ki se "križajo" v osamosvajanju in spopadu poleti 1991 imajo različno "genealogijo" in različne časovne razpone, najstarejši me njimi segajo že v osemdeseta leta. Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991. :::::Wikipedija dopušča več člankov na isto temo, če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. Kot rečeno, moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih informacij in virov kot že obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:14, 8. junij 2025 (CEST) ::::Gre za analizo na podlagi primarnih virov, kar je nezaželeno. Predlagam, da se raje sklicuješ na sekundarne vire in se pri tem držiš smernic, ki jih je kolega podal zgoraj. Na nesmiselne napade pa se ne bom odzival. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. junij 2025 (CEST) :::::Osnutek članka za Wikipedijo je popravljen, skladno z recenzijskimi pripombami rednega profesorja zgodovine na Filozofski fakulteti dr. Boža Repeta. Repe je vsebino članka že po prvem branju ocenil kot »dober približek realnemu dogajanju«, zato članku v faktičnem smislu ni bilo nič odvzeto, so pa, kot rečeno, bile upoštevane in dodane Repetove pripombe. Tako članek ne vsebuje le opisa neposrednega konteksta spopada (carine), pač pa tudi opis širšega konteksta (v dodanem poglavju »Predzgodovina«). :::::Kvintesenca znanstvenih/strokovnih/enciklopedičnih besedil je prav utemeljenost na preverljivih in verodostojnost faktih ter strokovnih mnenjih. Ogrodje članka zato tvorijo akademski (sekundarni) viri, dopolnjeni s primarnimi viri. Mestoma se sklicujem tudi na poročanje/analize relevantnih medijev in pravna menja (npr. mnenje Badinterjeve komisije) – tako relevantne medije kot pravna menja Wikipedija umešča med zanesljive sekundarne vire. :::::Navajanje primarnih virov bralcu pomaga razumeti kontekste, zaključke strokovnih ugotovitev ter včasih tudi deduktivni proces strokovnih analiz. Poleg tega mu povezave do primarnih virov omogočajo lastno raziskovanje in zaključke. Med primarne vire štejejo pravni akti (zakoni, mednarodne pogodbe), stališča in izjave akterjev dogajanja, njihovi spomini ipd. Pravni dokumenti, kot so mednarodne konvencije, zakoni, odredbe, izjave, so navedeni predvsem z namenom informiranja bralstva glede pravnih kontekstov/vidikov obravnavanih tematik. Stališča, izjave in memorije akterjev dogajanja so navedeni, če jih je v svoji analizi uporabil že kateri od relevantnih (npr. akademskih, medijskih) sekundarnih virov, na katere se sklicujem, oziroma se vsebinsko in dejstveno ujemajo z deskripcijami strokovnih analiz/gradiv. Prav z namenom transparentnosti so sklici na koncu članka razvrščeni po skupinah. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 17:41, 11. avgust 2025 (CEST) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Pekrski dogodki]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Pekrski dogodki| [[Pekrski dogodki]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW/fd9c33fc-666d-4f49-ac82-991b60a77321/pdf.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Pekrski dogodki|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Pekrski dogodki]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:12, 10. junij 2025 (CEST) :Glej tudi [[WP:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[WP:KOI]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:16, 10. junij 2025 (CEST) :Povzemanje in citiranje na Wikipediji ni prepovedano. Še zlasti ne v primeru, ko so povzetki oz. navedki natančno označeni. Viri in reference mojih besedil so jasna; sklici niso navedeni le na koncu besedil, pač pa tudi med vrsticami, skupaj z oznakami strani. Prav zato lahko zlahka najdete moje sklice. Vaše(?) besedilo o Pekrskih dogodkih ima pomanjkljivo označene sklice. Ti so omenjeni le na koncu besedila, ne pa med vrsticami oz. v besedilu – tako je nemogoče preveriti posamezne trditve v besedilu. Pravilo Preverljivosti pri Wikipediji je jasno: pripis vira je potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 20:52, 11. junij 2025 (CEST) ::Primeri kršenja avtorskih pravic: ::* Tvoja verzija: :::"JLA bi se lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, če bi hotela oba centra zavzeti in ukiniti. Operativno vzeto bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki TO neizkušeni in posadka maloštevilna[I]:279, centra je varovala po ena proti-diverzantska četa, kar bi bilo ob resno načrtovani akciji JLA premalo. :::Po dogodkih v Pekrah se je sekretariat za ljudsko obrambo RS odločil za novo kočljivo potezo. V noči s 26. na 27. maj 1991 so iz mariborskega TAM-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, odpeljali štiri izgotovljene oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk vrha JLA in mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta dosegla, da so bila vozila po treh tednih vrnjena.[I]:280" ::* Verzija iz knjige Jutri je nov dan: :::"JLA bi se torej lahko sklicevala na zvezno zakonodajo pa tudi na sklepe predsedstva iz 8. maja, če bi hotela centra zavzeti in ukiniti. V operativnem smislu bi bila to lahka naloga, saj so bili naborniki neizkušeni in tudi niso imeli prave zaščite (kot piše Janša, naj bi oba centra varovala po ena protidiverzantska četa, kar bi bilo - ob resno načrtovani akciji JLA z oklepniki, helikopterji in drugimi sredstvi - dosti premalo). :::Srečen razplet v Pekrah je potem v obrambnem ministrstvu spodbudil željo po novem dokazovanju slovenske moči. V noči s 26. na 27. maj so iz mariborskega TAM-a odpeljali štiri dokončane oklepnike, namenjene v Črno goro. Pritisk armadnega vrha pa tudi mnenje več slovenskih politikov, da gre za nepotrebno provokacijo, sta povzročila, da so vozila po treh tednih vrnili v zameno za pisno jamstvo, da ne bodo uporabljena na ozemlju Slovenije." ::To ni povzemanje, temveč parafriziranje, kar se šteje za kršitev avtorskih pravic, zaradi česar je lahko Wikipedija v pravnih težavah. Če si avtor knjige in želiš, da je besedilo objavljeno na Wikipediji, lahko pošlješ dovoljenje na permissions-sl@wikimedia.org, obrazec je dostopen na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:33, 11. junij 2025 (CEST) :::Na Wikipediji je parafraziranje dovoljeno, vendar mora biti podprto z zanesljivimi viri, OBVEZNIMI in-line navedbami virov in ne sme izkrivljati pomena izvirnega besedila. :::Od urejevalcev se pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Zakaj dlakocepiš glede mojega Povzetka, ki je oprt na verodostojne (priznane) vire, ki jih je moč preveriti? Na koliko verodostojnih virov (s strokovnimi referencami) je oprt preostanek članka Pekrski dogodki? Kako je moč preveriti posamezne trditve v preostanku članka, če besedilo sploh ni označeno z in-line sklici? [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 22:50, 11. junij 2025 (CEST) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)|Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (12. september) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bolj bere kot esej kot enciklopedični članek. Predložitve morajo povzemati informacije v [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Primarni in sekundarni viri|zanesljivih sekundarnih virih]] in ne smejo vsebovati mnenj ali [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje|izvirnega raziskovanja]]. O temah pišite na [[WP:NS|nepristranski način]], ki ustreza enciklopediji.|}}<!-- -->{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni videti napisana na [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranski, formalen in objektiven način]]. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate [[Wikipedija:Zavajajoče fraze|zavajajočih fraz]], ki promovirajo temo.|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Osnutek ima še zmeraj ogromno problemov, zato je bil odklonjen. 1.) Kot prvo ni napisan v nevtralnem enciklopedičnem tonu, uporablja besede kot so »sprenevedanje«, »lagal«, »zahrbtne poteze«, »psihološko-propagandna vojna« itd. Napisan je v tonu kot, da je vse dejstvo. Nikjer ni pojasnjeno kdo ima taka stališča, ali obstajajo morda še kakšne druge interpretacije. To vse krši pravilo o nevtralnosti. 2.) Je preobsežen, s preveč podrobnostmi in se zato bere kot esej in ne kot enciklopedičen članek. Na Wikipediji ne objavljamo esejev, temveč povzetke bistvenih dejstev. 3.) Viri so neuravnoteženi, saj se osnutek preveč opira na posamezne interpretacije (npr. Božo Repe, Warren Zimmermann, določeni memoarji). Kot omenjeno pod 1.) je na Wikipediji ključno predstaviti več različnih zanesljivih virov in ob tem jasno ločiti dejstva od interpretacij. Če obstajajo različna zgodovinska branja (slovenska, srbska, mednarodna), jih je treba enakovredno predstaviti, kar osnutek ne počne. 4.) Nekateri deli so napisani tako, da zvenijo kot lastna interpretacija pisca, npr. prvi odstavek razdelka "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS". To imenujemo izvirno raziskovanje, ki je na Wikipediji strogo prepovedano. 5.) Kot zadnje naj omenim avtorske pravice. Šel sem ponovno primerjati knjigo Jutri je nov dan avtorja Boža Repeta in vsebina tega osnutka je praktično enaka njegovim pogledom in interpretacij v knjigi. To se mimogrede tudi navezuje na točko 4.). Veliko odstavkov je močno parafriziranih kar je prav tako kršenje avtorskih pravic, kar sem omenjal že v preteklosti. Predlagam, da mogoče razmislite o objavi tega osnutka kje drugje. Morda bi bil sprejet na sestrskem projektu Wikiknjige.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Politi%C4%8Dna_in_pravna_sotvarja_%22carinske_vojne%22_v_Sloveniji_(1991) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:37, 12. september 2025 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :Tvoje urednikovanje ni skladno s temeljnimi pravili Wikipedije, zlasti glede parafraziranja, avtorskih pravic, nevtralnega stališča in prepovedi izvirnega raziskovanja. Posebej problematično je selektivno poseganje v vsebine s področja zgodovinopisja. Gre za strokovno zahtevno področje, ki terja dobro poznavanje metodologije, kontekstov in relevantne strokovne/znanstvene literature. Tvoje interpretacije in selektivno problematiziranje vsebin člankov kažejo na pomanjkanje tovrstnega znanja, kar vodi v vsebinsko neustrezne uredniške zaključke in cenzorske ukrepe. Opazna je tudi tvoja nekonsistentnost pri urejanju ter jasen vtis pristranskosti, saj določene interpretacije (navkljub njihovim vsebinskim pomanjkljivostim in kršenju pravil Wikipedije) privilegiraš/dopuščaš, druge pa neupravičeno problematiziraš. Takšno ravnanje je v neposrednem nasprotju z načelom nevtralnosti in škoduje verodostojnosti enciklopedičnih vsebin. :Cenzuriraš parafraziranje, čeprav to na Wikipediji NI PREPOVEDANO, če jasno pripišeš avtorstvo oz. parafrazirani del besedila označiš/zaključiš z in-line omembo vira in vir navedeš tudi med sklici oz. viri/literaturo (https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Close_paraphrasing). Parafraziranje in dobesedno navajanje avtorjem člankov na Wikipediji omogočata, da se čim bolj dosledno držijo ugotovitev iz strokovno relevantne literature – tovrstno "oklepanje" literature je še zlasti pomembno, ko gre za literaturo avtorjev z akademskim ozadjem/referencami. Ideja, da je močno parafraziranje ("close paraphrasing") kršenje avtorskih pravic, je tvoj cenzorski izmislek. :Parafraziranje pomeni kršenje avtorskih pravic le v primeru, če ni ustrezno označeno. Parafraziranje v mojem osnutku je označeno skladno s pravili Wikipedije; prav zato si lahko celo ti, ki očitno nisi najbolje seznanjen z zgodovinopisno literaturo, zadevajočo obdobje 1980ih in leto 1991 v RS/SFRJ, brez težav poiskal avtorja, njegovo monografijo in v slednji strani s parafrazami, uporabljenimi v mojem osnutku. Kršenje Repetovih avtorskih pravic (ali celo prisvajanje njegove intelektualne lastnine?) z moje strani je tako še en izmed tvojih izmislekov. :Parafraziranje cenzuriraš, a če ugotovitve iz literature povzamem s svojimi besedami, osporavaš izboru opisnih izrazov in/ali pa zapisano cenzuriraš z argumentom, da je lastno raziskovanje na Wikipediji prepovedano. Kako ločiš med povzemanjem in lastnim raziskovanjem, če ne poznaš zgodovinopisne literature? Tako te je zmotil podnaslov "Umik JLA – pogoj samostojnosti RS"; zapisal si, da gre za nedovoljeno raziskovanje z moje strani. Ne, gre za povzetek ugotovitve iz strokovne literature; vira resda nisem navedel v samem podnaslovu (ker bi bil vir zapisan v podnaslovu videti nekoliko nenavadno), je pa omenjen v besedilu pod njim: "RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.[IV]:80" Poleg tega – članek je pred objavo na Wikipediji recenziral zgodovinopisec prof. Repe. Z zapisanim se strinja. Pomeni – s povzetkom, da je (bila) samostojnost RS pogojena z umikom JLA s teritorija RS, se strinjata (vsaj) dve zgodovinopisni (akademski) "referenci". :Izpostavil si nekatere (po tvojem mnenju) sporne izraze; pišeš, da niso »nevtralni«. Izraz "psiho-propagandna vojna" je sprejemljiv tudi za Wikipedijo – gre za "nevtralen" termin, ki se uporablja v strokovni varnostni in vojaški literaturi, zlasti v starejših delih; na Wikipediji so članki s takšnim oz. podobnimi izrazi; npr.: https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda_and_psychological_warfare_in_the_Gaza_Wars; https://en.wikipedia.org/wiki/Psychological_warfare; https://hr.wikipedia.org/wiki/Psiholo%C5%A1ki_rat Izraz ne ocenjuje moralnosti dejanja, ampak opisuje vrsto delovanja (psihološko vplivanje + propagando + širjenje dezinformacij). Zimmermann, en izmed virov v mojem članku, uporabi izraz "psyhological warfare". A tudi če izraza ne bi uporabil noben vir, njegova uporaba v povzemanju virov ni prepovedana. :Pri uporabi izraza "zahrbtne poteze" ne gre za mojo vrednotno sodbo, ampak za razlago motivacije enega akterja (JLA), tj. gre za njegovo razumevanje oz. interpretacijo ravnanja drugega akterja (slovenske strani); izraz je nedvoumno pripisan akterju (v smislu: "XY je ravnanje razumel kot zahrbtno, zato je ukrepal na način QZ…", "po mnenju akterja XY je bilo dejanje akterja AB zahrbtno, zato je sprejel ukrepe QZ…"). Tvoj zapis, da "nikjer ni pojasnjeno, kdo ima taka stališča" (glede zahrbtnosti), je zato laž. Takšna stališča so povsem jasno pripisana generalom/častnikom JLA in ta stališča so bila med motivi za njihove poteze/ravnanje. :Moj članek pojasni več kontekstov in ponudi več relevantnih (sekundarnih) virov kot obstoječi ("glavni"?) članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ([[Slovenska osamosvojitvena vojna|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_osamosvojitvena_vojna]]). Cca 80 % obstoječega članka (tj. poglavje "Potek osamosvojitvene vojne" v celoti) se sklicuje le na en vir – na zapise brigadirja SV Janeza Švajncerja, objavljene na Uradu RS za informiranje (torej na "uradu za propagando"). Gre za primarni vir, ne sekundarni. Na koncu članka je med viri in literaturo sicer našteta cela vrsta raznih virov, a teh virov s trditvami v članku ni moč povezati in z njimi preveriti ne vsebine zapisanih trditev v članku ne resničnega avtorstva teh zapisov. Preostalih cca 20 % vsebine obstoječega članka pa se sklicuje predvsem na memoarje in analize Braneta Praznika, v času spopada v Sloveniji zaposlenega v varnostno-obveščevalnih strukturah RS. Pomeni – obstoječi članek skoraj v celoti temelji na dveh primarnih virih in je brez sklicev na relevantne zgodovinopisne strokovne (sekundarne) vire z akademskim ozadjem/referencami. Akademski viri bi morali biti v jedru enciklopedičnega članka, ker implicirajo, da so verjetno prestali recenzijski strokovni/znanstveni postopek. In praviloma vključujejo pester nabor relevantnih virov in osvetlijo obravnavajo temo z različnih zornih kotov. Lep primer je Repetova monografija "Jutri je nov dan", v kateri so navedeni preverljiva dejstva in pogledi različnih slovenskih, jugoslovanskih in tujih akterjev, vpletenih v dogajanje. :Glavni članek tudi ni uravnotežen: oba glavna sklica v njem – brigadir Švajncer in Praznik – sta udeleženca (veterana) spopada v Sloveniji poleti 1991; kje so ugotovitve in pogledi pripadnikov JLA? Obrambni minister vlade SFRJ general JLA Veljko Kadijević je izdal knjigo z opisom svojega videnja dogajanja v Sloveniji in razpada Jugoslavije; tudi slovenski general v JLA Konrad Kolšek, ki je na začetku poveljeval intervenciji JLA v Sloveniji, je svoje ugotovitve objavil v knjigi. Če do zdaj nisi vedel za njune zapise, zdaj veš. Boš kot urednik Wikipedije, ki baje veliko da na uravnoteženost/nepristranskost člankov, že objavljenega zaradi neuravnoteženosti umaknil? :Wikipedija dopušča več člankov na isto temo iz vrste razlogov, npr. če so članki namenjeni drugačni publiki – manj in bolj zahtevni. Obstoječi članek na temo spopada v Sloveniji poleti 1991 ima slabo ali sploh ne razčlenjene oz. pojasnjene politične in pravne kontekste, ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in do razpleta, kakršen je že bil. Kontekste, na katere opozorim v svojem članku in so (ne)posredno zadevali osamosvojitveno dogajanje Slovenije, so tvorili interesi, motivi, stališča in poteze slovenske strani, relevantnih mednarodnih dejavnikov (še zlasti Evropske skupnosti) in dejavnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Obstoječi članek na to temo je pravzaprav "škrbina" in je spisan površno – besedilo za manj zahtevno bralstvo. :Moj članek opisuje širše in neposredne pravno-politične kontekste v različnih obdobjih (druga polovica 1980ih + 1991), ki so pripeljali do spopada v Sloveniji in presenetljivega razpleta. Konteksti so mnogoteri in prepleteni, bistvene podrobnosti in primerjave omogočajo poglobljeno razumevanje dogajanja pred spopadom in politično-pravni razplet. Poslanstvo enciklopedije je pojasniti zadeve, ne poenostavljanje kompleksnih procesov in dogajanja, ki lahko vodi v svojevrstno falzificiranje dogajanja v preteklosti. Če je tema kompleksna (npr. zgodovinski konflikti in njihovi širši in ožji/neposredni konteksti), je daljši članek povsem primeren. Wikipedija ne omejuje dolžine člankov, omejitev je tvoj cenzorski izmislek. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:58, 25. januar 2026 (CET) ::Moje mnenje: tekst navaja zavidljivo število kakovostnih virov in deluje odlično referenciran, toda podton je izjemno omalovažujoč do osamosvojitve, ker v njem mrgoli pridevnikov, ki po esejistično izražajo kvečjemu avtorjevo mnenje - namesto točnega povzemanja vsebine zanesljivih virov, kot bi morali. Med bolj izstopajočimi primeri je denimo trditev, da je slovensko vodstvo »lahkotno« kršilo dogovor z JLA, kar je čisto [[WP:OR|izvirno raziskovanje]], prav tako termin »psihopropagandna« vojna. Izvirno raziskovanje je tudi trditev, da je »s prelivanjem krvi začela slovenska stran« - navedeni viri razlagajo, da ni jasno, kdo je sprožil prvi strel in da je mogoče šlo celo za nerodnost. Od splošnejših težav velja omeniti še dejstvo, da je izraz »carinska vojna« v navedenih virih uporabljen publicistično, kot metafora za dogajanje, ki je vodilo do dejanskega vojaškega spopada, medtem ko pričujoči odstavek v isti koš vrže še ta (fizični) spopad, kar med vrsticami dodatno poniža vojno in slika slovensko stran kot krvoločnega agresorja (pri tem denimo zamolči, da je JLA kasneje metala celo sporne kasetne bombe na barikade, pri čemer je umrlo kar nekaj civilistov). ::Menim, da bi tako pristranski tekst naredil izjemno škodo javni podobi slovenske Wikipedije. Ne oporekam dejstvu, da je bilo ravnanje slovenskega političnega vodstva daleč od brezmadežnega in če bi šlo pri pričujočem sestavku za točen povzetek zanesljivih virov, bi ga podprl tudi v trenutni obliki. Niti dolžina ni problem. A se zaradi navedenih razlogov strinjam, da bi rabil precej predelave preden bi bil primeren za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:58, 21. april 2026 (CEST) :::Slovenska stran (ne JLA) je kršila dogovorjena premirja; na kar je opozarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil član posredniške "trojke" ES. Glede na število virov, ki sem jih prebral, lahko zapišem, da je bilo kršenje premirij s slovenske strani – lahkotno. To je moj povzetek prebranih virov, ki pa ga ti označiš kot "lastno raziskovanje". Nima veze; konec koncev lahko besedo "lahkotno" brišem iz besedila, s tem besedilo ne izgubi veliko, saj poanta ostane – slovenska stran je kršila premirja. A tvoje spotikanje ob takšne malenkosti razkrije, kako deluje cenzura – "administrator" lahko avtorjev povzetek virov enostavno razglasi za lastno raziskovanje in prepreči objavo prispevka. :::Viri so tudi jasni, kdo je začel s prelivanjem krvi v Sloveniji. Npr. Janez Janša v "Premikih" zapiše, da je bil prvi spopad med TO in JLA pri naselju Poganci, kjer je TO ob 2. uri 27. 6. 1991 naredila cestno barikado, na katero je ob 4. uri naletela enota JLA iz vojašnice v Karlovcu. V spopadu, ki je sledil, je bil ranjen podporočnik JA. Zgodovinar Božo Repe v "Jutri je nov dan" navede tudi ime tega podporočnika (Jasmin Kadić). Kadić je bil prvi in edini ranjeni v spopadu, mrtvih ni bilo – pomeni: slovenska stran je začel s prelivanjem krvi, JLA v tem spopadu ni ranila in ubila nikogar. Kdo je sprožil prvi strel, je druga zgodba. Po mnenju Janše je pri Pogancih prva streljala JLA, po mnenju gen. JLA Konrada Kolška pa slovenska stran. Da je prva streljala slovenska stran, trdijo tudi nekateri slovenski viri, ki pa dodajo, da je bil prvi strel posledica nerodnosti teritorialca. Irelevantno, kdo je prvi streljal pri Pogancih, glede na to, da je spopad v Sloveniji z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji (mednarodni) meji SFRJ v Sloveniji začela slovenska stran že vsaj dan prej. Zavzetje mejnih prehodov s cca 3000 slovenskimi teritorialci in miličniki so kot začetek spopada v Sloveniji prepoznali tuji politični analitiki in diplomati, seznanjeni s podrobnostmi dogajanja – med njimi veleposlanik ZDA v SFRJ W. Zimmermann, kar izrecno omeni v svojih memoarih – kot tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković. :::"Carinska vojna" je z ozirom na cilj prispevka – razsvetliti politične in pravne kontekste spopada – bolj primerno poimenovanje spopada kot, denimo, "vojna za samostojnost" ali "osamosvojitvena vojna" ali "vojna za Slovenijo". Neposredni kontekst (poleg mnogih drugih posrednih) spopada je dobro raziskan in znan – slovensko neizvajanje zveznih predpisov na zunanji meji SFRJ in protipravno prisvajanje carin, ki so v SFRJ bile lastni in neposredni prihodek zvezne vlade/proračuna. V spopadu poleti 1991 nista bila napadeni ne Slovenija ne samostojnost; ogrožene ne teritorialna integriteta, ne institucije oblasti, ne narodna identiteta. Marković je manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti v govoru v Skupščini Republike Slovenije priznal rezultate plebiscita in pravico Slovenije do osamosvojitve ter predlagal pogajanja glede razdružitve in z njo povezanih ekonomskih zadev ter bodočih odnosov, a so ga demosovci izžvižgali. Razlog spopada v Sloveniji je bil slovenski enostranski in ne-izpogajan '''''način''''' uresničitve pravice do samoodločbe oz. osamosvojitve; nobena jugoslovanska republika in noben zvezni organ ni nasprotoval pravici Slovenije do samoodločbe – kar je zapisano tudi v Izjavi Skupščine Republike Slovenije, ki jo je 10. 7. 1991 sprejela skupaj z ratifikacijo brionske deklaracije (glej Uradni list RS 5/1991). V dneh pred načrtovano razglasitvijo so relevantni mednarodni dejavniki in visoki predstavniki držav svarili oblasti v RS, naj se vzdržijo enostranskih in z zveznimi organi nedogovorjenih potez ter da enostranske poteze ne zavezujejo nikogar – ne mednarodnih institucij in držav, da priznajo samostojnost RS, ne vlade SFRJ, da spoštuje odločitve in poteze oblasti RS. :::Slovanska oblast je z enostranskimi in ne-izpogajanimi potezami (kot je prisvajanjem carin) izzvala spopad v Sloveniji, z zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ s pripadniki TO in milice začela spopad v Sloveniji ter pri Pogancih prva prelila kri. Slovenske oborožene sile (TO, milica in cca 5000 lovcev – sodelovanje lovcev v spopadih pomeni kršenje mednarodnega prava) so napadale enote in objekte JLA, ki je bila glede na odločbe slovenskih sodišč in po menju Badinterjeve komisije vse do oktobra 1991, ko je razpadla SFRJ in je RS po mednarodnem pravu postala samostojna, legalna vojaška formacija na območju Republike Slovenije – ne tuja okupatorska armada. :::Da, med poskusom preboja barikade pri Medvedjeku je letalstvo JLA uporabilo kasetne bombe; uporaba tovrstnih bomb pomeni kršitev mednarodnega (pogodbenega) prava. A največjo odgovornost za smrt (tujih) tovornjakarjev in domačina na Medvedjeku nosi TO oz. v pravnem smislu Republika Slovenija – tako so odločila slovenska sodišča, ki so razsodila, da mora zato RS svojcem ubitih tovornjakarjev izplačati odškodnine. Med 22 ubitimi civilisti v spopadu poleti 1991 so prevladovali tujci (15 od 22) – med njimi tovornjakarji, katerih kamione so pripadniki TO skupaj z vozniki "vgradili" v barikade, sami pa se skrili v bližnje gozdove ali na vzpetine, od kjer so napadali enote JLA. Ne čudi, da so se tovornjakarji 29. 6. 1991 na cesti med Lavrico in Škofljico pri Ljubljani teritorialcem s protestom uprli, saj so se ujeti v tamkajšnjo barikado upravičeno prepoznali kot talci slovenske strani. [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] ([[Uporabniški pogovor:Raprep|pogovor]]) 21:30, 25. april 2026 (CEST) ::::Če jih seštejemo, niso več malenkosti, ampak očiten izraz pristranskosti pisca. Zato sem omenjene jasno označil kot "bolj izstopajoče primere". Nobene svoje interpretacije ne smeš dodajati, samo točno lahko povzemaš, pri čemer izjemne trditve (kot je "lahkotno") pač zahtevajo izjemne dokaze. Isto velja za izraz "carinska vojna", kot sem omenil zgoraj. Mimogrede si je Srbija pričela prisvajati carine že mesec do dva prej, kot piše Mencinger v ''Gospodarski sistem in politika Slovenije'', pa srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem je bil tudi jasen znak, da se v zvezi že oblikujejo različni gospodarski sistemi, na podlagi česar komentatorji razlagajo, da je bila slovenska odločitev glede carin zgolj reakcija - pa je ta del konteksta tudi zamolčan, spet na način, da slika slovensko stran kot samovoljno, češ da je zaostrovala položaj brez povoda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:04, 25. april 2026 (CEST) ::::PS: ne nastopam kot urednik ali administrator, pač pa član skupnosti, v kateri smo vsi dolžni graditi konsenz. d9f6bs1bp9jk32a4zkkc28gyfng3lnf Glas upokojencev Pavla Ruparja 0 537231 6665567 6658249 2026-04-25T21:27:55Z VidicK01 193275 pravi vir 6665567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Glas upokojencev Pavla Ruparja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = | foundation = {{start date|2024|01|20}} | dissolved = {{end date|2026|03|23}} | headquarters = Prešernova cesta 5<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = interesi upokojencev<br>[[konservatizem]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = ''nima'' | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra, {{colorbox|#fdfdfd|border=darkgray}} bela | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | slogan = ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | leader1_title = Podpredsednika | leader1_name = Majda Kragelj Zbačnik<br>Andrej Peterle | leader2_title = | leader2_name = | president = [[Pavel Rupar]] | membership = | position = [[desna sredina]] }} '''Glas upokojencev Pavla Ruparja''' (okrajšano '''Glas upokojencev''') je slovenska zunajparlamentarna [[politična stranka]], ustanovljena 20. januarja 2024. Predsednik je [[Pavel Rupar]]. Stranka je bila ustvarjena leto po tem, ko so nekateri posamezniki predstavili in ustanovili istoimensko iniciativo ''Glas upokojencev Slovenije'' ter ''Inštitut 1. oktober'', ki opozarjata na prenizke pokojnine mnogih slovenskih upokojencev.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovili stranko Glas upokojencev|url=https://www.sta.si/3259180/ustanovili-stranko-glas-upokojencev|website=sta.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Iniciativa in kasneje stranka od februarja 2023 redno organizira in poziva na [[Vseslovenski protesti upokojencev|vseslovenske proteste upokojencev]].<ref name=":0" /> == Zgodovina == === Ozadje in začetki iniciative === Iniciativo Glas upokojencev je ustanovil Pavel Rupar, nekdanji poslanec [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in nekdanji župan [[Občina Tržič|Tržiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Iniciativa Glas upokojencev Slovenije za boljši položaj upokojencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/iniciativa-glas-upokojencev-slovenije-za-boljsi-polozaj-upokojencev/654800|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Zaradi po njihovem mnenju vedno hujšega življenja slovenskih upokojencev zaradi draginje in slabega dostopa do zdravstva so v sredini januarja 2023 prvič nagovorili javnost in predstavili svoje namere. Predstavili so prvi veliki shod, ki se je odvil 1. februarja 2023. Aprila istega leta je Rupar potrdil, da v Društvu 1. oktober razmišljajo o ustanovitvi stranke upokojencev. Društvo je sicer začelo zbirati podpise za svoj predlog zakona, ki bi zvišal pokojnine.<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar ustanavlja svojo stranko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pavel-rupar-ustanavlja-svojo-stranko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pavle Rupar: "Če bo volja ljudi, da ustanovimo stranko, jim bomo prisluhnili"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pavle-rupar-ce-bo-volja-ljudi-da-ustanovimo-stranko-jim-bomo-prisluhnili/666258|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-27|language=sl}}</ref> 12. junija sta Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. V predlogu je zapisano, da bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, do 1500 evrov bi bile višje za 10 odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za 5 odstotkov. Skupno so zbrali 10.278 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 1. oktober v zakonodajni postopek vložil predlog za zvišanje pokojnin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-1-oktober-v-zakonodajni-postopek-vlozil-predlog-za-zvisanje-pokojnin/671529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Konec junija 2023 je skupina približno 60 upokojencev, ki jih je vodil Rupar, obiskala Bruselj. Tam so na manjšem shodu z nagovorom Ruparja med drugim opozorili na »nepravično obravnavo slovenske oblasti do določenih civilnih združenj« ter na »diskreditacijo protestnih shodov v Sloveniji«. Sprejela sta jih evroposlanca [[Milan Zver]] in [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Rupar EU opozoril na diskriminacijo slovenske vlade do posameznih ljudskih iniciativ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rupar-eu-opozoril-na-diskriminacijo-slovenske-vlade-do-posameznih-ljudskih-iniciativ/673210|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Rupar je na tiskovni konferenci konec septembra 2023 potrdil, da je nova stranka ''Glas upokojencev'' v procesu nastajanja. Jeseni so tako ustanavljali občinske odbore po vsej Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanske skupine zavrnile vložitev Ruparjevega zakonskega predloga, zdaj išče podporo DS-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanske-skupine-zavrnile-vlozitev-ruparjevega-zakonskega-predloga-zdaj-isce-podporo-ds-ja/682695|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-26|language=sl}}</ref> === Ustanovitev politične stranke === Novembra 2023 je Rupar razkril, da bo ustanovni kongres nove stranke Glas upokojencev potekal v Ljubljani, dne 20. januarja 2024. Na spletu so objavili statut in program stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar: Za prihodnje leto razen rednih transferjev niti beseda o usklajevanju pokojnin z inflacijo. Mi se bomo borili za to!|url=https://nova24tv.si/slovenija/rupar-za-prihodnje-leto-razen-rednih-transferjev-niti-beseda-o-usklajevanju-pokojnin-z-inflacijo-mi-se-bomo-borili-za-to/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}</ref> Za ustanovitev so zbrali preko 400 overjenih obrazcev podpore. Na ustanovnem kongresu so potrdili program in statut ter izvolili organe stranke. Kulturni program kongresa je povezoval dramski igralec [[Pavle Ravnohrib]].<ref>{{Navedi splet|title=Januarja prihaja nova politična stranka Glas upokojencev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/januarja-prihaja-nova-politicna-stranka-glas-upokojencev/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pavel Rupar je v govoru na kongresu napovedal udeležbo na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] ter na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|naslednjih državnozborskih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Stranka se sicer evropskih volitev kasneje ni udeležila s svojo listo, ampak je podprla kandidatko SDS [[Zala Tomašič|Zalo Tomašič]].<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev spet protestiral, na evrovolitvah podpirajo Zalo Tomašič iz SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-spet-protestiral-na-evrovolitvah-podpirajo-zalo-tomasic-iz-sds-a/706324|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> === Kasnejše dogajanje === Jeseni 2024 so se v stranki pojavili notranji konflikti, ko je predsednik Rupar od podpredsednika Igorja Černoge zahteval pojasnila o sumih kraje strankarskega denarja. Rupar je trditve zavrnil in domnevno v nasprotju s statutom izključil Černogo ter člana nadzornega odbora Suada Muslimoviča.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar iz stranke izključil tri vidne člane. Sumijo ga kraje skupnega denarja.|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupar-iz-stranke-izkljucil-tri-vidne-clane-sumijo-ga-kraje-skupnega-denarja-646149|website=siol.net|accessdate=2025-01-15|language=sl}}</ref> Kot politična stranka so sodelovali v kampanji pred dvema zakonodajnima referendumoma v letu 2025, in sicer kot nasprotniki zakona na [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]]<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> ter znova kot nasprotniki zakona na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> 23. oktobra 2025 je Rupar napovedal preimenovanje stranke, ime so dopolnili z imenom predsednika stranke v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-29|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 4.193 | 0,36 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#0047c6}} | {{steady}} | 14. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Oktobra 2025, po začetku pogovorov o sodelovanju desnosredinskih strank [[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], je bila s strani predstavnikov obeh strank poudarjena nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, z namenom preprečitve »drobljenja glasov desne sredine« in poti do »razvojne koalicije«. Predsednica SLS Tina Bregant, sicer večkratna govornica na shodih upokojencev, je v intervjuju kot potencialnega partnerja v takšnem zavezništvu omenila tudi stranko Glas upokojencev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Rupar je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo, ob tem pa zapisal, da »jim nihče ne prinaša dodane vrednosti« ter da »v politiki ena plus ena največkrat pomeni 0,5.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Po lastnih navedbah Ruparja naj bi se v stranki želeli povezovati, a naj bi bili vedno zavrnjeni; med drugim s strani [[Zeleni Slovenije|Zelenih Slovenije]], ki so se kasneje odločili za sodelovanje s [[Stranka generacij|Stranko generacij]], pa tudi s strani [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], s katero naj bi sodelovanje iniciiral Rupar sam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0kacfDVYUPhXPLbbURzhNUmhDMBbPtkCz1wtANd4PQZ1MuWsnfBMwAhtCUAaxnxNMl&id=100073282725755&rdid=mVDmIqX9KsNbSfSK#|title=Upokojence imajo vsi za zlato pred volitvami in za posmeh, ko je volitev konec!|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|website=Facebook.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Pogovori so potekali tudi s stranko [[Suvereni]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 20. in 21. decembra 2025 je nato 80 članov stranke po besedah Ruparja podpisalo soglasje za kandidaturo na samostojni listi stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/2002678960203948539|title=80 kandidatk in kandidatov je podpisalo soglasje za volitve v DZ na listi Glas upokojencev Pavla Ruparja.|date=2025-12-21|accessdate=2026-01-27|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> V podkastu [[Info360|Ura resnice]] z naslovom ''Je politična desnica res tako konsolidirana?'' dne 21. novembra 2025 je politični komentator [[Peter Gregorčič]], v luči takrat podpisanega sporazuma strank NSi, SLS in [[FOKUS Marka Lotriča]], Ruparjev načrt samostojne kandidature označil kot »željo po zvišanju lastne pokojnine« s prestopom 1-odstotnega praga za financiranje iz državnega proračuna, preko česa bi se nato sam »finančno pasel.«<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Je politična desnica res tako konsolidirana?|url=https://info360.si/ura-resnice/ura-resnice-je-politicna-desnica-res-tako-konsolidirana/|website=info360.si|date=2025-11-21|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Rupar se je na te izjave odzval z besedami, da se je »osebno odpovedal vsemu iz naslova boja za upokojence in revne«, od Gregorčiča pa zahteval javno opravičilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1992560090210259281|title=Spoštovani g. Požar! Osebno sem zaradi izjav o mojih apetitih po denarju užaljen in prosim in zahtevam opravičilo vseh predvsem g.Gregorčiča!|date=2025-11-23|accessdate=2026-01-27|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 25. januarja 2026 je Rupar v kritičnem zapisu na omrežju Facebook obsodil »ubijanje lastnih isto mislečih bratov« ter izrazil željo in pozval [[Boris Tomašič|Borisa Tomašiča]] k povabilu v eno od oddaj na [[Nova24TV]], njegovo gostovanje na tem programu naj bi bilo po njegovih besedah namerno izbrisano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0fy3c88mRpA34c4TKiX8xrRUEp8A8B6UGG9TAUUbB1q8zSij6wxBMjFA1YXpquRKjl&id=100073282725755&rdid=AAeThuY0jNXxMGFg#|title=KDO VAM LAŽE..? Vse, ki smo s srcem podprli Zalo Tomašič in jo izvolili v Evropski parlament prosim, POKLIČITE NJENEGA OČETA BORISA TOMAŠIČA na Novo 24 TV in mu sporočite, da si želim priti k njemu v oddajo, na intervju, morda v Temo dneva k simpatični Aleksandri Jug in naj ne zapira vrat pred mano..|date=2026-01-25|accessdate=2026-01-27|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> O tako imenovanem »ugašanju projekta satelita SDS« so dva dni kasneje poročali tudi na portalu Necenzurirano, kjer so citirali tudi izbrisano izjavo Ruparja: »Veliki šef je rekel enostavno: zaprimo Glas upokojencev.«<ref>{{Navedi splet|title=Težave za Ruparja: "veliki šef" ga ugaša, nad njim obupal še Tomašič|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/pavel-rupar-glas-upokojencev-nova24tv-sds-janez-jansa-nepremicnine-denar-1876260|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Kandidatno listo je stranka predstavila 27. februarja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi tudi pevka [[Jožica Svete]] (Radovljica II), vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] (Bežigrad I) in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj (Ribnica).<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> Predsednik Pavel Rupar je kandidiral v okraju Kranj III, podpredsednik Andrej Peterle v Trebnjem, član izvršilnega odbora Rajko Perčič pa v Kranj I.<ref name=":2" /> Stranka je po do sedaj znanih podatkih državne volilne komisije na volitvah prejela 4119 glasov oziroma 0,35 odstotka vseh glasov. Po razglasitvi rezultatov je Pavel Rupar sporočil, da ni več predsednik stranke ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'' in da stranka ne obstaja več. »Nič ni bilo vredno!« je na svojem profilu na Facebooku zapisal Rupar. == Protestni shodi == {{main|Vseslovenski protesti upokojencev}} Iniciativa Glas upokojencev je v letu 2023 organizirala devet večjih shodov z več tisoč glavo udeležbo. Ob preoblikovanju v politično stranko so s shodi nadaljevali tudi v letih 2024 in 2025. Protestniki se zbirajo na Trgu republike ter pred stavbo RTV Slovenija. === 2023 === V sredo, 1. februarja odvil prvi shod z udeležbo več tisoč ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci s protestom zahtevali dvig pokojnin. Minister Mesec: Nismo nasprotniki.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-s-protestom-zahtevali-dvig-pokojnin-minister-mesec-nismo-nasprotniki/656459|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Zveza društev upokojencev se je medtem od zborovanja distancirala, zahteve iniciative pa so označili za ''naivne'' in ''populistične''.<ref>{{Navedi splet|title=ZDUS se distancira od protestnega shoda: Gre za osebni interes posameznikov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljano-preplavili-razbrujeni-upokojenci-zahtevamo-dostojne-pokojnine.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Svoje aktivnosti so nadaljevali in organizirali drugi veliki shod upokojencev, v sredo, 1. marca. Po besedah organizatorjev se je na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]] zbralo več kot 25 tisoč ljudi, ki so zahtevali takojšen dvig pokojnin. Po uspešno izvedenih dveh protestnih shodih je bil registriran ''Inštitut 1. oktober'', ki je poimenovan po Svetovnem dnevu starejših.<ref>{{Navedi splet|title=Drugi shod iniciative Glas upokojencev: "Vladajoči se norčujejo iz nas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drugi-shod-iniciative-glas-upokojencev-vladajoci-se-norcujejo-iz-nas/659551|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> Tretji shod po vrsti se je odvil v petek, 31. marca. Ta se je razširil na vseslovenski protivladni protest, na katerem so premierja [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvali k čimprejšnjemu odstopu. Po Ruparjevih ocenah je bilo zbranih več kot 40 tisoč ljudi, tokrat so se ti odpravili tudi na ulice ter delno blokirali promet na nekaterih ljubljanskih cestah.<ref>{{Navedi splet|title=Iniciativa upokojencev napovedala tretji shod, premierja Goloba nameravajo pozvati k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iniciativa-upokojencev-napovedala-tretji-shod-premierja-goloba-nameravajo-pozvati-k-odstopu/661909|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na protestnem shodu upokojencev v Ljubljani premierja Goloba pozivali k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-protestnem-shodu-upokojencev-v-ljubljani-premierja-goloba-pozivali-k-odstopu/663327|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-31|language=sl}}</ref> Četrti shod je potekal v sredo, 3. maja. Upokojenci so se ustavili pred predsedniško palačo in zapeli podoknico predsednici države Nataši Pirc Musar; pot so nadaljevali pred sedež Vlade in zapeli podoknico še premierju Robertu Golobu.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti protest upokojencev za "dostojne in pravične" pokojnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-protest-upokojencev-za-dostojne-in-pravicne-pokojnine/666848|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Zadnji shod pred poletjem se je odvil v sredo, 31. maja, bil pa že peti po vrsti. Tokrat se je del protestnikov zbral pred stavbo RTV Slovenija. Po poročanju tega medija naj bi bili nekateri udeleženci protesta do zaposlenih nasilni in žaljivi.<ref>{{Navedi splet|title=Nekateri udeleženci protesta upokojencev pred stavbo RTV-ja žaljivi in agresivni do novinarjev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekateri-udelezenci-protesta-upokojencev-pred-stavbo-rtv-ja-zaljivi-in-agresivni-do-novinarjev/670188 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-29|language=sl}}</ref> Sedmi shod se je odvil v sredo, 6. septembra 2023. Tokrat je zbrane med drugim nagovorila tudi [[Tina Bregant]], nekdanja sekretarka na Ministrstvu za zdravje, sicer kandidatka za poslanko in kasneje ljubljansko županjo pri [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]. Na shodu so zbirali sredstva za nakup pralnih strojev za prizadete v [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovskih poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 1. oktober napovedal vložitev predloga zakona za izplačilo izrednih dodatkov upokojencem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-1-oktober-napovedal-vlozitev-predloga-zakona-za-izplacilo-izrednih-dodatkov-upokojencem/680503|accessdate=2023-09-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Osmi shod je potekal v sredo, 18. oktobra 2023. Tokrat je potekal drugače, protestniki so se sprehodili tudi mimo sedeža vlade in se nekaj časa zadržali tam z vzkliki in pozivi premierju Golobu k odstopu. Nato so se vrnili na Trg republike in tam med drugim glasovali o ustanovitvi upokojenske stranke. Večina je z dvigom rok novo stranko podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Na protestu upokojencev ustanovili novo upokojensko stranko!|url=https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|accessdate=2023-10-18|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20231018134106/https://nova24tv.si/video/aktualno-video/v-zivo-trg-republike-ponovno-preplavile-slovenske-zastave-in-pesmi/|url-status=dead}}</ref> Deveti shod je potekal 1. decembra 2023. Najprej so zbrani odšli na pohod po ulicah in se ustavili tudi pred sedežem vlade, kjer so z vzkliki in transparenti zahtevali njen odhod. Nato so se vrnili na Trg republike, kjer je bila osrednja govornica znova zdravnica Tina Bregant.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci na 9. protestu zahtevali odhod Golobove vlade: "Rešimo Slovenijo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-na-9-protestu-zahtevali-odhod-golobove-vlade-resimo-slovenijo/690249|accessdate=2023-12-02|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci Golobu: Prenehajte nas uničevati, pripravite se na odhod!|url=https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/v-zivo-upokojenci-pred-vladno-palaco-vzklikajo-lopovi-lopovi-lopovi/|accessdate=2023-12-02|website=nova24tv.si|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201171110/https://nova24tv.si/slovenija/aktualno-slovenija/v-zivo-upokojenci-pred-vladno-palaco-vzklikajo-lopovi-lopovi-lopovi/|url-status=dead}}</ref> === 2024 === Deseti shod se je odvil 16. februarja 2024. Na Trgu republike je Rupar opozoril na predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas upokojencev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki na Trgu republike zahtevali višje pokojnine in v stavbo RTV-ja metali jajca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-na-trgu-republike-zahtevali-visje-pokojnine-in-v-stavbo-rtv-ja-metali-jajca/698567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> Enajsti shod je nato potekal 25. aprila, na njem pa so napovedali, da stranka Glas upokojencev na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] podpira [[Zala Tomašič|Zalo Tomašič]] z liste [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]. Organizatorji so zbrane pozvali, naj se v čim večjem številu udeležijo junijskih evropskih volitev in k temu spodbudijo tudi svoje otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev spet protestiral, na evrovolitvah podpirajo Zalo Tomašič iz SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-spet-protestiral-na-evrovolitvah-podpirajo-zalo-tomasic-iz-sds-a/706324|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> Na dvanajstem shodu dne 31. maja 2024 so vnovič izrekli podporo Zali Tomašič, ki je imela zopet nagovor, prav tako so pozvali udeležence protesta, naj na [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|posvetovalnem referendumu o prostovoljnem končanju življenja]] glasujejo proti.<ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-iniciative-glas-upokojencev-in-instituta-1-oktober/710280|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-22|language=sl}}</ref> Trinajsti shod je potekal na mednarodni dan starejših, 1. oktobra 2024. Začel se je pred stavbo RTV Slovenija in se po sprehodu čez ulice nadaljeval na Trgu republike, kjer sta imela poleg Ruparja nagovor voditelj in politični analitik [[Aljuš Pertinač]] ter zdravnik Federico Potočnik. Rupar je bil v govoru kritičen do slovenskega zdravstvenega sistema in vlado obtožil, da ima do zdravnikov zaničevalen odnos.<ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci znova protestirali: proti gnečam v ZD in RTV prispevku|url=https://n1info.si/novice/slovenija/upokojenci-znova-protestirali-proti-gnecam-v-zd-in-rtv-prispevku/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 13. novembra se je petnajsti shod odvil na [[Trg svobode, Maribor|Trgu svobode]] v Mariboru, prvič je potekal izven Ljubljane. Poleg pozivov k predčasnim volitvam se je Rupar ozrl na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|predsedniške volitve v ZDA]], v luči gospodarske krize je pozval ljudi k premisleku in ob tem pohvalil Melanio Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Rupar: Pravi začetek slovenske vstaje in upora se začenja v Mariboru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rupar-pravi-zacetek-slovenske-vstaje-in-upora-se-zacenja-v-mariboru/727346|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> V letu 2024 so se protestniki zbrali še na šestnajstem shodu, ki je potekal 20. decembra. Premierja Goloba so znova pozvali k odstopu ter poudarili zahtevo za dvig pokojnin in zimski dodatek za upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev 16. protestiral proti vladi, tokrat tudi za zimski dodatek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glas-upokojencev-16-protestiral-proti-vladi-tokrat-tudi-za-zimski-dodatek/731243|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> === 2025 === Sedemnajsti protestni shod je potekal 19. februarja 2025. Na tokratnem shodu so spregovorili tudi predstavniki drugih strank, ki jih je pobudnik Rupar povabil k sodelovanju. Nagovora sta imela poleg slednjega Zdravko Luketič, predsednik Zveze seniorjev [[Nova Slovenija|NSi]], ter [[Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Trgu republike je potekal 17. protest upokojencev. Janša: Ukradeno državo je treba dobiti nazaj.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-trgu-republike-je-potekal-17-protest-upokojencev-jansa-ukradeno-drzavo-je-treba-dobiti-nazaj/737077|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Osrednji govor je imel predsednik SDS [[Janez Janša]], ki je večkrat poudaril, da je »ukradeno državo potrebno pridobiti nazaj« in ob tem izpostavil potrebo po »veliki zmagi na prihodnjih volitvah.« Janšev govor je sprožil ostre odzive predstavnikov koalicijskih strank, poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] je Ruparja označil za satelit SDS ter dejal, da »je pravi organizator protestov upokojencev očitno Janša.«<ref name=":1" /> 8. maja se je zvrstil osemnajsti protest po vrsti, in sicer v luči referenduma [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov]]. Rupar je zbrane pozval, naj oddajo glas proti, pozivu sta se pridružila tudi poslanec SDS [[Zvonko Černač]] in direktor Nove24TV [[Boris Tomašič]], ki sta na shodu imela svoja nagovora.<ref>{{Navedi splet|title=Glas upokojencev: Glasovali bomo proti, saj je ta zakon samo za peščico posameznikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/glas-upokojencev-glasovali-bomo-proti-saj-je-ta-zakon-samo-za-pescico-posameznikov/745019|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Devetnajsti shod je potekal 1. oktobra 2025 in zbrani so znova izrazili nasprotovanje delu vlade. Govornika sta bila tokrat tudi [[Alenka Jeraj]], poslanka SDS, in [[Aleš Primc]], ki je pozval k oddaji podpisa za [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajni referendum o prostovoljnem končanju življenja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Na shodu Glasu upokojencev tudi Aleš Primc in Alenka Jeraj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-glasu-upokojencev-tudi-ales-primc-in-alenka-jeraj/759409|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2023]] [[Kategorija:2023 v Sloveniji]] [[Kategorija:2023 v politiki]] [[Kategorija:2024 v politiki]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2026]] 1ukt0bkq3l9hvgaj2ys0n5u7uddetcy Aladar Zahariaš 0 546976 6665413 6622420 2026-04-25T15:04:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Aladar Zahariaš (Aladár Zahariás)''',<ref>{{Navedi splet|title=Aladar Zahariaš (Aladár Zahariás)|url=https://skulptura-hronologijaizlaganja.rs/artists/aladar-zaharias-aladar-zaharias/|website=Hronologija izlaganja skulpture u Srbiji|date=2021-11-18|accessdate=2023-08-07|language=sr-RS}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]] in likovni učitelj, * [[22. oktober]] [[1926]], [[Zrenjanin]], † [[november 2006]] == Mladost == Bil je [[Srbi|srbskega]] rodu. Kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Ljubljano. == Študij == V [[Subotica|Subotici]] je obiskoval tečaj figurativnega risanja in diplomiral na [[Akademija za uporabno umetnost v Beogradu|Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu]].<ref>{{Navedi splet|title=Zahariás Aladár (1926) Magyar alkotó életrajza|url=https://budapestaukcio.hu/zaharias-aladar/festo|website=budapestaukcio.hu|accessdate=2023-08-07|language=hu}}</ref> Študiral je na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]]<ref name=":0">Avguštin, Cene (7. oktober 1975). Aladar Zahariaš. ''Gorenjski Glas''. št. 76</ref> in sicer med letoma 1951 in 1956. Nato je v letih 1957 in 1958{{Navedi vir}} opravil podiplomski specialistični študij nadaljeval pri profesorju [[Karel Putrih|Karlu Putrihu]].<ref name=":0" /> == Delo == Večina njegovega opusa iz začetnih let je nastajala v [[Varjenje|varjenem]] [[Železo|železu]], nadalje pa po različnih klasičnih kiparskih zgledih kot male plastike, odprte plastike, modeliranje figur v žgani [[Glina|glini]], [[Terakota|terakoti]], mavčnih osnutkih, v odlitkih ženskih [[Akt (upodobitev)|aktov]] in [[Torzo|torzev]] v [[bron]]u ipd. Bil je likovni pedagog na srednji šoli v Ljubljani in mentor številnim novim mlajšim kiparjem. Poučeval je na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]].<ref>Juteršek, Mirko. "Nataša Prestor". Galerija Zala. 1995. [https://www.galerijazala.si/wp-content/uploads/2014/09/42.pdf PDF]</ref> Leta 1952 je za [[Občina Ribnica|občino Ribnica]] in pod pokroviteljstvom podjetja [[Riko Ribnica]] izdelal Mestni spomenik revolucije. Spomenik stoji na ploščadi v centru mesta, ideja pa je nastala ob pripravah na praznovanje 900-letnice Ribnice. Spomenik, ki je posvečen vstaji in revoluciji ter prvi ribniški partizanski četi, so odkrili 26. marca 1982. Za [[Občina Ljubljana|občino Ljubljana]] je leta 1976 izdelal doprsni kip [[Karel Destovnik - Kajuh|Karla Destovnika – Kajuha]]. Spomenik je stal na tlakovani ploščadi zahodno od OŠ Karla Destovnika - Kajuha v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselj]]<nowiki/>u, v Jakčeva ulici 42. Februarja 2014 so ga ukradli in marca istega leta našli. Od takrat tam stoji njegova kopija.<ref>{{Navedi splet|title=KIP / STATUA|url=https://www.policija.si/ukradene-umetnine/index.php?option=com_umetnine&view=detailumetnina&id=2285407&Itemid=|website=policija.si|accessdate=2023-08-07|archive-date=2023-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230807221329/https://www.policija.si/ukradene-umetnine/index.php?option=com_umetnine&view=detailumetnina&id=2285407&Itemid=|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policisti našli kip Karla Destovnika - Kajuha|url=https://old.delo.si/kultura/dediscina/policisti-nasli-kip-karla-destovnika-kajuha.html|website=old.delo.si|date=2014-03-06|accessdate=2023-08-07|language=sl-si|first=V. U. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simboli polpretekle zgodovine: LJUBLJANA - Doprsni kip Karla Destovnika-Kajuha|url=http://spomeniki.blogspot.com/2014/05/ljubljana-doprsni-kip-karla-destovnika.html|website=Simboli polpretekle zgodovine|date=22. maj 2014|accessdate=2023-08-07|first=Primož|last=Šmajdek}}</ref> Leta 1981 je zmodeliral kip [[Jurij Vega|Jurija Vege]], za spomenik pred njegovo rojstno hišo v Zagorici. Ena izmed znanih in lepših umetnin je tudi tematska skulptura z naslovom "Don Kihot, Sančo Pansa in konj Rosinant". == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zahariaš, Aladar}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za uporabno umetnost v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] njflzvznhkzi0awzy5blpwndqtdij5c Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje 0 552074 6665573 6524769 2026-04-25T22:57:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665573 wikitext text/x-wiki [[Slika:APECMitgliedsstaaten map redraw.png|sličica|Člani APEC]] '''Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje''', '''Azijsko-pacifiško gospodarsko združenje''' ali '''Azijsko-pacifiško sodelovanje''' ({{Jezik-en|Asia-Pacific Economic Cooperation}}, kratica '''APEC''') je mednarodna organizacija, ki združuje 21 držav.<ref>{{Navedi splet|title=About APEC|url=https://www.apec.org/about-us/about-apec|website=APEC|accessdate=2023-11-21|language=en|archive-date=2024-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240321185610/https://www.apec.org/about-us/about-apec|url-status=dead}}</ref> Te države ustvarijo polovico svetovnega [[Bruto domači proizvod|BDP]]. Cilj združenja je izboljšati gospodarske in politične odnose med državami članicami. To je mednarodno območje proste trgovine, organizacija je bila ustanovljena leta 1989, najprej v [[Canberra|Canberri]] v [[Avstralija|Avstraliji]],<ref>{{Navedi splet|title=History|url=https://www.apec.org/about-us/about-apec/history|website=APEC|accessdate=2023-11-21|language=en|archive-date=2019-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190304034820/http://apec.org/About-Us/About-APEC/History|url-status=dead}}</ref> zdaj pa ima sedež v [[Singapur|Singapurju]]. Leta 1989 je bilo ustanovnih članov dvanajst: * {{AUS}} * {{BRU}} * {{CAN}} * {{IDN}} * {{JAP}} * {{KOR}} * {{MYS}} * {{NZL}} * {{PHL}} * {{SGP}} * {{THA}} * {{USA}} Leta 1991 pridružene članice: * {{HKG}}<ref>Še vedno britanska kolonija, ko se je prvič pridružila leta 1991, se je 6 let kasneje, leta 1997, vrnila na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] kot posebna upravna regija.</ref> * {{CHN}}<ref>Upošteva se samo celina, njeni posebni upravni regiji: [[Hongkong]] in [[Makav]] pa se štejeta za ločena gospodarska subjekta.</ref> * {{TWN}}<ref>Sodeluje kot "'''Kitajski Tajpej'''", da bi preprečil nadaljnje politične napetosti s Kitajsko, saj naj bi organizacija sodelovala v gospodarstvu in se ne borila drug proti drugemu.</ref> Leta 1993 pridruženi članici: * {{MEX}} * {{PNG}} Leta 1994 pridružena članica: * {{CHL}} Leta 1998 pridružene članice: * {{PER}} * {{RUS}} * {{VIE}} == Letna srečanja == Vsako leto v okviru azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja poteka vrh, na katerem se sestanejo vsi voditelji, da bi razpravljali o rešitvah gospodarske trgovine. Gosti ga ena od sodelujočih držav članic: {| class="wikitable" |+ !#: !Datum in leto: !Gospodarska država: !Lokacija mesta: |- |1. |6.–7. november 1989 |{{AUS}} |[[Canberra]] |- |2. |29.–31. julij 1990 |{{SGP}} |Singapur |- |3. |12.–14. november 1991 |{{KOR}} |[[Seul]] |- |4. |10.–11. september 1992 |{{THA}} |[[Bangkok]] |- |5. |19.–20. november 1993 |{{USA}} |Otok Blake |- |6. |15.–16. november 1994 |{{IDN}} |Bogor |- |7. |18.–19. november 1995 |{{JAP}} |[[Osaka]] |- |8. |24.–25. november 1996 |{{PHL}} |[[Manila]]/Subic |- |9. |24.–25. november 1997 |{{CAN}} |[[Vancouver]] |- |10. |17.–18. november 1998 |{{MYS}} |[[Kuala Lumpur]] |- |11. |12.–13. september 1999 |{{NZL}} |[[Auckland]] |- |12. |15.–16. november 2000 |{{BRU}} |[[Bandar Seri Begawan]] |- |13. |20.–21. oktober 2001 |{{CHN}} |[[Šanghaj]] |- |14. |26.–27. oktober 2002 |{{MEX}} |Los Cabos |- |15. |20.–21. oktober 2003 |{{THA}} |[[Bangkok]] |- |16. |20.–21. november 2004 |{{CHL}} |[[Santiago de Chile|Santiago]] |- |17. |18.–19. november 2005 |{{KOR}} |[[Pusan]] |- |18. |18.–19. november 2006 |{{VIE}} |[[Hanoj]] |- |19. |8.–9. september 2007 |{{AUS}} |[[Sydney]] |- |20. |22.–23. november 2008 |{{PER}} |[[Lima]] |- |21. |14.–15. november 2009 |{{SGP}} |Singapur |- |22. |13.–14. november 2010 |{{JAP}} |[[Jokohama]] |- |23. |12.–13. november 2011 |{{USA}} |[[Honolulu, Havaji|Honolulu]] |- |24. |9.–10. september 2012 |{{RUS}} |[[Vladivostok]] |- |25. |5.–7. oktober 2013 |{{IDN}} |[[Bali]] |- |26. |10.–11. november 2014 |{{CHN}} |[[Peking]] |- |27. |18.–19. november 2015 |{{PHL}} |Pasay |- |28. |19.–20. november 2016 |{{PER}} |[[Lima]] |- |29. |10.–11. november 2017 |{{VIE}} |[[Đà Nẵng]] |- |30. |17.–18. november 2018 |{{PNG}} |[[Port Moresby]] |- |<s>31.</s> |16.–17. november 2019 ''(odpovedano)'' |{{CHL}} |[[Santiago de Chile|Santiago]] |- |31. |20. november 2020 |{{MYS}} |[[Kuala Lumpur]] (vrh na daljavo) |- |32. |16. julij in 12. november 2021 |{{NZL}} |[[Auckland]] (vrh na daljavo) |- |33. |18.–19. november 2022 |{{THA}} |[[Bangkok]] |- |34. |15.–17. november 2023 |{{USA}} |[[San Francisco]] |- |35. |10.–16. november 2024 |{{PER}} |[[Cusco]] |- |36. |31. oktober – 1. november 2025 |{{KOR}} |[[Gjongdžu]] |} == Sklicevanja == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-politika}} [[Kategorija:Mednarodne gospodarske organizacije]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] [[Kategorija:Ustanove v Singapurju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1989]] d3ifjj0tbusi9f2h0gybf249wxs6f3z Andrij Kuzmenko 0 555579 6665465 6494321 2026-04-25T18:15:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andrij Kuzmenko|alma_mater=Lvovska nacionalna medicinska univerza Danila Galickega|awards=[[Heroj Ukrajine]] <br> [[Red za zasluge (Ukrajina)|Red za zasluge]]|children=1|death_cause=Prometna nesreča|nationality=[[Ukrajinci|Ukrajinec]]|native_name=Андрі́й Ві́кторович Кузьме́нко|native_name_lang=uk|occupation=[[pevec]], [[igralec]], [[pisatelj]], [[glasbeni producent]], [[poet]]|other_names=Kuzma Skrjabin ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] Кузьма Скрябін)|parents=Viktor Kuzmenko <br> Olga Kuzmenko|residence=[[Novojavorivsk]], [[Lvov]], [[Kijev]]|resting_place=Brjuhovicke pokopališče, [[Brjuhoviči]], [[Lvovska oblast]]|resting_place_coordinates={{Koord|49.8989196|N|23.9645265|W|,display=inline}}|spouse(s)=Svitlana Babijčuk|website=skryabinfund.com|years_active=1983-2015}} '''Andrij Viktorovič Kuzmenko''' ([[Ukrajinščina|ukrajinsko]] Андрі́й Ві́кторович Кузьме́нко), [[psevdonim]] — '''Kuzma Skrjabin''' (Кузьма Скрябін), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[pevec]], [[skladatelj]], [[pesnik]], [[pisatelj]], TV voditelj, [[Glasbeni producent|producent]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * 17. avgust 1968, [[Sambir]], [[Lvovska oblast]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]], † 2. februar 2015, [[Lozuvatka]], [[Dnipropetrovska oblast]], [[Ukrajina]]. Kuzmenko je bil najbolj poznan kot ustanovitelj in vodja priljubljene ukrajinske rock skupine [[Skrjabin (skupina)|Skrjabin]]. Umrl je v prometni nesreči, posmrtno mu je bila podeljena nagarada [[heroj Ukrajine|Heroj Ukrajine]] (2020) in [[Red za zasluge (Ukrajina)|Red za zasluge]] 1. razred (2015). Bil je častni umetnik [[Avtonomna republika Krim|Avtonomne republike Krim]] ([[2008]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://news.allcrimea.net/news/2008/3/5/1204699765/ |title=Кузьма Скрябін став заслуженим артистом АРК (2008) |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2016-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160825230326/http://news.allcrimea.net/news/2008/3/5/1204699765/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://ukr.obozrevatel.com/culture/59203-kuzma-skryabin-stav-zasluzhenim-artistom-krimu.htm|title=Президія Верховної Ради АРК привласнила солісту гурту Скрябін Андрій Кузьменко (Кузьма) звання Заслужений артист Автономної Республіки Крим|accessdate=2016-06-30|archivedate=2016-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160816192102/http://ukr.obozrevatel.com/culture/59203-kuzma-skryabin-stav-zasluzhenim-artistom-krimu.htm}}</ref> == Biografija == Kuzmenko je bil kot edinec rojen 17. avgusta 1960 v mestu Sambir v Lvovski oblasti. V otroštvu se je njegova družina preselila v mesto [[Novojavorivsk]] (Lvovska oblast), kjer je odrastel in začel svojo umetniško pot. Kot otrok je želel postati voznik smetarskega tovornjaka. Njegova mati je bila učiteljica glasbe, oče pa inženir. Srednjo šolo je obiskoval na Novojavorivski srednji šoli št. 1. Obiskoval je tudi glasbeno šolo, kjer se je učil [[klavir]]. Na željo staršev je študiral na Lvovski nacionalni medicinski univerzi Danila Galickega, kjer je tudi dokončal študij [[Stomatologija|stomatologije]]. Študij ga ni zanimal. Aktivno se je ukvarjal tudi z [[Biatlon|biatlonom]].<ref name="szh14">{{Navedi splet|title=Кузьма "Скрябін" розказав, як депутати катаються на лижах під час Майдану - "Світське життя" - Новини - 1plus1.ua|url=http://www.1plus1.ua/novyny/kuzma-skryabin-rozkazav-yak-deputati-katayutsya-na-lizhah-pid-chas-maydanu-svitske-zhittya-331446.html|website=web.archive.org|date=2014-02-03|accessdate=2024-02-06|archive-date=2014-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20140203144351/http://www.1plus1.ua/novyny/kuzma-skryabin-rozkazav-yak-deputati-katayutsya-na-lizhah-pid-chas-maydanu-svitske-zhittya-331446.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Z ženo Svitlano je imel hčer Marijo Barbaro, ki je ime dobila po poljski igralki Barbari Brilski, katera je bila otroški idol Kuzmenka.<ref name="szh14" /><ref>{{Navedi splet|title=Конфліктував із політиками та любив польську актрису: 7 фактів із життя Кузьми Скрябіна|url=https://news.telegraf.com.ua/ukr/zvezdy/2024-02-02/5831520-konfliktuvav-iz-politikami-ta-lyubiv-polsku-aktrisu-7-faktiv-iz-zhittya-kuzmi-skryabina|website=Телеграф|date=2024-02-02|accessdate=2024-02-06|language=uk}}</ref> === Začetki ustvarjanja === Kuzmenko je 1983 po navdihu škotske skupine [[The Exploited]] postal navdušen nad [[postpunk]] glasbo. Ustanovil je skupino Verižna reakcija, s katero so vadili v svoji srednji šoli. 1986 se je spoprijateljil s kitaristom Volodimirjem Škondo s katerim sta začela ustvarjati glasbo in kasneje ustanovila skupino [[Skrjabin (skupina)|Skrjabin]]. 1987 sta napisala pesmi Lucky Now, Brother in Так То Вже Є (Tak, to vže je). Sprva je vse pesmi pisal v [[Angleščina|angleščini]] in jih nato prevedel v ukrajinščino.<ref>{{Navedi splet|title=День пам’яті Кузьми Скрябіна. Біографія легенди українського року Андрія Кузьменка|url=https://life.nv.ua/ukr/art/skryabin-kuzma-biografiya-32347.html|website=life.nv.ua|accessdate=2024-02-04|language=uk}}</ref> === 1989-2000 === 1989 je uradno ustanovil skupino Skrjabin, ki je bila z njim povezana celotno življenje. Sprva so ustvarjali pesmi v žanru [[Novi val (glasba)|novi val]], vendar jih niso izdali. Skupina je postala priljubljena 1994 in Kuzmenko se je moral preseliti v [[Kijev]], da je imel dostop do boljših studijev. === 2000—2010 === Leta 2000 je Kuzmenko postal gostitelj lastne glasbene TV oddaje »Garjača simka« (Vročih sedem), ki je trajala do leta 2002. V začetku leta 2003 je Kuzmenko v sodelovanju z glasbenico Natalijo Mogilevsko postal voditel televizijskih oddaj »Šans« (Priložnost) in »Inter«, kasneje pa še oddaje »Šikanemo«. V tem času je nase prevzel tudi celotno vodenje Skrjabina, ki je v teh letih zamenjal nekatere člane. Skupina je popolnoma spremenila stil glasbe, v intervjujih je bila opazna tudi sprememba Kuzmenkovih idej. Konec leta 2003 je Kuzmenko moral sodelovati na koncertih politične kampanje provladnega predsedniškega kandidata [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], saj je to vključevala njegova pogodba s televizijskim kanalom, ki je ustvarjal oddajo Inter.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gk-press.if.ua/node/2339|title=Кузьма Скрябін: «Власна позиція дорожча за чемодан з бабками»|accessdate=2015-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150202231502/http://www.gk-press.if.ua/node/2339|archivedate=2015-02-02|website=gk-press.if.ua|publisher=Galickij Korespondent}}</ref><ref name="szh14" /> V začetku 2004 so bivši člani Skrjabina Kuzmenka ostro kritizirali zaradi sodelovanja pri kampanji Janukoviča - po njegovi zmagi na predsedniških volitvah 2004 so se pojavili dokazi o prirejenih volitvah, kar je sprožilo [[Oranžna revolucija|Oranžno revolucijo]] in ponovitev 2. kroga volitev, na katerem je tokrat zmagal protikandidat [[Viktor Juščenko]]. Dva bivša člana Skrjabina sta se na televiziji javno opravičila za sodelovanje pri kampanji in pozvala Kuzmenka naj se tudi opraviči.<ref name="а">{{Citat|title=Рой та Шура на 5 каналі|url=https://www.youtube.com/watch?v=BjGwGRGxcKE|accessdate=2024-02-06|language=sl-SI}}</ref> Kuzmenko je več let kasneje povedal, da so mu takrat provladne sile grozile, da bo po volitvah imel težave, če ne bo govoril dobro o Janukoviču, hkrati pa tudi ni podpiral Juščenka.<ref>{{Navedi splet|title=Кузьма &quot;Скрябин&quot; впервые откровенно рассказал, почему выступал за Януковича|url=https://viva.ua/lifestar/news/26415-kuzjma-skryabin-vpervie-otkrovenno-rasskazal-pochemu-vistupal-za-yanukovicha.html|website=viva.ua|date=2024-02-03|accessdate=2024-02-04|language=uk}}</ref> Leta 2006 je Kuzmenko objavil avtobiografijo »Jaz, zmaga in Berlin«, ki je požela velik uspeh in bila večkrat ponatisnjena. 2009 je ustvaril skupino Pajuščije Trusi (Pojoče hlače) in pomagal pridobiti priljubljenost glasbeni skupini DZIDZIO iz domačega Novojavorivska. Istega leta je bil član žirije literarne nagrade »BBC-jeva knjiga leta«. === 2010—2015 === [[Slika:Скрябин.jpg|desno|sličica|300x300_pik| Skrjabin na koncertu v [[Melitopol|Melitopolu]], 2014]] Junija 2013 je v [[Vinnicja|Vinnicji]] skupaj s Pavlom Tabakovim in skupino "TiK" ob spremljavi Centralne vojaške akademije oboroženih sil Ukrajine sodeloval na dobrodelnem koncertu za mednarodni dan otroka »Šola je dostopna vsem«.<ref>{{Citat|title=Благодійний концерт Павла Табакова, гуртів "Скрябін" та "ТіК" у супроводі ЦBMM ПC ЗC України.|url=https://www.youtube.com/watch?v=jGQDts0stwc|accessdate=2024-02-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Кузьма Скрябін в супроводі оркестру (live @ Вінниця)|url=https://www.youtube.com/watch?v=caA0zvOmSaY|accessdate=2024-02-06|language=sl-SI}}</ref> Konec januarja 2014 je posnel pesem posvečeno dogodkom protestnega gibanja [[Evromajdan]]. Zapisal je, da podpira protestnike, ne pa tudi opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=Скрябін підтримав українців піснею. АУДІО|url=https://tabloid.pravda.com.ua/news/52e0f9f784592/|website=ТаблоID|accessdate=2024-02-06|language=uk}}</ref> Po ruski aneksaciji [[Krim (polotok)|Krima]] in sprožitvi [[Vojna v Donbasu|vojne v Donbasu]], je pomagal ukrajinskim vojakom in ranjenim.<ref>{{Citat|title=Скрябін - відверте інтерв'ю (Андрій Кузьменко)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5b6P1Suf3PU|accessdate=2024-02-06|language=sl-SI}}</ref> Oktobra 2014 je ustvaril svoj internetni radio »S.R.A.K.A.« - kratica za »Svoj Radio Andrija KuzmenkA«, hkrati pa v ukrajinščini pomeni rit. Na radiu je po njegovih besedah predvajal glasbo, ki jo je poslušal v avtomobilu.<ref>{{Navedi splet|title=Только лучшая музыка на СвоёмRadio|url=https://svoeradio.com/listen/Radio-S-R-A-K-A|website=svoeradio.com|accessdate=2024-02-06}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Вигадливий Кузьма "Скрябін" запускає власне радіо S.R.A.K.A.|url=https://tsn.ua/glamur/vigadliviy-kuzma-skryabin-zapuskaye-vlasne-radio-s-r-a-k-a-388759.html|website=ТСН.ua|date=2014-10-29|accessdate=2024-02-06|language=uk}}</ref> Leta 2015 je bil član žirije glasbenega šova ''Poj kot zvezda''. Umrl je nekaj tedno po snemanju zaključka šova.<ref>{{Navedi splet|url=http://ukr.segodnya.ua/culture/stars/nezadolgo-do-smerti-kuzma-skryabin-podaril-svoy-noutbuk-593087.html|title=Незадовго до смерті Кузьма Скрябін подарував свій ноутбук|website=ukr.segodnya.ua|language=uk|accessdate=2017-02-01|archive-date=2017-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170118101316/http://ukr.segodnya.ua/culture/stars/nezadolgo-do-smerti-kuzma-skryabin-podaril-svoy-noutbuk-593087.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Заява Ріната Ахметова щодо активів Медіа Група Україна|url=https://kanalukraina.tv/news/zayava-rinata-ahmetova-shchodo-aktiviv-media-grupa-ukrajina|website=kanalukraina.tv|accessdate=2024-02-06}}</ref> Nedolgo pred smrtjo je Kuzmenko podal nekaj škandaloznih intervjujejev, v katerih je kritiziral vlado in določene uradnike ter jim želel smrt.<ref>{{Navedi splet|url=http://help-comp.io.ua/vc77fd86fd786770df688be6ffa6a4895|title=Последнее интервью Кузьмы Скрябина 01.02.15|date=2015-02-01|accessdate=2015-02-11|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150211064109/http://help-comp.io.ua/vc77fd86fd786770df688be6ffa6a4895|archivedate=2015-02-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QuvSgLoJfjg|title=Последнее интервью Скрябина в Кривом Роге 1.02.2015|date=2015-02-01|accessdate=2015-02-11|language=ru|website=youtube.com}}</ref> === Smrt === Zjutraj 2. februarja 2015 je Kuzmenko med vračanjem iz Krivega Roga, kjer je imel dan prej koncert, umrl v prometni nesreči v bližini vasi [[Lozuvatka]] v [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovski oblasti]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.rivnist.in.ua/news/2015/02/02/8700|title=У Дніпропетровській області в ДТП загинув співак Кузьма Скрябін (Андрій Кузьменко)|website=rivnost.in.ua|date=2015-02-02}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://espreso.tv/news/2015/02/02/na_dnipropetrovschyni_u_dtp_zahynuv_spivak_kuzma_quotskryabinquot|title=На Дніпропетровщині у ДТП загинув співак Кузьма Скрябін|date=2015-02-02|publisher=Еспресо TV|accessdate=2015-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150202093758/http://espreso.tv/news/2015/02/02/na_dnipropetrovschyni_u_dtp_zahynuv_spivak_kuzma_quotskryabinquot|archivedate=2015-02-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iRACQielsdE|title=Скрябін&nbsp;— Коломийка (Кривой Рог 01.02.2015)|website=youtube.com}}</ref> Po uradni različici Ministrstva za notranje zadeve je Kuzmenko umrl okoli 8:20,<ref>{{Navedi splet|url=http://dt.ua/CULTURE/zagibel-kuzmi-skryabina-vsi-podrobici-163081_.html|title=Загибель Кузьми Скрябіна: всі подробиці|website=dt.ua|date=2015-02-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://vn.20minut.ua/Podii/u-avariyi-zaghinuv-kuz-ma-skryabin-10434242.html|title=У аварії загинув Кузьма Скрябін|website=vn.20minut.ua|date=2015-02-02}}</ref> po besedah člana skupine Skrjabin pa okoli 7:00.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qsBZALuWPqk#t=0h10s|title=Подробиці загибелі Андрія Кузьменка повідомив технік гурту «Скрябін»|website=youtube.com|date=2015-02-02}}</ref> UkrMedia je poročal, da je bil klic na urgentne službe zabeležen ob 6:54.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tiskovna služba državne prometne inšpekcije Ministrstva za notranje zadeve je isti dan sporočila, da je na 86. kilometru avtoceste [[Krivi Rog]] - [[Kropivnicki]] terenec [[Toyota]] Sequoia (ki ga je vozil Kuzmenko) trčil s tovornjakom za mleko [[GAZ (avto)|GAZ-53]], Kuzmenko je zaradi poškodb umrl pol ure kasneje.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sai.gov.ua/ua/news/0/5216.htm|title=У ДТП на Дніпропетровщині загинув Кузьма Скрябін|date=|publisher=Прес-служба Департаменту ДАІ МВС України|accessdate=2015-02-02|archiveurl=https://www.webcitation.org/6W2NfHqNI?url=http://www.sai.gov.ua/ua/news/0/5216.htm|archivedate=2015-02-02|website=sai.gov.ua}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://1kr.ua/news-19240.html|title=Фото и видео с места гибели Кузьмы Скрябина|website=1kr.ua|date=2015-02-02}} {{Ikona ru}}</ref><ref name="ютуб">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qMN_vsko3Zg|title=Як загинув Кузьма Скрябін|website=youtube.com|date=2015-02-02}}</ref> V nesreči sta bili poškodovani tudi dve ženski - sopotnica Kuzmenka ter sopotnica voznika tovornjaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.obozrevatel.com/ukr/show/people/kuzma-skryabin-mig-bi-vizhiti-v-zloschasnij-dtp-mama-spivaka-rozpovila-pro-dva-divni-momenti.htm|title=Кузьма Скрябін міг би вижити в злощасній ДТП: мама співака розповіла про два дивні моменти|website=obozrevatel.com|date=2022-08-18}}</ref> [[Slika:Ушанування_пам'яті_Андрія_Кузьменка_на_Майдані_06.jpg|desno|sličica|333x333_pik| Spomin Andriju Kuzmenku na [[Majdan Nezaležnosti|Majdanu Nezaležnosti]] v Kijevu]] Žalovanje za Kuzmenkom je potekalo 5. februarja v Lvovu.<ref>{{Navedi splet|url=http://vinnikiplus.in.ua/news/2015-02-05-7096|title=Львів'яни проводжали в останню дорогу Кузьму Скрябіна оплесками|accessdate=2015-02-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150213124921/http://vinnikiplus.in.ua/news/2015-02-05-7096|archivedate=2015-02-13|website=vinnikiplus.in.ua}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sockraina.com/news/14644|title=У Львові оплесками попрощались з Кузьмою «Скрябіним»|accessdate=2015-02-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150213124341/http://sockraina.com/news/14644|archivedate=2015-02-13|website=sockraina.com}}</ref> Nato je bil pokopan v družinskem grobu na pokopališču v zaselku [[Brjuhoviči]] na obrobju Lvova.<ref>{{Navedi splet|url=http://nrcu.gov.ua/ua/4/589053/|title=У родинному склепі на Брюховицькому кладовищі поховано Андрія Кузьменка|accessdate=2015-02-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150213124915/http://nrcu.gov.ua/ua/4/589053/|archivedate=2015-02-13|website=nrcu.gov.ua}}</ref> 20. maja je v Kijevu potekal spominski koncert, 21. junija pa v Lvovu.<ref>{{Navedi splet|url=http://ukranews.com/ru/photo/2015/05/21/1666|title=В Киеве состоялся концерт памяти Кузьмы|last=|first=|date=2015-05-21|website=ukranews.com|publisher=Українські новини|language=ru|accessdate=}}</ref> == Družina in zasebno življenje == * Od leta 1994 je poročen s Svitlano Ivanovno Babijčuk (rojena 26. marca 1968 v [[Kursk|Kursku]]), hči umetnika (slikanje na lesu) Ivana Babijčuka (1944 - 2015).<ref name="ЕСУ">{{Navedi splet|url=http://esu.com.ua/search_articles.php?id=38632|title=БАБІЙЧУ́К Світлана Іванівна|accessdate=2024-02-06|website=esu.com.ua|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180528133327/http://esu.com.ua/search_articles.php?id=38632|archivedate=2018-05-28|language=uk}}</ref> * Hči Marija Barbara Andrijivna Kuzmenko (rojena 14. septembra 1997), poimenovana po poljski igralki Barbari Brilski, ki je bila Andrijev otroški idol in jo je osebno poznal.<ref name="glavred">{{Navedi splet|title=Кузьма Скрябин рассказал, как воспитывает дочь|url=https://glavred.info/stars/193507-kuzma-skryabin-rasskazal-kak-vospityvaet-doch.html|website=glavred.info|accessdate=2024-02-06|language=ru|archive-date=2019-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190714162702/https://glavred.info/stars/193507-kuzma-skryabin-rasskazal-kak-vospityvaet-doch.html|url-status=dead}}</ref> Marija Barbara je doštudirala [[Dermatologija|dermatologijo]]. * Mati Olga Mihajlivna Kuzmenko, učiteljica klavirja na glasbeni šoli in pisateljica, je umrla 23. septembra 2023 v starosti 76 let.<ref>{{Navedi splet|title=Маму Кузьми поховають у Львівській області: коли відбудеться прощання|url=https://lviv.novyny.live/mamu-kuzmi-pokhovaiut-u-lvivskii-oblasti-koli-vidbudetsia-proshchannia-121105.html|website=novyny.live|date=2023-09-24|accessdate=2024-02-06|language=uk}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Померла мама співака та музиканта Кузьми Скрябіна|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-skryabin-mama-smert-svitlana-kuzmenko/32606205.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2023-09-23|accessdate=2024-02-06|language=uk|first=Радіо|last=Свобода}}</ref> == Družbene in politične aktivnosti == Andrij je trdil, da je bil leta 2004 prisiljen izvajati koncerte v podporo predsedniškemu kandidatu [[Viktor Janukovič|Viktorju Janukoviču]], ki je bil po volitvah obtožen volilne prevare.<ref>{{Navedi splet|title=Кузьма &quot;Скрябин&quot; впервые откровенно рассказал, почему выступал за Януковича|url=https://viva.ua/lifestar/news/26415-kuzjma-skryabin-vpervie-otkrovenno-rasskazal-pochemu-vistupal-za-yanukovicha.html|website=viva.ua|date=2024-02-06|accessdate=2024-02-06|language=uk}}</ref> Kasneje je Kuzmenko zavzel aktivno politično stališče, ki ga je pogosto izražal v intervjujih. Finančno je pomagal ukrajinskim borcem v [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojni v Donbasu]], obiskal je tudi bolnišnice, kjer so se zdravili. Obiske je komentiral, da borec potem ko je ranjen postane nezanimiv za državo in ljudi, zato je pomembno z njimi komunicirati. Andrij je pogosto kritiziral dejavnosti ukrajinskih politikov.<ref>{{Citat|last=Кременчуцьке Громадське Телебачення|title=Останнє інтерв’ю Скрябіна у Кременчуці - Громадське.Кременчук|date=2015-02-02|url=https://www.youtube.com/watch?v=CeZShLjskQQ&feature=youtu.be|access-date=2016-12-01}}</ref><ref>{{Citat|last=Нестор Махно|title=За эти слова убили Кузьму Скрябина|date=2015-02-09|url=https://www.youtube.com/watch?v=DsgZlGmOeE4&feature=youtu.be|access-date=2016-12-01}}</ref> Kuzmenko je v več posnetkih nagovarjal poslance [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]. V posnetkih je med vožnjo komentiral kaj vidi - predvsem je kritiziral stanje cest, slabo vzdrževanje itd.<ref>{{Citat|last=Олег Вербицький|title=Кузьма Скрябін про дороги і політиків|date=2015-02-10|url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0O506Z3P4&feature=youtu.be|access-date=2016-12-01}}</ref> Leta 2001 je bil včlanjen v stranko »Ekipa Zimske generacije«.<ref>{{Navedi splet|title="Я не зміг би із Могилевською жити!"|url=https://gazeta.ua/articles/people-newspaper/_a-ne-zmig-bi-iz-mogilevskoyu-zhiti/107333|website=Gazeta.ua|date=2006-03-30|accessdate=2024-02-06|language=uk|last=Gazeta.ua}}</ref> S skupino Skrjabin je napisal in izdal več političnih pesmi:<ref>{{Navedi splet|url=http://fakty.ictv.ua/ua/showbiz/20140226-1505777/|title=Кузьма «Скрябін» у новій пісні злиться на політиків України|date=2014-02-26|accessdate=2024-02-06|website=ictv.ua|publisher=ICTV|archivedate=2016-10-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161019224559/http://fakty.ictv.ua/ua/showbiz/20140226-1505777/}}</ref> * Кинули (''Kinuli'') - Vrgli so * Тепла зима (''Tepla zima'') - Topla zima * Дура-цензура (''Dura-cenzura'') - Neumna cenzura * Руїна (''Rujina'') - Ruševina * Історія (''Istorija'') - Zgodovina * Я злий (''Ja zlij'') - Jezen sem O [[Rusko-ukrajinska vojna|sodobni rusko-ukrajinski vojni]]:<ref>{{Navedi splet|title="Біда зібрала нас докупи, як ніколи": цитати Скрябіна про українців та росіян, які актуальні досі (відео)|url=https://telegraf.com.ua/ukr/obshhestvo/2023-02-02/5777697-mskali-to-khvori-lyudi-tsitati-skryabina-pro-ukraintsiv-ta-rosiyan-yaki-aktualni-i-doteper-video|website=Телеграф|date=2023-08-17|accessdate=2024-02-06|language=uk}}</ref> * Українці - Ukrajinci * Сука-війна (''Suka-vijna)'' - Prasica vojna * Лист до президентів України (''List do prezidentiv Ukrajini'') - Pismo predsednikom Ukrajine Demo pesmi Suka-vijna (Сука-війна - Prasica vojna) je bil posnet le nekaj dni pred Kuzmenkovo smrtjo in je bila izdana posmrtno. Leta 2020 je bila izdana nova priredba Skrjabina s pevcem Jurkeš (Юрке́ш). == Filmografija == === Igralec === * Večeri na kmetiji blizu Dykanke, 2001 (''Вечори на хуторі біля Диканьки'') — kot Kuzma, Vakulin prijatelj * Lesja+Roma, 2006 (''Леся+Рома'') — igra samega sebe (kameo) * Pustna noč v Interju (2006) (''Карнавальна ніч на Інтері'') — igra samega sebe * Zelo božični film, 2007 (''Дуже новорічне кіно'') — gost na novoletni zabavi v muzeju (kameo) * Rdeča kapica, 2009 (''Червона шапочка'') — Morda brada (naveden kot Kuzma Skrjabin) === Zahvala === * Tunel, 2006 (''Штольня'') — posebna zahvala Andriju Kuzmenku == TV == * 1996 — Teritorij A (''Територія А''), ICTV — udeleženec * 2005-2007 — Shikanemo (''Шиканемо''), Inter — gostitelj * 2005-2006 — Domoljubne igre (''Ігри патріотів''), Inter — igralec * 2010 — Izdelano v Ukrajini (''Пороблено в Україні''), Inter — parodija nase in avto ZAZ Lanos * 2011 — Bitka narodov (''Битва націй''), ICTV — gostitelj * 2013 — Večerni Kijev (''Київ Вечірній''), 1+1 — gost * 2012-2014 — Dača (''Дача''), ICTV — gostitelj * 2013-2014 — Pravljica z očkom (''Казка з татом''), PlusPlus — gostitelj == Bibliografija == * Jaz, zmaga in Berlin ''(Я, Побєда і Берлін - Ja, pobeda in Berlin)'', 2006 * Mesto brez denarja ''(Місто, в якому не ходять гроші - Misto, v jakomu ne hodjat groši)'', 2006 * Jaz, pašteta in vojska ''(Я, Паштєт і Армія - Ja, Paštet i Armija)'', 2014 * Jaz, Šonik in Svalbard ''(Я, Шонік і Шпіцберген - Ja, Šonik i Špicbergen)'', 2015 * Poezije ''(Поезії - Poeziji)'', 2016 * Lek, Krim in jaz ''(К'юр, Крим і Я - K'jur, Krim i Ja)'', nedokončana Knjige Andrijeve matere, Olge Mihajlivne Kuzmenko, so posvečene njenemu sinu:<ref>{{Navedi splet|url=https://starylev.com.ua/old-lion/author/kuzmenko-olga|title=Кузьменко Ольга|website=Видавництво Старого Лева|accessdate=2018-07-11|archivedate=2018-07-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180711185448/https://starylev.com.ua/old-lion/author/kuzmenko-olga}}</ref> * Draga moja ptica. Materina knjiga ''(Моя дорога птаха. Мамина книжка - Moja doroga ptaha. Mamina knižka)'', 2015 * Skupina Skrjabin in prijatelji na odru ''(Група Скрябін та друзі по сцені - Grupa Skrjabin ta druzi po sceni)'', 2016 * Uspavanka za Andriyko ''(Колискова для Андрійка - Koliskova dlja Andrijka)'', 2018 == Nagrade == * Heroj Ukrajine z državnim redom (17. avgust 2020, posmrtno)— ''za pomembne osebne zasluge pri oblikovanju nacionalnega kulturnega prostora, pomemben prispevek k razvoju nacionalne glasbene umetnosti, dolgoletno plodno ustvarjalno in javno delovanje.''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/news/prezident-peredav-orden-derzhavi-simyi-zagiblogo-geroya-ukra-70925|title=Президент передав орден Держави сім’ї загиблого Героя України Андрія Кузьменка|date=2021-10-04|accessdate=2024-02-06|website=president.gov.ua|publisher=Predsenik Ukrajine}}</ref> * Red "Za zasluge" 1. (29. oktober 2015, posmrtno) — ''za pomemben osebni prispevek k razvoju nacionalne kulture, bogatitvi domače glasbene umetnosti in dolgoletno plodno ustvarjalno delovanje''. == Sklici == {{Sklici|3}} == Povezava == * [http://skryabinband.com/ Uradna spletna stran skupine "Skrjabin"] * [https://www.youtube.com/channel/UCM-nxR-OkVDuMJw82YBRrnA YouTube kanal Kuzmenka] * [http://kuzbma.itop.net/ Uradni blog Andrija Kuzmenka] * [https://web.archive.org/web/20130622225426/http://luxtv.ua/showNews.do?submenuId=5 Uradni video blog // LUX TV] * [http://tsn.ua/special-projects/skryabin/ V spomin.] [http://tsn.ua/special-projects/skryabin/ Kuzma Skrjabin] Projekt TSN {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinski glasbeniki]] [[Kategorija:Ukrajinski pevci]] [[Kategorija:Lvovska oblast]] [[Kategorija:Ukrajinski igralci]] [[Kategorija:Ukrajinski pisatelji]] [[Kategorija:Ukrajinski skladatelji]] [[Kategorija:Ukrajinski pesniki]] i7i6yiypoiqvg33eklzti04e3vbyr7t Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila 4 556950 6665597 6655420 2026-04-26T00:58:13Z MediaWiki message delivery 115826 /* Request for comment (global AI policy) */ nov razdelek 6665597 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> == CEE Newsletter is out now! == Dear all, The first CEE Newsletter issue of 2026 is now live, and we are happy to share it with you. The past few months have been anything but quiet across our region. From Wikimedia CEE Spring and the CEE Women Campaign, to cross-border collaborations, youth initiatives, and new ideas taking shape, there is a lot happening -- and this issue brings together many of those stories in one place. You will find highlights from community activities, updates from the CEE Hub, international news, and a wide range of contributions from across the region. It is a good snapshot of what we have been working on together at the start of the year. As always, thank you to everyone who contributed -- by writing, sharing updates, or supporting behind the scenes. Take a moment to explore the issue and see what is going on across the region: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026 As always, we have prepared a Russian version of the same issue: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026/ru Happy reading! On behalf of the CEE Newsletter team, Karo <!-- Sporočilo je poslal_a User:KGruszczyk-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30270755 --> == Action Required: Update templates/modules for electoral maps (Migrating from P1846 to P14226) == Hello everyone, This is a notice regarding an ongoing data migration on Wikidata that may affect your election-related templates and Lua modules (such as <code>Module:Itemgroup/list</code>). '''The Change:'''<br /> Currently, many templates pull electoral maps from Wikidata using the property [[:d:Property:P1846|P1846]], combined with the qualifier [[:d:Property:P180|P180]]: [[:d:Q19571328|Q19571328]]. We are migrating this data (across roughly 4,000 items) to a newly created, dedicated property: '''[[:d:Property:P14226|P14226]]'''. '''What You Need To Do:'''<br /> To ensure your templates and infoboxes do not break or lose their maps, please update your local code to fetch data from [[:d:Property:P14226|P14226]] instead of the old [[:d:Property:P1846|P1846]] + [[:d:Property:P180|P180]] structure. A [[m:Wikidata/Property Migration: P1846 to P14226/List|list of pages]] was generated using Wikimedia Global Search. '''Deadline:'''<br /> We are temporarily retaining the old data on [[:d:Property:P1846|P1846]] to allow for a smooth transition. However, to complete the data cleanup on Wikidata, the old [[:d:Property:P1846|P1846]] statements will be removed after '''May 1, 2026'''. Please update your modules and templates before this date to prevent any disruption to your wiki's election articles. Let us know if you have any questions or need assistance with the query logic. Thank you for your help! [[User:ZI Jony|ZI Jony]] using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 19:11, 3. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29941252 --> == Request for comment (global AI policy) == <bdi lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Apologies for writing in English. {{int:Please-translate}} A [[:m:Requests for comment/Artificial intelligence policy|request for comment]] is currently being held to decide on a global AI policy. {{int:Feedback-thanks-title}} [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 02:58, 26. april 2026 (CEST) </bdi> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Codename Noreste@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30424282 --> 45e9pttoqtr1rfvohk4bi5b0wu78vzi Bitka pri Jevpatoriji 0 560270 6665628 6209743 2026-04-26T03:40:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665628 wikitext text/x-wiki {{short description|bitka leta 1855 med krimsko vojno}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Bitka pri Jevpatoriji | partof = [[krimska vojna|krimske vojne]] | image = File:Yvon 3.jpg | image_size = 300 | caption = ''Bitka pri Jevpatoriji'', [[Adolphe Yvon]], pred letom 1893 | date = 17. februar 1855 {{efn|Vsi datumi so zapisani v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]].}} | place = [[Jevpatorija]], [[Ruski imperij]] | coordinates = {{koord|45|12|42.13|N|33|22|52.38|E|display=title, inline}} {{sfnp|New exposition in the Museum of the History of the Crimean War|2017}} | result = zmaga zaveznikov | combatant1 = {{zastava|Osmansko cesarstvo}}<br />[[slika:Flag of France.svg|22px|link=Drugo francosko cesarstvo]] [[Francosko cesarstvo]]<br />{{zastavadržave|Združeno kraljestvo}} | combatant2 = {{ikona zastave|Rusija}} [[Ruski imperij]]<br />[[slika:State Flag of Greece (1863-1924 and 1935-1973).svg|22px|link=kraljevina Grčija]] [[Grška prostovoljna legija]] | commander1 = {{ikona zastave|Osmansko cesarstvo}} [[Omer paša Latas]]<br />{{ikona zastave|Osmansko cesarstvo}} [[Antoni Aleksander Iliński|Iskender paša]]<br />{{ikona zastave|Francija|1830}} [[Armand-Octave-Marie d'Allonville|A.-O.-M. d'Allonville]] | commander2 = {{ikona zastave|Rusija}} [[Stepan Aleksandrovič Hruljov|Stepan Hruljov]] | strength1 = 31.600 turška [[pehota]], [[konjenica]] in [[artilerija]]<br />1.000 [[Tatari|Tatarov]]<br />276 francoskih mornarjev<br />34 [[top]]ov<br />4 britanski [[linijska ladja|linijski]] [[parnik]]i<br />1 osmanska parna [[fregata]]<br />1 francoska parna fregata | strength2 = 17.924 ruska pehota, konjenica in artilerija<br />634 grških prostovoljcev<br />325 kozakov<br />108 topov<br />{{sfnp|Russell|1865|pp=291-292}}{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Figes|2010|p=321}} | casualties1 = 91 ubitih<br />286 ranjenih<br />{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Russell|1865|p=309}} | casualties2 = 168 ubitih<br />583 ranjenih<br />18 pogrešanih<br />{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Russell|1865|p=309}} }} '''Bitka pri Jevpatoriji''' ({{jezik-ru|Штурм Евпато́рии}}, {{jezik-tr|Gözleve Muharebesi}}, {{jezik-en|Battle of Eupatoria}}, {{jezik-fr|Bataille d'Eupatoria}}) je potekala 17. februarja 1855 med [[krimska vojna|krimsko vojno]], ko je [[Oborožene sile Ruskega imperija|vojska]] [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] neuspešno poskušala zavzeti [[Krim|krimsko]] pristanišče [[Jevpatorija]], ki je bilo v rokah [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva|oboroženih sil]]. Bitka se je končala z zmago zavezniških čet. == Ozadje == {{stack|float=right|[[slika:Франц Крюгер - портрет князя А. С. Меншикова.jpg |thumb|upright=0.8|Knez [[Aleksander Sergejevič Menšikov|Aleksander Menšikov]]]]}} 28. marca 1854 sta [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Drugo francosko cesarstvo|Francija]] uradno vstopili v krimsko vojno kot zaveznici Osmanskega cesarstva z napovedjo vojne Ruskemu imperiju. Septembra 1854 so se zavezniške sile izkrcale na obali Krimskega polotoka kot del vojaške ofenzive, da bi napadle in zavzele glavno rusko pomorsko bazo v Črnem morju [[Sevastopol]]u. Do sredine oktobra so zavezniki obkolili Sevastopol in pristaniško mesto oblegali. Jeseni in pozimi 1854-1855 so vojskujoče se strani okrepile svoje vojske na Krimu. Medtem ko so Rusi na Krim pripeljali čete po kopnem s celine, so zavezniki svoje okrepitve pripeljali s transporti čez Črno morje, pri čemer je bila Jevpatorija ena od dveh glavnih točk za izkrcanje zaveznikov na Krimu.{{sfnp|Crimean War|Encyclopedia Britannica|2020}}{{sfnp|Panaev|1877}} Imperator [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] se je bal, da bo prenos turških sil [[Omer paša Latas|Omerja paše Latasa]] z [[donavska kampanja krimske vojne|donavskega bojišča]] v Jevpatorijo omogočil sabotažo v [[Perekop]]u in okrepil zavezniške čete blizu Sevastopola. Nenehno je zahteval, da knez [[Aleksander Sergejevič Menšikov|Aleksander Menšikov]] zavzame mesto. Januarja 1855 je generalpodpolkovnik [[Karl Jegorovič Vrangel|Karl Vrangel]] prejel ukaz od vrhovnega poveljnika, da zavzame Jevpatorijo. Po izvidovanju je Vrangel poročal Menšikovu, da je bilo nemogoče zavzeti mesto: »menim, da je moja dolžnost sporočiti vašemu gospodstvu, da si ne upam biti odgovoren za uspeh in posledice tega početja. Če ne dosežejo ničesar, bodo čete razburjene in demoralizirane v času, ko bo sovražnik, opogumljen zaradi našega neuspeha, lahko v velikih silah zapustil Jevpatorijo in se pomaknil proti našim komunikacijam. Ne morem se odločiti za začetek tega pomembnega dela brez zanesljivega upanja na uspeh.<ref>[[Ruski državni vojaški zgodovinski arhiv|RGVIA]], F. 846. Op. 16. D. 5662. L. 137</ref> Po drugi strani je generalpodpolkovnik [[Stepan Aleksandrovič Hruljov|Stepan Hruljov]], ki je prav tako izvedel izvidnico, ko se je mestu približal tako blizu, da se je tam lahko pogovarjal s [[Tatari]], ugotovil, da zemeljska dela Jevpatorije na nekaterih mestih še niso bila dokončana in da so nasipi tako nizki, da se ni pokrilo niti temeljev mestnih hiš. Na podlagi tega Hruljov ni dvomil o uspehu predlaganega napada.{{sfnp|Bogdanovič|1876}} Decembra 1855 je Nikolaj I. pisal Menšikovu, ruskemu vrhovnemu poveljniku za krimsko vojno, v katerem je zahteval, da se okrepitve, ki jih poslali na Krim, uporabi za uporaben namen, in izrazil strah, da bi bilo sovražnikovo izkrcanje v Jevpatoriji nevarnost. Imperator se je upravičeno bal, da bi lahko dodatne zavezniške sile v Jevpatoriji, ki se nahaja 75 kilometrov severno od Sevastopola, odcepile Krim od Rusije pri [[Perekopska ožina|Perekopski ožini]] in tako prekinile dotok komunikacij, materiala in okrepitev.{{sfnp|Panaev|1877}} Kmalu zatem je knez Menšikov obvestil svoje častnike na Krimu, da je Nikolaj I. vztrajal, da se Jevpatorija zavzame in uniči, če je ni mogoče obdržati. Za izvedbo napada je Menšikov dodal, da je bil pooblaščen za uporabo okrepitev, ki so trenutno na poti na Krim, vključno z 8. pehotno [[divizija|divizijo]]. Menšikov je nato izbral poveljujočega častnika za napad, pri čemer sta njegova prva in druga izbira zavrnila nalogo in se izgovarjala, da bi se izognila vodenju ofenzive, za katero nobeden ni verjel, da bo imela uspešen izid. Končno je Menšikov izbral Hruljova, artilerijskega štabnega častnika, za katerega so opisali, da je bil pripravljen »narediti natanko to, kar se mu reče,« za častnika, ki je v celoti zadolžen za podvig.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Figes|2010|p=321}}{{sfnp|Panaev|1877}} == Moč in razporeditev == Da bi se pripravil na napad, je Hruljov z več izvidniškimi misijami pregledal Jevpatorijo. Po mnenju ruskega poveljnika je bilo mesto močno utrjeno, saj je bilo obdano z neprekinjenim zemeljskim zidom, oomejenim z jarkom. Nekaj delov zidu pa je bilo videti nedokončanih in v gradnji. Ob obzidju so bile topovske [[baterija (vojaštvo)|baterije]], ki so podpirale 34 [[top]]ov. Glede na lego, ki meji na obalo Črnega morja na jugu, je bilo mesto zaščiteno tudi s topovi zavezniških vojnih ladij v pristanišču. Zunaj utrjenega obzidja je bila pokrajina večinoma pusta, saj je potreba po drvu povzročila uničenje večine okoliških zgradb in struktur.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|Russell|1865|pp=292-301}} [[slika:Khrulev sa.jpg|thumb|upright|left|Generalpodpolkovnik [[Stepan Aleksandrovič Hruljov|Stepan Hruljov]]]] V mestu je bilo približno 33.000 mož, vključno s skoraj petimi turškimi pehotnimi divizijami, dvema turškima konjeniškima [[eskadron]]oma, 1000 oboroženimi Tatari, ekipa 276 mornarjev francoskega [[linijska ladja|linijskega]] [[parnik]]a [[Henrik IV. (linijska ladja)|Henrik IV.]], ki je bil prizemljen in spremenjen v baterijo, in majhnim francoskim pehotnim [[odred]]om.{{sfnp|Bogdanovič|1876}} Turške sile v Jevpatoriji so bile pod poveljstvom Omerja paše Latasa, izkušenega vojaškega častnika.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}} Da bi zavzel mesto, je Hruljov načrtoval napad v treh [[kolona]]h. Primarni sunek bi bil v središču ob severni steni, kjer bi bil vpliv morebitnega pomorskega bombardiranja manjši. Da bi branilce odvrnil od središča, je uporabil druga dva stebra za napad na obzidja mesta. Najprej bi se začel bočni napad na levi, nato pa bočni napad na desni. Če bi bil načrt uspešen, bi se branilci osredotočili na boke, Rusi pa bi se premaknili v prodor na sredini.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}} Vsaka od treh kolon naj bi bila sestavljena iz približno 5000 pešcev in 36 topov. Kolone, zadolžene za vodenje bočnih napadov, naj bi podpiralo tudi več kot 2200 konjenikov. Dva [[dragonci|dragonska]] [[polk]]a z baterijo lahkih konj in [[brigada|brigado]] [[suličar]]jev naj bi bila v rezervi za črtami. Da bi zagotovili kritje artileriji in njenim posadkam, naj bi pred bitko zgradili 76 lesenih ram in jih ob začetku bitke premaknili na položaj 500 jardov od mestnega obzidja. Načrtovano je bilo, da bo skupna napotitev za bitko Hruljova vključevala 22 pehotnih [[bataljon]]ov, 24 konjeniških eskadronov in pet kozaških stotnij, skupaj skoraj 19.000 mož.{{sfnp|Russell|1865|pp=291-292}}{{sfnp|Eupatoria|VoennayaEntsiklopediya|1913}} == Potek bitke == Zvečer 16. februarja je Hruljov uresničil svoj načrt in tiho premaknil svoje sile na položaje približno 3,5 kilometra od obzidja Jevpatorije. Na tej točki so bile vrste strelcev in kozakov premaknjene v ospredje kot prednje postojanke, medtem ko so preostali možje tiho začeli graditi rame za topovske baterije. Tema noči in obrisi zemlje so skrivali njihovo delovanje pred turško predstražo.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} Ko se je bližala zora, je Hruljov zajahal svojega konja in osebno povedel kolono na levi naprej do točke prvega napada, približno 1300 metrov od obzidja Jevpatorije. Takoj za Hruljovom so poveljniki čet vodili svoje bataljone naprej. Ko so se premikali naprej, pa so jih opazili Tatari na straži, ki so se umaknili proti mestu in naznanili alarm. Čeprav je Hruljov svojo ofenzivo načrtoval kot nenaden napad, so se Turki zavedali, da se napad bliža in so bili že na parapetih.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} Približno ob 6. uri zjutraj so odjeknili prvi streli, ko so Turki začeli splošno kanonado, podprto s [[puška|puškinim]] ognjem. Takoj hitro, kot so se lahko odzvali, so Rusi začeli z lastnim topniškim ognjem. Približno eno uro sta obe strani nadaljevali z bombardiranjem. V tem času je Hruljov okrepil svojo kolono na levi strani, napredoval z artilerijo do 500 metrov od mestnega obzidja in začel osredotočati svoj topovski ogenj na turško središče.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} Čeprav so bile turške puške večjega [[kaliber|kalibra]], je ruska artilerija začela nekoliko uspevati pri kanonadi. Kmalu zatem, ko je turški ogenj popustil, so Rusi začeli napredovati s petimi pehotnimi bataljoni proti mestnemu obzidju na levi strani. Del teh sil je vključeval bataljon [[Grška prostovoljna legija|grških prostovoljcev]], ki so se z Rusi združili v začetku februarja. S pomočjo ruševin pokopališča so pehotni bataljoni napredovali do položaja 400 metrov od jarka, ki je služil kot obrambni pas pred mestnim obzidjem. Opremljeni s [[fašina]]mi, [[eskalada|skalirnimi lestvami]] in drugimi predmeti so pehotni bataljoni hitro napredovali do jarka v končnem napadu, ves čas pa v navzkrižnem ognju šrapnelskih izstrelkov in strelov iz pušk z mestnega obzidja ter obstreljevanju z zavezniških vojnih ladij v pristanišču.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} Na tej točki se je napad dejansko ustavil. Jarki so bili tako globoko napolnjeni z vodo, da so napadalci hitro ugotovili, da se ne morejo povzpeti na obzidje. Po številnih neuspelih poskusih, da bi prečkali jarke in se po lestvah povzpeli na vrh obzidja, so se bili Rusi prisiljeni umakniti in poiskati zavetje nazaj na pokopališču. Ker so Turki videli težave svojega sovražnika, so izkoristili razmere in poslali pehotni bataljon in dva konjeniška eskadrona iz mesta, da bi zasledovali Ruse, ko so se umaknili.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} Skoraj takoj je Hruljov ocenil jarke kot oviro, ki je ni mogoče premagati, in prišel do zaključka, da Jevpatorije ni mogoče zavzeti glede na njeno obrambo in število branilcev. Ko so ga vprašali o naslednjih korakih, je svojim silam ukazal umik. Ukaz so sporočili poveljnikoma desne in srednje kolone, nobeden od njiju pa se ni tako zapletel v boj kot leva kolona.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}}{{sfnp|Russell|1865|p=308}} Čeprav je veliko ruskih poveljnikov želelo nadaljevati napad, jih je Hruljov preglasil in urejen umik se je začel ob približno 10. uri zjutraj. Hruljov je svoje poražene sile vodil na obrambni položaj v hribih na vzhodu in jih sestavil v tri kolone. Omer paša Latas je v zasledovanje poslal pehoto in konjenico, vendar se je odločil le opazovati njihove dejavnosti.{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Panaev|1877}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} Ruske izgube so bile skoraj dvakrat večje od izgubljenih turških branilcev. Rusi so utrpeli 168 ubitih, 583 ranjenih in 18 pogrešanih. Turške izgube so bile 91 ubitih in 286 ranjenih. Med osmanskimi mrtvimi je bil egiptovski general [[Selim Fathi paša]].{{sfnp|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}{{sfnp|Russell|1865|p=309}}{{sfnp|O'Ryan y Vázquez|Villalón y Hechavarria|1858}} == Posledice == [[slika:Evpat 1855 monum-2.jpg|thumb|right|Spomenik krimski vojni na<br />bojišču v Jevpatoriji]] Ko je novica o porazu dosegla Sankt Peterburg, je bil imperator Nikolaj izjemno razočaran in užaloščen. Duh imperatorja Nikolaja, ki je bil že bolan, se je zdel zlomljen in kmalu zatem je umrl, 2. marca 1855. Imperator [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] je nasledil svojega očeta, odpustil Hruljova in nadomestil kneza Menšikova kot vrhovnega poveljnika ruskih sil za krimsko vojno.{{sfnp|Russell|1865|p=248}}{{sfnp|Figes|2010|pp=321-322}}{{sfnp|Royle|2000|p=336}} Čeprav je vladalo mnenje, da je tiran mrtev in da se bo vojna kmalu končala, imperator Aleksander ni želel takojšnjega miru. Strateško je bitka pri Jevpatoriji potrdila, da bo zavezniško poveljstvo v Črnem morju zagotovilo, da bo grožnja ruskemu boku na Krimu ostala ves čas trajanja sovražnosti. Za zaveznike je posedovanje Jevpatorije pomenilo tudi, da je naložba v Sevastopol ostala izvedljiva možnost.{{sfnp|Figes|2010|pp=324-346}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{navedi enciklopedijo|encyclopedia= Voennaya Entsiklopediya|title= Eupatoria|lang= ru|date= 1913|publisher= I. D. Sytin|url= http://marksrussianmilitaryhistory.info/YEVPAT55.htm|accessdate= 2021-04-11|ref= {{sfnref|Eupatoria|Voennaya Entsiklopediya|1913}}}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi enciklopedijo|encyclopedia= [[Enciklopedija Britannica]]|title= Crimean War|date= 2020-09-27|url= https://www.britannica.com/event/Crimean-War|accessdate= 2021-04-12|ref= {{sfnref|Crimean War|Encyclopedia Britannica|2020}}}} * {{citat|last1= Bogdanovič|first1= M. I.|title= Восточная война 1853-1856 гг. В 4 т|date= 1876|publisher= Tip. F. Suščinskogo|location= Sankt Peterburg}} * {{citat|last1= Figes|first1= Orlando|title= The Crimean War - A History|date= 2010|publisher= Metropolitan Books|location= New York|isbn= 978-0-8050-7460-4|edition= 1.}} * {{navedi splet|title= Новая экспозиция в музее истории Крымской войны|trans-title= New exposition in the Museum of the History of the Crimean War|url= http://my-evp.ru/novaya-ekspoziciya-v-muzee-istorii-krymskoj-vojny/|lang= ru|website= Евпатория|publisher= Russian Federation|accessdate= 2021-04-11|date= 2017-02-06|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20180730141313/http://my-evp.ru/novaya-ekspoziciya-v-muzee-istorii-krymskoj-vojny/|archive-date= 2018-07-30|ref= {{sfnref|New exposition in the Museum of the History of the Crimean War|2017}}}} * {{citat|last1= O'Ryan y Vázquez|first1= Tomás|last2= Villalón y Hechavarria|first2= Andrés|editor1-last= Conrad|editor1-first= Mark|title= Memory on the Military Trip to the Crimea|chapter= The Battle of Eupatoria|date= 1858|publisher= Imprenta del Memorial de Ingenerios|location= Madrid|url= http://marksrussianmilitaryhistory.info/Span-Eupat.htm|accessdate= 2021-04-11|lang= es}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Panaev|first1= Arkadii Aleksandrovich|editor1-last= Conrad|editor1-first= Mark|title= Memoirs of A. A. Panaev, The Eupatoria Affair|journal= Russkaya Starina|date= 1877|volume= XIX|pages= 300–323|url= http://marksrussianmilitaryhistory.info/Panaev.htm|accessdate= 2021-04-11|lang= ru}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Royle|first1= Trevor|title= Crimea: The Great Crimean War 1854-1856|date= 2000|publisher= St. Martin's Press|location= New York|isbn= 0-312-23079-6}} * {{citat|last1= Russell|first1= William Howard|title= General Todleben's History of the Defence of Sebastopol, 1854-5: A Review|date= 1865|publisher= Tinsley Brothers|location= London|url= https://books.google.com/books?id=nnA_AQAAMAAJ&q=todleben}} {{refend}} == Splošni viri == * {{citat|last1= Blake|first1= R. L. V. ffrench|authorlink1= Val ffrench Blake|title= The Crimean War|date= 1973|publisher= Sphere Books|location= London}} {{DEFAULTSORT:Jevpatorija}} [[Kategorija:Bitke Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Bitke Ruskega imperija]] hfkfh82j0uiw0am1rf33m40j77cbmyl Bitka za Ilovajsk 0 561179 6665630 6617815 2026-04-26T03:56:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | partof = [[Vojna v Donbasu|vojne in Donbasu]] | image = [[File:Ilovaisk 29.08.2014 EN.png|340px|border]] | caption = Umik ukrajinske vojske 29. avgusta 2014 | date = 7. avgust – 2. september 2014<ref>{{navedi splet|url=https://www.nybooks.com/daily/2014/09/05/ukraine-catastrophic-defeat/|title=Ukraine: A Catastrophic Defeat|first=Tim|last=Judah}}</ref><ref>{{navedi novice|author=Kate Parkinson|url=http://english.cntv.cn/2014/09/02/VIDE1409629683259744.shtml|title=Anti-gov't forces in control of eastern town of Ilovaisk|publisher=[[China Central Television News]]|date=2 September 2014|access-date=2 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903114205/http://english.cntv.cn/2014/09/02/VIDE1409629683259744.shtml|archive-date=3 September 2014|url-status = dead}}</ref> | place = [[Ilovajsk]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]] | coordinates = | map_type = | map_relief = | map_size = | map_marksize = | map_caption = | map_label = | territory = | result = Zmaga [[Rusija|Rusije]] in [[Donecka ljudska republika|DLR]]<ref name="catastrophic">{{navedi splet|author=Tim Judah|url=http://www.nybooks.com/daily/2014/09/05/ukraine-catastrophic-defeat/|title=Ukraine: A Catastrophic Defeat|publisher=The New York Review of Books|date=5 September 2014|access-date=25 November 2015}}</ref><ref>Kim, Lucian. ''[https://web.archive.org/web/20160826032213/http://www.newsweek.com/2014/11/14/battle-ilovaisk-details-massacre-inside-rebel-held-eastern-ukraine-282003.html The Battle of Ilovaisk: Details of a Massacre Inside Rebel-Held Eastern Ukraine]''. [[Newsweek]]. 4 November 2014</ref><ref name="WPproe">{{navedi novice|url=http://bigstory.ap.org/article/pro-russia-rebels-confident-after-making-gains|archive-url=https://web.archive.org/web/20140902000911/http://bigstory.ap.org/article/pro-russia-rebels-confident-after-making-gains |archive-date=2 September 2014|title=Pro-Russia rebels confident after making gains |author=Peter Leonard |work=bigstory.ap.org|date=30 August 2014|access-date=20 January 2015}}</ref> | combatants_header = | combatant1 = {{zastava|Ukrajina}} | combatant2 = {{zastava|Rusija}}{{Efn|Rusija zanika.<ref name="C42sept">{{navedi novice|url=http://www.channel4.com/news/tensions-still-high-in-ukraine-video |author=Lindsey Hilsum |title=Evidence of Russian presence in Ukraine - video |work=Channel 4 News |date=2 September 2014 |access-date=15 September 2014 |archive-date=3 September 2014 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903200121/http://www.channel4.com/news/tensions-still-high-in-ukraine-video }}</ref><ref name="GDyou"/><ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2019/aug/18/new-video-evidence-of-russian-tanks-in-ukraine-european-court-human-rights?CMP=twt_a-world_b-gdnworld |author=Shaun Walker |title=New evidence emerges of Russian role in Ukraine conflict |work=The Guardian |date=18 August 2019 |access-date=18 August 2019 }}</ref>}}<br> {{flagicon image|Flag of the Donetsk People's Republic.svg}} [[Donecka ljudska republika]] | combatant3 = | commander1 = {{flagicon|Ukraine}} [[Valerij Geletej]]<ref name="KP16OCT2014">{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/bodies-of-victims-of-ilovaisk-massacre-still-being-found-counted-weeks-later-368297.html |title=Bodies of victims of Ilovaisk massacre still being found, counted weeks later |work=Kyiv Post |date=16 October 2014 |access-date=16 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017200024/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/bodies-of-victims-of-ilovaisk-massacre-still-being-found-counted-weeks-later-368297.html |url-status = live|archive-date=17 October 2014 }}</ref><br>{{flagicon|Ukraine}} [[Ruslan Homčak]]<ref>{{navedi novice|author=Howard Amos in Moscow and Roland Oliphant in Mariupol|work=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/vladimir-putin/11066574/Vladimir-Putin-demands-negotiations-over-statehood-for-eastern-Ukraine.html|title=Vladimir Putin demands negotiations over 'statehood' for eastern Ukraine|date=31 August 2014}}</ref><br>{{nowrap|{{flagicon|Ukraine}} [[Semen Semenčenko]] (ranjen)<ref name=WSJescape/>}}<br>{{flagicon|Ukraine}} [[Jurij Bereza]] (ranjen)<ref name=witnesses>{{navedi novice|author=Oksana Grytsenko |work=[[Kyiv Post]] |url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/witnesses-tell-about-attacks-on-ukrainian-soldiers-trying-to-leave-ilovaisk-at-least-100-killed-363204.html |title=Survivors recall Ilovaisk massacre |date=3 September 2014 |access-date=26 September 2014 |archive-date=7 September 2014 |url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140907205716/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/witnesses-tell-about-attacks-on-ukrainian-soldiers-trying-to-leave-ilovaisk-at-least-100-killed-363204.html }}</ref><br>{{flagicon|Ukraine}} {{ill|Ruslan Storčeus|uk|Сторчеус Руслан Олександрович}}{{KIA}}<ref name=witnesses/> | commander2 = {{nowrap|{{flagicon image|Flag of the Donetsk People's Republic.svg}} [[Aleksandr Zaharčenko]]}}<br>{{flagicon image|Flag of the Donetsk People's Republic.svg}} [[Aleksander Hodakovski]]<br>{{flagicon image|Flag of the Donetsk People's Republic.svg}} [[Mihail Tolstih]]<ref name=rebelstake>{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/videos/world/2014/09/02/pkg-magnay-ukraine-ilovaisk-captured.cnn|title=Pro-Russian rebels take Ukrainian town|agency=[[CNN]]|date=3 September 2014|access-date=25 November 2015}}</ref><br>{{flagicon image|Flag of the Donetsk People's Republic.svg}} [[Arsen Pavlov]]<ref name="BoILKim"/><br />{{flagicon|Russia}} [[Valerij Gerasimov]]{{Efn|trdi [[Ukrajina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/russian-army-general-staff-chief-gerasimov-ten-russian-military-servicemen-suspected-of-involvement-in-ilovaisk-tragedy-sbu-395041.html|title=Russian Army General Staff Chief Gerasimov, ten Russian military servicemen suspected of involvement in Ilovaisk tragedy - SBU|work=Kyiv Post|date=5 August 2015|access-date=3 January 2016}}</ref>}} | commander3 = | units1 = {{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Ground Forces.svg}} [[Ukrajinske kopenske sile]] * 17. tankovska brigada * 28. mehanizirana brigada * 51. mehanizirana brigada * 92. mehanizirana brigada * 93. mehanizirana brigada * 39. bataljon teritorialne obrambe "Dnipro-2" * 40. bataljon teritorialne obrambe "Krivbas" * 42. motorizirani pehotni bataljon "Ruh oporu" {{flagicon image|Flag of the National Guard of Ukraine.svg}} [[Nacionalna garda Ukrajine]] * Bataljon Donbas [[File:Геральдичний знак - емблема МВС України.svg|30px]] Posebne policijske enote * Bataljon Azov * Bataljon Dnipro-1 * Bataljon Šahtarsk * Bataljon Herson<ref>{{navedi splet|author=Roman Svyrydov |url=https://news.pn/en/RussiaInvadedUkraine/112601 |title=Ukrainian Ministry of Internal Affairs: Commander of the Kherson Battalion and its driver were lost near Ilovaysk |publisher=News.pn |date=26 August 2014 |access-date=20 January 2015}}</ref> {{flagicon image|Flag of Right Sector.svg}} Desni sektor *Ukrajinski prostovoljski korpus<ref>{{navedi splet|url=http://gazeta.zn.ua/internal/podvig-i-tragediya-ilovayska-_.html|title=Подвиг и трагедия Иловайска|access-date=7 June 2017|archive-date=20 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320013539/http://gazeta.zn.ua/internal/podvig-i-tragediya-ilovayska-_.html|url-status=dead}}</ref> | units2 = {{flagicon image|Flag of the Russian Ground Forces.svg}} [[Kopenske sile Ruske federacije]]<br><small>(Rusija zanika)</small> *6. tankovska brigada *8. gorska motorizirana strelska brigada<ref>{{navedi novice|author1=Shaun Walker|author2=Oksana Grytsenko|author3=Leonid Ragozin|url=https://www.theguardian.com/world/2014/sep/03/ukraine-soldier-youre-better-clueless-because-truth-horrible-moscow-ilovaysk|title=Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'|work=The Guardian|date=4 September 2014|access-date=25 November 2015}}</ref> * 18. gardna motorizirana strelska brigada * 21. gardna motorizirana strelska brigada {{flagicon image|Flag of the Russian Airborne Troops.svg}} [[Zračno-desantne enote Ruske federacije]] * 31. gardna zračno-desantna jurišna brigada * 137. zračno-desantni polk * 247. gardni zračno-desantni jurišni polk * 331. zračno-desantni polk * 1065. gardni artilerijski polk {{flagicon image|War flag of Novorussia.svg}} Proruske milice * Bataljon Oplot * Bataljon Vostok * Bataljon Somalija * Bataljon Sparta | strength1 = Obkrožene isle:<br>1,200–1,400<ref>{{navedi novice|url=http://www.globalpost.com/article/6638347/2015/08/28/ukraine-battle-ilovaisk-year-later|title=Ukraine is still at war, and its bloodiest battle isn't over|author=Dan Peleschuk|work=GlobalPost|date=29 August 2015|access-date=29 October 2015}}</ref><ref name="TyzhdenIlovaisk4"/><br>Deblock forces:<br>400 | strength2 = 4,000–4,100 (poročanje Ukrajine)<ref name=commission/> | casualties1 = 366 ubitih<br>429 ranjenih<br>128 zajetih<br>158 pogrešanih <small>(po ukrajinski vojski)</small><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2016/feb/03/the-missing-what-have-they-done-with-our-sons|title=The missing: what have they done with our sons?|work=The Guardian|date=3 February 2016|access-date=3 February 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.unian.info/war/1108315-new-data-on-victims-near-ilovaisk-366-ukrainian-soldiers-killed.html|title=New data on victims near Ilovaisk: 366 Ukrainian soldiers killed|website=www.unian.info}}</ref><br>420 ubitih<br>13 zajetih<br>40 pogrešanih <small>(po BBC News Ukrainian)</small><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/ukrainian/news-49487720|title=Скільки українська армія втратила в Іловайську? Нові дані Генштабу|via=www.bbc.com}}</ref><br>1,000+ ubitih <small>(po [[Vrhovna rada|Vrhovni radi]] & Ljudski frontai)</small><ref name=commission>{{navedi novice|url=http://uatoday.tv/news/about-1-000-soldiers-killed-in-ilovaisk-battle-parliament-commission-482023.html|title=About 1,000 soldiers killed in Ilovaisk battle - parliament commission|work=uatoday.tv|date=26 August 2015|access-date=29 October 2015}}</ref> | casualties2 = 150 ubitih <small>(redne formacije ruske vojske, po ruski opoziciji)</small><ref>{{navedi novice|url=https://gulfnews.com/world/europe/nemtsov-report-claims-hundreds-of-russian-soldiers-killed-in-ukraine-1.1509616|title=Nemtsov report claims hundreds of Russian soldiers killed in Ukraine|publisher=Gulf News|agency=AFP|date=12 May 2015|access-date=12 May 2015}}</ref><br>200 ubitih <small>(separatisti; po Al Jazeera)</small><ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/features/2016/11/17/ukraine-war-mothers-in-search-of-disappeared-sons|title=Ukraine war: Mothers in search of disappeared sons|first=Matthew|last=Vickery|website=www.aljazeera.com}}</ref><br>200+ killed<ref>{{navedi novice|url=https://www.pravda.com.ua/news/2018/08/28/7190411/|title=В боях під Іловайськом загинуло більше 200 військових РФ – ЗСУ|date=28 August 2018}}</ref><br> 20 zajetih<ref name=WSJescape/> <small>(po Ukrajini)</small> | casualties3 = 36–100 ubitih civilistov<ref name="BoILKim">{{navedi splet|author=Lucian Kim|url=http://www.newsweek.com/2014/11/14/battle-ilovaisk-details-massacre-inside-rebel-held-eastern-ukraine-282003.html|title=The Battle of Ilovaisk: Details of a Massacre Inside Rebel-Held Eastern Ukraine|publisher=Newsweek|date=4 November 2014|access-date=19 September 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/un-says-36-civilians-died-in-fighting-over-ilovaisk.html|title=UN says 36 civilians died in fighting over Ilovaisk|date=10 August 2018|website=KyivPost}}</ref> | notes = | campaignbox = | conflict = [[Vojna v Donbasu]] }} '''Bitka za Ilovajsk''' se je začela 7. avgusta 2014, ko so [[oborožene sile Ukrajine]] in proukrajinske paravojaške enote začele niz poskusov povrnitve nadzora nad mestom [[Ilovajsk]], ki je bilo pod nadzorom samooklicane [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) in [[Oborožene sile Ruske federacije|ruskih oboroženih sil]].<ref name="tsn">{{Navedi novice|url=http://ru.tsn.ua/ukrayina/batalony-donbass-i-azov-ponesli-poteri-v-boyu-za-ilovaysk-380844.html|trans-title=Bataljona Donbas in Azov sta utrpela izgube med bitko za Ilovajsk|work=TSN|language=ru|date=2014-08-11|archivedate=2014-08-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140819140402/http://ru.tsn.ua/ukrayina/batalony-donbass-i-azov-ponesli-poteri-v-boyu-za-ilovaysk-380844.html|title=Батальоны "Донбасс" и "Азов" понесли потери в бою за Иловайск}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/thousands-russian-soldiers-fought-ilovaisk-around-hundred-killed|title=Thousands of Russian soldiers fought at Ilovaisk, around a hundred were killed {{!}} KyivPost|work=KyivPost|accessdate=30 August 2018|language=en-US}}</ref> [[Ukrajinska vojska]] je v mesto vstopila 18. avgusta,<ref name="KPdfon" /> jih je med 24. in 26. avgustom obkolila ruska vojska, ki je ilegalno vstopila v Ukrajino.<ref>{{Navedi časopis|last=[[Ivan Katchanovski]]|year=2016|title=The Separatist War in Donbas: A Violent Break-up of Ukraine?|url=https://www.academia.edu/23620643|journal=European Politics and Society|language=en|volume=17|issue=4|page=10|doi=10.1080/23745118.2016.1154131}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Maj. Michael Cohen|date=10 June 2016|title=Ukraine’s Battle at Ilovaisk|url=https://www.armyupress.army.mil/Journals/Military-Review/Online-Exclusive/2016-Online-Exclusive-Articles/Ukraines-Battle-at-Ilovaisk/|accessdate=2023-08-11|website=www.armyupress.army.mil}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Edward Hunter Christie|date=17 May 2022|title=Military Assistance to Ukraine: Rediscovering the Virtue of Courage|url=https://www.rusi.org|accessdate=2023-08-11|website=www.rusi.org|language=en}}</ref> Po več dneh obkolitve je ukrajinska vojska zavrnila predlog za odprtje [[Humanitarni koridor|humanitarnega koridorja]] pod pogojem, da zapustijo vsa svoja oklepna vozila in strelivo, in je zjutraj 29. avgusta 2014 začela z orožjem zapuščati Ilovajsk.<ref name="ilen">{{Navedi splet|title=Human rights violations and abuses and international humanitarian law violations committed in the context of the Ilovaisk events in August 2014|url=https://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/ReportOnIlovaisk_EN.pdf|accessdate=1 December 2022|website=www.ohchr.org|publisher=United Nations}}</ref> Ruska stran je med umikom napadla in ubila večje število ukrajinskih vojakov.<ref name="WSJescape" /> Načelnik generalštaba in vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine [[Viktor Muženko]] je 26. avgusta 2016 trdil, da je izid bitke bil posledica vstopa ruske vojske v vojno in nesposobnosti ukrajinskih poveljnikov pri načrtovanju umika.<ref>[http://www.unian.info/kiev/1490359-kyiv-honoring-soldiers-killed-in-2014-ilovaisk-battle.html Kyiv honoring soldiers killed in 2014 Ilovaisk battle], [[UNIAN]] (29 August 2016)</ref> == Dogodki == {{Stack|[[File:Protiútok povstalců na Ukrajině 16. července.svg|thumb|Situacija v sektorju D junija 2014]]}} === Ozadje === Od 11. julija 2014 so bili deli Donecke oblasti [[Rusko čezmejno obstreljevanje Ukrajine (2014)|obstreljevani iz Rusije]].<ref name="ilopart1" /> 23. julija 2014 je bil brat generala mejnih čet Mikole Litvina, general Petro Litvin, imenovan za poveljnika sektorja D.<ref name="ilopart1">Tynchenko, Ya.</ref> Ta je obsegal območje med mestom [[Doneck]] in rusko-ukrajinsko mejo. Ukrajinske sile so nameravale prekiniti oskrbovalne linije separatistov med Doneckom in Luganskom. Hkrati so nekatere enote skušale ponovnego vzpostaviti nadzor nad rusko-ukrajinsko mejo.<ref name="ilopart1" /> Sektor naj bi nadzorovala dva bataljona 30. mehanizirane brigade, po en bataljon iz 25. in 95. zračnodesantne brigade ter 51. mehanizirane brigade, Prikarpatski bataljon (sestavljen iz prostovoljcev) in četa 28. mehanizirane brigade.<ref name="ilopart1" /> Kmalu po zavarovanju območja okoli hriba Savur-Mogila je bil 31. julija 2014 bataljon 25. zračnodesantne brigade poslan v napad na [[Šahtarsk]].<ref name="ilopart1">Tynchenko, Ya.</ref> Med napadom je bataljon izgubil 26 vojakov in mimo mesta z vzhoda potoval proti severu ter izvajal napad proti vasema Petropavlivka in Orlovo-Ivanivka.<ref name="ilopart1" /> Dva druga bataljona, ki sta šla mimo Toreza in Snižnega, naj bi dosegla Miusinsk.<ref name="ilopart1" /> Ta dva bataljona, iz 30. in 95. brigade, sta izgubila medsebojno komunikacijo, vendar se je kasneje bataljon iz 95. brigade srečal z bataljonom 25. brigade blizu Orlovo-Ivanivke in šel proti ukrajinskim silam pri Debalcevem.<ref name="ilopart1" /> 11. avgusta so ukrajinski mediji ta manever prikazali kot uspešen napad za sovražnikovim črtam; rezultati in namen pa niso bili znani.<ref name="ilopart1">Tynchenko, Ya.</ref> Možno je, da so dejavnosti ukrajinskih zračno-desantnih enot v bližini mesta, kjer so proruske sile pod nadzorom Rusije z ruskim sistemom [[Let 17 Malaysia Airlines|sestrelile potniško letalo MH-17]] sprožile uporabo rednih oboroženih sil [[Rusija|Rusije]].<ref name="ilopart1" /> Državna varnost in obramba Ukrajine je 6. avgusta sporočila, da obstaja možnost ruske vojaške invazije in da jo je ukrajinska vojska pripravljena ustaviti.<ref>[https://www.pravda.com.ua/news/2014/08/6/7034116/ Ukrainian army is ready to stop Russian aggression – NSDC (Українська армія готова дати відсіч російській агресії - РНБО)].</ref> 7. avgusta 2014 je vodjo proruskih milic v Donecki oblasti Aleksandra Borodaja zamenjal Aleksander Zaharčenko. Ukrajinske enote so 7. avgusta 2014 prvič poskusile vstopiti v Ilovajsk. V naslednjih nekaj dneh so ukrajinske sile še večkrat poskušale vstopiti v mesto, a so jim hudi spopadi z separatisti preprečili napredovanje.<ref name="tsn"></ref> === Ukrajinske sile vstopijo v Ilovajsk === [[Slika:DPR_storming_Ilovaisk.png|levo|sličica| Milice DLR in [[BTR-80]] napadejo bataljona Azov in Dnipro]] [[Slika:DPR_in_Ilovaisk.png|levo|sličica| Borci Motoroline divizije v Ilovaisku]] [[Slika:Ilovaisk_23.08.2014_EN.png|sličica|Razmere v bližini Ilovajska, 23. avgust 2014]] Ukrajinske sile so 18. avgusta podnevi neuspešno poskusile vstopiti v Ilovaisk. Pod vodstvom bataljona Donbas so poskusili ponovno v noči z 18. na 19. avgust.<ref name="KPdfon" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.segodnya.ua/regions/donetsk/548462.html|work=[[Segodnya]]|date=1 September 2014|accessdate=1 September 2014|language=ru|archivedate=4 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140904083057/http://www.segodnya.ua/regions/donetsk/548462.html}}</ref><ref name="UKR234">{{Navedi novice|date=19 August 2014|url=http://www.ukrinform.net/rubric-ukrnews/1697921-government_forces_clearing_ilovaisk_of_snipers_325474.html|title=Government forces clearing Ilovaisk of snipers|work=National News Agency of Ukraine|accessdate=3 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151126042859/http://www.ukrinform.net/rubric-ukrnews/1697921-government_forces_clearing_ilovaisk_of_snipers_325474.html|archivedate=26 November 2015}}</ref> Ta poskus je bil uspešen in brez žrtev so dvignili ukrajinsko zastavo nad stavbo mestne uprave. Ukrajinski mediji so zmago predstavili kot primer moči in učinkovitosti vladne protiteroristične operacije (ATO) proti separatistom.<ref name="KPdfon">{{Navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/abandoned-donbas-battalion-fights-on-361886.html|title=Abandoned Donbas Battalion fights on|work=Kyiv Post|last=Lily Hyde|date=24 August 2014|accessdate=3 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140825135333/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/abandoned-donbas-battalion-fights-on-361886.html|archivedate=25 August 2014}}</ref> Med vstopom v Ilovajsk je poveljnika batlajona Donbas, Semena Semenčenka, ranil izstrelek iz minometa.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.hindustantimes.com/world/ukrainian-troops-inch-closer-to-rebel-city-donetsk/story-KA7czuKo0ILwVW4WWKVAEI.html|title=Ukrainian troops inch closer to rebel city Donetsk|publisher=[[Hindustan Times]]|agency=Associated Press|date=19 August 2014|accessdate=25 November 2015}}</ref> Po dvigu zastave je ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da ukrajinska vojska, vključno z brigadami Donbas, Dnipro in Azov, mesto čisti teroristov, posebej pa so izpostavili tudi, da so ubili veliko število separatistov iz bataljona Oplot.<ref name="UKR234"/> Povedali so tudi, da prihajajo okrepitve ukrajinske nacionalne garde.<ref name="KPdfon" /> Po dnevu bojev je bilo približno petdeset odstotkov Ilovajska pod vladnim nadzorom. Ukrajinske sile so zajele tudi šest upornikov, med njimi enega srbskega prostovoljca.<ref>{{Navedi novice|url=http://euromaidanpress.com/2014/08/19/serbian-national-from-slovakia-is-captured-after-the-battle-of-illovaisk/|title=Serbian national from Slovakia is captured after the Battle of Ilovaisk|date=19 August 2014|accessdate=3 September 2014|work=[[Euromaidan Press]]|archivedate=19 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140819231908/http://euromaidanpress.com/2014/08/19/serbian-national-from-slovakia-is-captured-after-the-battle-of-illovaisk/}}</ref> Bataljona Azov in Šahtarsk sta isti dan zapustila bitko pri Ilovajsku in se odpravila okrepit enote v mestu [[Mariupol]] in [[Kalmiuske]].<ref name="KyivPost">{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/turning-point-396222.html|title=Turning Point|website=kyivpost.com|accessdate=7 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://tyzhden.ua/Society/144115|title=Серпень 2014-го. Іловайськ. Частина ІІ.|website=tyzhden.ua|trans-title=August 2014. Ilovaisk. Chapter 2.|accessdate=7 December 2016}}</ref> Naslednji dan, 20. avgusta, so ukrajinske sile poročale, da imajo popoln nadzor nad Ilovajskom. Uradniki DLR so to zanikali in izjavili, da imajo oni nadzor. Čez dan so se ukrajinske sile ubranile številnih protinapadov separatistov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-28866283|title=Ukraine conflict: Fierce battle for town of Ilovaisk|date=20 August 2014|work=BBC News|accessdate=30 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140821012048/http://www.bbc.com/news/world-europe-28866283|archivedate=21 August 2014}}</ref> Po mestu so potekali ulični boji, v kategih je bilo ubitih najmanj devet ukrajinskih vojakov. Po tem je bataljon Donbas zahteval okrepitve.<ref>{{Navedi novice|accessdate=2 September 2014|url=http://www.businessinsider.com/r-street-battles-in-eastern-ukraine-town-kill-nine-ministry-2014-8|last=Richard Balmforth|title=Street Battles in Eastern Ukraine Town Kill Nine: Ministry|date=20 August 2014|work=[[Business Insider]]/[[Reuters]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140925234117/http://www.businessinsider.com/r-street-battles-in-eastern-ukraine-town-kill-nine-ministry-2014-8|archivedate=25 September 2014}}</ref> Po hudih bojih je ministrstvo za notranje zadeve izjavilo, da je do 21. avgusta 25 % ubitih pripadnikov paravojaških bataljonov od začetka ATO padlo v Ilovajsku.<ref name="KPdfon" /> Ukrajinske sile niso dobile okrepitev. Po besedah poveljnika Semenčenka je bilo nekaj pripadnikov bataljona Donbas ubitih, ko so uporniki napadli reševalno vozilo z ukrajinsko zastavo. Semenčenko je to dejanje označil za »srednjeveško barbarstvo«.<ref name="KPdfon" /> Dejal je tudi, da so bataljon Donbas »zapustili« tako ukrajinska vlada kot drugi prostovoljni paravojaški bataljoni, ki so se večinoma umaknili iz mesta.<ref name="KPdfon" /> === Obkrožitev ukrajinskih čet, obleganje Ilovajska === [[Slika:Ilo1.png|sličica|Zemljevid obkolitve]] Preostale ukrajinske sile v Ilovajsku so 24. in 26. avgusta popolnoma obkolile milice DLR in ruska vojska, ki je prispela iz Rusije, v bojih pa so še naprej padali vojaki.<ref name="WSJescape" /> Ukrajinski vojaki so 24. avgusta začeli opažati enote rednih ruskih vojaških formacij, njihova prisotnost pa se je v naslednjih dneh povečala.<ref name="GDyou">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2014/sep/03/ukraine-soldier-youre-better-clueless-because-truth-horrible-moscow-ilovaysk|last=Shaun Walker|last2=Oksana Grytsenko|title=Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'|work=[[The Guardian]]|date=3 September 2014|accessdate=3 September 2014|archivedate=3 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903215505/http://www.theguardian.com/world/2014/sep/03/ukraine-soldier-youre-better-clueless-because-truth-horrible-moscow-ilovaysk}}</ref><ref name="KPmassacre">{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/witnesses-tell-about-attacks-on-ukrainian-soldiers-trying-to-leave-ilovaisk-at-least-100-killed-363204.html|title=Survivors recall Ilovaisk massacre|author=Oksana Grytsenko|work=Kyiv Post|date=3 September 2014|access-date=3 September 2014|archive-date=3 September 2014|url-status = live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903200536/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/witnesses-tell-about-attacks-on-ukrainian-soldiers-trying-to-leave-ilovaisk-at-least-100-killed-363204.html}}</ref> 24. avgusta okoli 12:15 je ukrajinski protitankovski vod 51. mehanizirane brigade v bližini naselja Kutejnikove zadel kolono oklepnikov BMD-2 ruskega 331. letalsko-desantnega regimenta. Dva oklepnika sta bila uničena.<ref>{{Navedi novice|url=https://twitter.com/askai707/status/667688244906184704|title=Remains of Russian BMD-2 near Kuteinykove. 2014. According to shape and place of the tactical insignia, the BMD belonged to the 331 Airborne Regiment. : Askai on Twitter|work=Twitter|accessdate=1 November 2016}}</ref> Padalci so zapustili svoja vozila in se zatekli v bližnje drevje. Nekaj ur kasneje, okrog 17:00 so zapustili zavetje in jih je pri vasi Dzerkalne zajela izvidniška skupina 51. mehanizirane brigade. Zajetih je bilo deset padalcev.<ref name="Captain">{{Navedi novice|url=http://censor.net.ua/resonance/364226/kapitan_kotoryyi_izmenil_hod_voyiny|title=КАПИТАН, КОТОРЫЙ ИЗМЕНИЛ ХОД ВОЙНЫ|work=Censor.net|language=ru-RU|trans-title=The captain who changed the course of the war|accessdate=31 October 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://censor.net.ua/resonance/354926/serjant_vladimir_kozak_rossiyiskie_desantniki_byli_yak_telyatko_na_pasovisch_kogda_i_kak_vzyali_v_plen|title=КОГДА И КАК ВЗЯЛИ В ПЛЕН ДЕСЯТЬ РОССИЙСКИХ ДЕСАНТНИКОВ 24 АВГУСТА 2014 ГОДА?|work=Censor.net|language=ru-RU|trans-title=When and how 10 Russian paratroopers were captured|accessdate=31 October 2016}}</ref> 26. avgusta so ukrajinski vojaki 51. mehanizirane brigade v spopadu blizu vasi Agromonične zajeli tank [[T-72|T-72B3]] ruske 6. tankovske brigade.<ref name="6OTBr1">{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/uk-and-europe/2015/09/22/russias-6th-tank-brigade/|title=Russia's 6th Tank Brigade: The Dead, the Captured, and the Destroyed Tanks (Pt. 1) – bellingcat|date=22 September 2015|language=en-US|accessdate=18 August 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://censor.net.ua/resonance/349305/polkovnik_kovalskiyi_rossiyiskiyi_t72b3_my_zahvatili_neojidanno_dlya_samih_sebya_dlya_bolshinstva_eto|title=ПОЛКОВНИК КОВАЛЬСКИЙ: "РОССИЙСКИЙ Т-72Б3 МЫ ЗАХВАТИЛИ НЕОЖИДАННО ДЛЯ САМИХ СЕБЯ - ДЛЯ БОЛЬШИНСТВА ЭТО БЫЛ ПЕРВЫЙ БОЙ"|last=Цензор.НЕТ|work=Цензор.НЕТ|language=ru-RU|trans-title=Russian T-72B3 was captured unexpectedly even for ourselves|accessdate=31 October 2016}}</ref> Zajeti tank je bil isti dan že udeležen v spopadu pri vasi Mnogopilja, kjer je ruska kolona padla v zasedo ukrajinskega protitankovskega topniškega voda ukrajinske 51. gardne mehanizirane brigade.<ref name="Captain"/> Ukrajinske sile so zajele dva vojaka 31. zračnodesantne jurišne brigade in enega ranjenega vojaka 8. gorske brigade. Po navedbah DLR je bilo v mestu zajeto večje število ukrajinskih vojakov in paravojaških enot.<ref>{{Navedi novice|url=http://tass.ru/en/world/746720|title=Donetsk militias encircle Ukrainian troops near Ilovaisk|date=26 August 2014|agency=[[Information Telegraph Agency of Russia]]|accessdate=25 November 2015}}</ref> Med boji je ukrajinski poveljnik bataljona Dnipro utrpel pretres možganov, medtem ko je poveljnik bataljona Herson padel. Zaradi prošnenj poveljnika Semenčenka so številni aktivisti [[Evromajdan|Evromaidana]] v [[Kijev]]u protestirali proti temu, kar so razumeli kot vladno zapustitev prostovoljcev, ki se borijo proti separatistom.<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.osce.org/ukraine-smm/123065|title=Latest from OSCE Special Monitoring Mission (SMM) to Ukraine based on information received as of 18:00 (Kyiv time), 28 August 2014|date=29 August 2014|publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe|accessdate=3 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140915193808/http://www.osce.org/ukraine-smm/123065|archivedate=15 September 2014}}</ref> Topniško obstreljevanje iz vasi okoli Ilovajska je med ukrajinskimi silami povzročilo večje izgube.<ref name="WSJescape" /> === Poskus osvoboditve obkoljenih sil === Ukrajinsko poveljstvo je obkoljene sile poskusil osvoboditi iz Ilovajska. Skupina za osvoboditev je bila iz 92. mehanizirane brigade in je štela 276 vojakov, štiri tanke, tri kose [[Samovozna artilerija|samovozne artilerije]] in več kot 10 [[Pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]]. Iz [[Harkovska oblast|Harkovske oblasti]] so bili poslani v Ilovajsk 24. avgusta 2014, potem ko je postalo jasno, da se mu približuje ruska vojska. Enota naj bi se srečala z jurišno četo bataljona Ruh Oporu in poskusila prebiti rusko obkolitev. Ruh Oporu je imel 90 vojakov in dve [[Pehotno bojno vozilo|pehotni bojni vozili]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://tyzhden.ua/Society/146208|title=Серпень 2014. Іловайськ. Частина ІІІ. Спроба деблокади "Іловайського котла", 27 – 28 серпня|website=tyzhden.ua|trans-title=August 2014. Ilovaisk. Chapter 3. Attempt to deblock "Ilovaisk kettle".|accessdate=1 November 2016}}</ref> Četa 92. brigade je 27. avgusta prispela v [[Kalmiuske]] in nadaljevala proti Ilovajsku. Kolona se je čez noč ustavila in kmalu zatem je bila napadena z artilerijo. Naslednje jutro so jo napadli ruski padalci. V napadu je izgubila večino vozil, a relativno malo vojakov (osmem mrtvimi in več pogrešanih). Enaka usoda je doletela Ruh Oporu, ki je bila v napadu zjutraj 28. avgusta poražena, zato se skupini nista mogli srečati.<ref name=":0"/> === Umik ukrajinskih sil in pokol === Po nekaj dneh obleganja v Ilovajsku so se poveljniki ukrajinskih sil v mestu poskušali pogajati o sporazumu, ki bi jim omogočil umik iz mesta.<ref name="WSJescape" /> Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je 29. avgusta zgodaj zjutraj dejal, da je treba vzpostaviti »humanitarni koridor za obkoljene ukrajinske vojake«, ki bi ujetim vojakom omogočil, da zapustijo mesto.<ref name="KPmassacre" /> Premier [[Donecka ljudska republika|DLR]] Aleksander Zaharčenko je dejal, da se je strinjal z odprtjem humanitarnega koridorja pod pogojem, da ukrajinske sile pustijo svoja oklepna vozila in strelivo.<ref name="REU29AUG">{{Navedi novice|date=29 August 2014|title=Eastern Ukraine rebel leader agrees to let encircled Ukraine troops leave|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-zakharchenko-idUSKBN0GT0AR20140829|accessdate=1 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140830113435/https://www.reuters.com/article/2014/08/29/us-ukraine-crisis-zakharchenko-idUSKBN0GT0AR20140829|archivedate=30 August 2014}}</ref> Ukrajinsko vojaško poveljstvo teh predlogov ni sprejelo,<ref name="ilen" /> in 29. avgusta ob 06:00 so se ukrajinske sile v koloni šestdesetih vozil začele premikati iz Ilovajska.<ref name="WSJescape" /> Ob 8:00 so se ponovno zbrale pri Mnogopilji, južno od Ilovajska in se v dveh kolonah pripravile na umik.<ref name="TyzhdenIlovaisk4" /><ref name="NW4343">{{Navedi revijo|last=Lucian Kim|date=4 November 2014|title=The Battle of Ilovaisk: Details of a Massacre Inside Rebel-held Eastern Ukraine|url=http://www.newsweek.com/2014/11/14/battle-ilovaisk-details-massacre-inside-rebel-held-eastern-ukraine-282003.html|magazine=Newsweek|access-date=5 February 2016}}</ref> Severna kolona, ki ji je poveljeval general Ruslan Homčak, je bila sestavljena iz sil iz 17. tankovske brigade, 51. mehanizirane brigade in policijskih enot ter je imela štiri tanke, več oklepnih pehotnih vozil in približno 1000 vojakov.<ref name="TyzhdenIlovaisk4" /> Južna kolona, ki jo je vodil polkovnik Oleksij Gračov, je bila ustanovljena iz 93. mehanizirane brigade in bataljona Donbas in imela dva tanka (vključno z zajetim ruskim T-72B3), nekaj oklepnih vozil in približno 600 vojakov.<ref name="TyzhdenIlovaisk5">{{navedi splet|url=http://tyzhden.ua/Society/146208|title=Серпень 2014 року. Іловайськ. Частина V. Вихід "південної" групи.|website=tyzhden.ua|trans-title=August 2014. Ilovaisk. Chapter 5. Breakthrough of Southern column.|access-date=4 December 2016}}</ref> Severna kolona je napredovala 10&nbsp;km vzdolž koridorja, nato pa so jo obkolile ruske čete.<ref name="WSJescape">{{Navedi novice|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-suffers-harsh-defeat-in-eastern-town-1409616541|title=Ukraine Suffers Harsh Defeat in Eastern Town|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2 September 2014|accessdate=3 September 2014}}</ref><ref name="KPmassacre" /> Pri vasi Oleksandrivka sta bila v spopadu uničena dva tanka T-72BA in oklepnik ruske 21. motorizirane strelske brigade.<ref name="TyzhdenIlovaisk4">{{Navedi splet|url=http://tyzhden.ua/Society/145221|title=Серпень 2014 року. Іловайськ. Частина ІV. Чому і як виходила з оточення "північна" група генерала Руслана Хомчака|website=tyzhden.ua|trans-title=August 2014. Ilovaisk. Chapter 4. Why and how the Northern column of Gen. Ruslan Khomchak tried to break through.|accessdate=4 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://informnapalm.org/en/orenburg-weather-destroyed-tanks-of-the-21st-brigade-near-starobesheve/|title='Orenburg Weather' Destroyed Tanks of the 21st Brigade Near Starobesheve - InformNapalm.org (English)|date=31 August 2015|work=InformNapalm.org (English)|language=en-US|accessdate=3 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-tanks-exclusive-idUSKCN0IC1GE20141023|title=Exclusive: Charred tanks in Ukraine point to Russian involvement|date=23 October 2016|work=Reuters|accessdate=4 December 2016}}</ref> V bližini doline Krasnaja Poljana je ruska vojska začela streljati na kolono z minometi in težkimi mitraljezi ter jo razdelila na dva dela. prva polovica kolone s tanki se je usmerila proti vasi Novokaterinivka, zadnja polovica pa je bila uničena, uničenih je bilo šest oklepnih vozil in več avtomobilov policijskih enot.<ref name="TyzhdenIlovaisk4" /> V dolini se je nahajala baterija havbic D-30 ruskega 1065. topniškega polka, v bližini katerih je bilo uničenih več njihovih tovornjakov.<ref>{{Navedi splet|url=http://tyzhden.ua/Society/126003|title=Як російські війська 23 серпня заходили на Донбас|website=tyzhden.ua|trans-title=How Russian troops entered Donbass on 23 August|accessdate=4 December 2016}}</ref> Prvi del kolone je z oklepniki dosegel Novokaterinivko, kjer so ukrajinski tankerji 17. tankovske brigade opazili več vkopanih tankov in oklepnih vozil. Po kratkem spopadu so bili uničeni vsi štirje ukrajinski tanki in oklepniki. Nekaterim posadkam je uspelo zapustiti vozila in 42 ukrajinskih vojakov je uspelo pobegniti iz obkolitve in doseči prijateljske položaje.<ref name="TyzhdenIlovaisk4" /> Med umikom južne kolone je približno 300 ukrajinskim vojakom in borcem bataljona Donbas uspelo zavzeti vas Červonosilske, pri čemer so izgubili več oklepnikov, potem ko so nanje streljale ruske sile. Ukrajinske enote so zasegle in uničile dva tanka T-72B3 ruske 6. tankovske brigade, ki sta bila v tej vasi. Zajeli so tudi dva vojaka te brigade in dva padalca 31. jurišne brigade.<ref name="6OTBr1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/uk-and-europe/2015/09/29/russias-6th-tank-brigade-pt-2/|title=Russia's 6th Tank Brigade: The Dead, the Captured, and the Destroyed Tanks (Pt. 2) – bellingcat|date=29 September 2015|language=en-US|accessdate=18 August 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://informnapalm.org/en/internet-users-have-identified-russian-soldiers-captured-near-ilovaisk/|title=Internet Users Have Identified Russian Soldiers Captured Near Ilovaisk - InformNapalm.org (English)|date=27 March 2015|work=InformNapalm.org (English)|language=en-US|accessdate=9 December 2016}}</ref> Polovica ukrajinskih vojakov je bila že ranjenih, a jim je vas uspelo zadržati do naslednjega dne. 30. avgusta je poveljnik bataljona Dnipro-2, Jurij Lisenko, poskušal stopiti v stik z ruskimi poveljniki. Sklenili so dogovor, po katerem bodo ukrajinske sile predale orožje in se pod nadzorom [[Rdeči križ|Rdečega križa]] evakuirale, ujete ruske vojake pa izpustile.<ref>{{Navedi novice|url=http://lb.ua/society/2014/09/12/279018_general_prikazal_atakovat.html|title=Русские просили подождать 15 минут. Генерал приказал нам стрелять и идти на прорыв|work=LB.ua|accessdate=31 October 2016}}</ref> Do 31. avgusta so se skoraj vsi ukrajinski vojaki umaknili na dogovorjene položaje, Rusija in uporniki DPR pa so isti dan vstopili v Ilovajsk, ki so ga do 1. septembra popolnoma okupirali. Spopadi manjšega obsega so se nadaljevali še en dan.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-suffers-harsh-defeat-in-eastern-town-1409616541|title=Ukraine Suffers Harsh Defeat in Eastern Town|first=James|last=Marson|first2=Alan|last2=Cullison|work=Wall Street Journal|date=2 September 2014}}</ref> == Žrtve == [[Slika:Burned_car_in_Ilovaisk,_August_18,_2014.jpg|desno|sličica| Avtomobil v Ilovajsku, ki je zgorel po obstreljevanju]] Eden od bežečih ukrajinskih vojakov je situacijo opisal kot klavnico.<ref name="KPmassacre" /> Ukrajinska vlada je dogodke označila za »masaker«.<ref name="strengthening">{{Navedi novice|url=http://uk.reuters.com/article/uk-ukraine-crisis-casualties-idUKKBN0GX0W420140902|title=Russian forces strengthening positions in Ukraine - Kiev military|work=[[Reuters]]|date=2 September 2014|last=Pavel Polityuk|last2=Kiryl Sukhotski|accessdate=2 September 2014|archivedate=3 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903104117/http://uk.reuters.com/article/2014/09/02/uk-ukraine-crisis-casualties-idUKKBN0GX0W420140902}}</ref> Eden od poveljnikov separatistov je povedal, da so v bližini Ilovajska zajeli 173 ukrajinskih vojakov. Rekel je, da jih bo uporabil kot delavce za obnovo uničenih mest Donbasa.<ref name="KPmassacre" /> Ukrajinski uradnik je povedal, da so proruske sile skupno zajele več kot 500 ukrajinskih vojakov.<ref name="GDyou" /> Poveljniki in vojaki ukrajinskih prostovoljnih paravojaških formacij so za poraz v Ilovajsku krivili vodstvo ukrajinske vojske in se po njem počutili »izdane s strani Ukrajine«.<ref name="KPmassacre" /> Po besedah svetovalca ministra za notranje zadeve Arsena Avakova, je 1. septembra iz Ilovajska uspelo pobegniti 97 ukrajinskim vojakom.<ref name="NRCUDonbas">{{Navedi novice|url=http://www.nrcu.gov.ua/en/148/575646/|title=97 soldiers of "Donbas" battalion break siege near Ilovaisk|work=The National Radio Company of Ukraine|date=1 September 2014|accessdate=5 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140901120443/http://nrcu.gov.ua/en/148/575646/|archivedate=1 September 2014}}</ref><ref name="KP50so">{{Navedi novice|date=1 September 2014|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/kyiv-says-over-50-soldiers-break-siege-near-ilovaisk-362812.html|title=Kyiv says over 50 soldiers break siege near Ilovaisk|work=Kyiv Post|agency=[[Interfax-Ukraine]]|accessdate=5 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140902231657/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/kyiv-says-over-50-soldiers-break-siege-near-ilovaisk-362812.html|archivedate=2 September 2014}}</ref> Znani ujeti ruski vojaki: * 10 vojakov 331. gardnega zračno-desantnega polka (ruski vladni uradniki kasneje priznali)<ref>[https://web.archive.org/web/20160826062659/http://www.gazeta.ru/social/2014/09/16/6216969.shtml Regained consciousness and appeared to be located in Ukraine].</ref> * 1 vojak (voznik) 8. gardne gorske motorizirane strelske brigade<ref name="troops">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P1TOBQ_R9Sw|title=- YouTube|website=www.youtube.com}}</ref> * 4 vojaki 31. gardne zračno-desantne jurišne brigade<ref name="troops" /><ref>[https://www.youtube.com/watch?annotation_id=annotation_3994783705&feature=iv&src_vid=P1TOBQ_R9Sw&v=tFbSPyyTQ3Q Russian Airborne Akhmetov and Ilmitov].</ref> * 2 vojaka 6. tankovske brigade<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-AitK5LeV9I|title=Військовослужбовці РФ, які брали участь в бойових діях на сході України}}</ref> Mark Paslawsky, v Ameriki rojeni prostovoljec v bataljonu Donbas, je bil ubit med bitko in postal prvi Američan, ki je bil ubit med bojevanjem v [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojni v Donbasu]] oz. [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vice.com/en/article/j544vy/the-only-american-fighting-for-ukraine-dies-in-battle|title=The Only American Fighting for Ukraine Dies in Battle|publisher=[[Vice News]]|date=2014-08-21|accessdate=9 March 2024}}</ref> === Kršitve človekovih pravic in vojni zločini === Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je 1. avgusta 2018 izdal poročilo o bitki pri Ilovajsku, ki temelji na več kot 80 intervjujih z žrtvami in pričami ter drugih virih, vključno s fotografijami, videoposnetki, forenzičnimi poročili in kriminalnimi preiskovalni materiali. OHCHR je trdil, da so tako ukrajinske sile kot ruske milice odgovorne za resne kršitve človekovih pravic in [[Mednarodno humanitarno pravo|mednarodnega humanitarnega prava]], ki bi lahko nakazovale na [[Vojni zločin|vojne zločine]].<ref name="ilen" /> Po podatkih OHCHR sta obe strani v spopadu Ilovajsk in okoliške vasi obstreljevali na [[Nediskriminatorni napad|neselektiven in nesorazmeren način]], kar je povzročilo smrt najmanj 36 civilistov, ter ustrelili civiliste in vojne ujetnike, vendar ne v množičnem ali sistematičnem obsegu. OHCHR je dokumentiral uboj štirih civilistov, od katerih so dva zagrešile ukrajinske sile, in prejel obtožbe o umoru najmanj treh ukrajinskih vojnih ujetnikov.<ref name="ilen" /> Med 22. in 28. avgustom je bataljon Donbas uporabljal šolo št. 14 kot prostor za pridržanje, kjer je bilo vsak dan med 7 in 20 osumljenih proruskih upornikov, ki so bili podvrženih mučenju in grdemu ravnanju. OHCHR je tudi dokumentiral, da so bili člani ukrajinsikh prostovoljnih bataljonov v rokah ruskih milic med pridržanjem v centrih za pridržanje v [[Snižne]]m in [[Doneck]]u, podvrženi pretepanju, lažnim usmrtitvam in grožnjam s fizičnim nasiljem.<ref name="ilen" /> OHCHR je obžaloval, da štiri leta po dogodkih nobena od strani ni storila vleiko za preiskavo obtožb o kršitvah človekovih pravic in zlorabah.<ref name="ilen" /> == Posledice == Urad ukrajinskega generalnega državnega tožilca je 4. septembra začel kazensko preiskavo neuspeha ukrajinskih enot v Ilovajsku. Istega dne je bila ustanovljena začasna parlamentarna komisija, ki jo vodi politik Batkivščine Andrij Senčenko. Po besedah vodje preiskovalnege komisije [[Vrhovna rada|vrhovne rade]] za Ilovajsk, Andrija Senčenka, je bilo v avgustu ubitih ali pozneje podleglo ranam več kot 1000 vojakov v Ilovajsku in okolici. Članek BBC iz leta 2019, v katerem je bil intervju preživelega Romana Zinenka, navaja uradno število mrtvih v bitki za Ilovaisk 366, morda nekaj več kot 400, če vključujemo pogrešana ali neznana trupla.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-49426724|title=Ukraine's deadliest day: The battle of Ilovaisk, August 2014|date=28 August 2019}}</ref> Obrambni minister Valerij Geletej je bil 14. oktobra prisiljen odstopiti, deloma zaradi odgovornosti za neuspešne vojaške koordinacije med bitko.<ref name="AFP13OCT">{{Navedi novice|url=http://www.defensenews.com/article/20141013/DEFREG01/310130029/Ukraine-Turns-New-Defence-Chief-Ahead-Russia-Talks|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20141020062511/http://www.defensenews.com/article/20141013/DEFREG01/310130029/Ukraine-Turns-New-Defence-Chief-Ahead-Russia-Talks|archivedate=20 October 2014|title=Ukraine Turns To New Defence Chief Ahead of Russia Talks|work=Defense News|date=13 October 2014|agency=Agence France-Presse|accessdate=16 October 2014}}</ref> V ruskih nacionalističnih krogih se ruske sile, ki so sodelovale v bitki, običajno imenujejo »Severni veter« ({{Jezik-ru|Северный ветер}}).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.roguemoney.net/stories/2016/12/6/there-are-troops-jack-us-army-donbass|title='There Are Troops Jack' (Murphy) -- US Servicemen Reportedly Filmed in 'ATO' Combat Zone of E Ukraine/Donbass|work=Rogue Money|language=en-US|accessdate=31 January 2017}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://slavyansk.club/5305-donbass-proryv-s-yuga-i-severnyj-veter-v-ilovajske|title=Донбасс: прорыв с юга и "северный ветер" в Иловайске|accessdate=2024-05-17|archive-date=2019-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190628073558/http://slavyansk.club/5305-donbass-proryv-s-yuga-i-severnyj-veter-v-ilovajske|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://warfiles.ru/show-126267-ilovaysk-dva-goda-spustya.html|title=Иловайск: два года спустя|accessdate=31 January 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://antimaydan.info/2015/01/kommentarij_ot_voennogo_obozrevatelya_borisa_rozhina_quot_colonelcassa_229783.html|title=Комментарий от военного обозревателя Бориса Рожина (&quot;colonelcassad&quot;).|accessdate=31 January 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://zarodinu.org.ua/page/757|title=Северный ветер: роль российских "отпускников" в конфликте на Донбассе - Zarodinu.org.ua|website=zarodinu.org.ua|accessdate=31 January 2017|archive-date=2024-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20241226141854/http://zarodinu.org.ua/page/757|url-status=dead}}</ref> Od leta 2019 Ukrajina vsako leto 29. avgusta obeležuje dan spomina na branilce Ukrajine.<ref name="3089706remembranceBI">[https://www.ukrinform.net/rubric-society/3089706-day-of-remembrance-of-ukraines-defenders-marked-today.html Day of Remembrance of Ukraine's Defenders marked today], [[Ukrinform]] (29 August 2020)</ref> Ta dan je bil izbran, ker je bil 29. avgust 2014 dan največjih ukrajinskih izgub v bitki za Ilovajsk.<ref name="3089706remembranceBI" /> 26. marca 2023 so poročali, da je bil ruski poveljnik polka Dmitri Lisicki, ki je poveljeval bataljonu 247. gardnega zračno-desantno jurišnega polka, odgovornega za pokol umikajočih se ukrajinskih enot, ubit v [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji na Ukrajino]]. Leta 2015 je Lisicki za svoja dejanja prejel odlikovanje Heroj Rusije.<ref>{{Navedi splet|date=2023-03-26|title=Media: Notorious Russian officer responsible for 2014 Ilovaisk massacre killed in battle|url=https://kyivindependent.com/media-notorious-russian-officer-responsible-for-2014-ilovaisk-massacre-killed-in-battle/|accessdate=2023-03-26|website=Kyiv Independent|language=en}}</ref> == Opombe == {{Seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo ukrajinsko besedilo]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo rusko besedilo]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] [[Kategorija:Vojna v Donbasu]] [[Kategorija:Bitke leta 2014]] snq6xqd2qtcndgmzuxi40dxkynfw8qe Androginost 0 561220 6665468 6648497 2026-04-25T18:18:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665468 wikitext text/x-wiki [[Slika:Androgyne flag.png|sličica|Androgina zastava ponosa, ki jo je oblikoval uporabnik omrežja Tumblr v letu 2011. Tri barve predstavljajo femininost (roza), maskulinost (modra) in kombinacijo obeh (vijolična). ]] '''Androginost''' opisuje posedovanje tako [[Maskulinost|maskulinih]] kot [[Femininost|femininih]] značilnosti. Androginija se lahko izraža na ravni [[Biološki spol|biološkega spola]], [[Spolna identiteta|spolne identitete]] ali [[Spolni izraz|spolnega izraza]].<ref>{{Navedi knjigo|title=A Dictionary of Environment and Conservation: Androgyny|last=Chris Park, Michael Allaby|publisher=Oxford University Press|year=2017|isbn=9780191826320}}</ref> Kadar se androginost nanaša na mešane biološke spolne značilnosti pri ljudeh, pogosto opisuje stanje [[Interspolnost|interspolnih]] oseb ali stanje, ko so pri osebi jasno ali manj jasno izražene spolne značilnosti obeh bioloških spolov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/androgyny|title="androgyny"|accessdate=18. 5. 2024|website=britannica.com|publisher=Britannica}}</ref> Kar zadeva spolno identiteto in izraz, se lahko androgini posamezniki opredelijo kot transspolni in/ali nebinarni in uporabljajo androgin spolni izraz. Priljubljenost androginosti je v različnih kulturah in skozi zgodovino nihala. Zavod TransAkcija v ''Slovarju'' navaja, da je androginost "spolni izraz, ki ga ne moremo pripisati izključno enemu izmed spolov binarnega spolnega sistema, temveč je preplet družbenih norm spolnih izrazov obeh binarnih spolov (tj. ženskega in moškega spola)."<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://transakcija.si/slovar/|title=Slovar|date=2017|accessdate=18. 5. 2024|website=transakcija.si|publisher=Zavod TransAkcija}}</ref> Androgine osebe pogosteje izražajo spolno nenormativno vedenje kot tiste, ki sledijo tradicionalnim spolnim vlogam. Razvoj feminizma in vpliv gibanja za pravice žensk so omogočili nekateri vidikom androginega vedenja postati družbeno bolj sprejeti kot v preteklosti.<ref name=":0" /> Če je neka kultura ali nek odnos androgin, pomeni, da nima togih spolnih vlog ali da so meje med spolnimi vlogami zabrisane. == Zgodovina androginosti == Androginost je vidna že v najzgodnejši zgodovini in v vseh svetovnih kulturah. V starodavni [[Sumerija|Sumeriji]] so bili androgini in interseksualni moški močno vključeni v kult [[Inana|Inane]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=WKoWblE4pd0C&pg=PA64|title=Sex and Eroticism in Mesopotamian Literature|date=1994|publisher=New York City, New York: Routledge|last=Leick|first=Gwendolyn|isbn=978-1-134-92074-7}}</ref> Skupina duhovnikov, znanih kot gala, je delovala v Inanninih templjih, kjer so izvajali elegije in žalostinke. Gala je imela ženska imena, govorila je v narečju eme-sal, ki je bilo tradicionalno rezervirano za ženske, in je sodelovala v spolnih odnosih z moškimi.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=6Zw-AAAAQBAJ&q=Gordon%201959%20gala&pg=PA65|title=Islamic Homosexualities: Culture, History, and Literature|date=1997|publisher=New York City, New York: New York University Pres (str. 65-66)|last=Roscoe, Will; Murray, Stephen O.|isbn=0-8147-7467-9}}</ref> V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] sta bila kurgarrū in assinnu služabnika boginje [[Ištar]] (vzhodnosemitska vzporednica Inane), ki sta se oblačila v ženska oblačila in v Ištarinih templjih plesala vojne plese. Več akadskih pregovorov nakazuje tudi, da sta imela spolne odnose z moškimi. Antropologinja Gwendolyn Leick, znana po svojih delih o Mezopotamiji, je te posameznike primerjala s sodobnimi indijskimi [[Hidžra (islam)|hidžrami]].<ref name=":2" /> V eni od akadskih himn je opisano, da Ištar spreminja moške v ženske.<ref name=":3" /> V Mišni, temeljnem besedilu rabinskega judovstva iz 2. stoletja po Kristusu, je izraz androginos omenjen 32-krat. V eni od omemb rabin Meir opisuje androginos kot "stvaritev lastne vrste, za katero se modreci niso mogli odločiti, ali je moška ali ženska“.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sefaria.org/Mishnah_Bikkurim.4.5|title="Mishnah Bikkurim 4:5"|accessdate=18. 5. 2024|website=www.sefaria.org}}</ref> V grški mitologiji so se pogosto pojavljali androgini, ki so utelešali mešanico zaželenih moških in ženskih lastnosti. Slepi jasnovidec Tirezij, ki je bil zelo modroumen, je bil včasih upodobljen kot hermafrodit.<ref name=":0" /> Starogrški mit o Hermafroditu in Salmacis, dveh božanstvih, ki sta se združila v enega,<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Androgyny: Toward a New Theory of Sexuality|url=https://archive.org/details/androgynytoward000sing|last=Singer|first=Juna|publisher=Anchor Press/Doubleday|year=1976|isbn=0385110251}}</ref> je bil referenčni okvir, ki ga je zahodna kultura uporabljala več stoletij. Androginost in homoseksualnost se pojavljata tudi v [[Platon|Platonovem]] ''Simpoziju'', v mitu, v katerem je človeštvo nastalo kot trije spoli: moški-moški ''(male-male)'', ki so se spustili s Sonca, ženske-ženske ''(female-female)'', ki so se spustile z Zemlje, in moški-ženske ''(male-female)'', ki so prišle z Lune. To je ena od zgodnejših pisnih omemb androginosti in edini primer v klasičnih grških besedilih, kjer je omenjena ženska homoseksualnost (lezbištvo).<ref>{{Navedi knjigo|title=The Symposium and The Phaedrus: Plato's erotic dialogues|last=Plato; Cobb, William S.|publisher=SUNY series in ancient Greek philosophy. Albany, NY: State Univ. of New York Press|year=1993|isbn=978-0-7914-1617-4}}</ref> Filozofi, kot je [[Filon Aleksandrijski]], in zgodnji krščanski voditelji, kot sta [[Origen]] in [[Gregor iz Nise]], so v pozni [[Antika|antiki]] še naprej promovirali idejo o androginosti kot izvornem in popolnem stanju človeka.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Sex Difference in Medieval Theology and Canon Law|last=van der Lugt|first=Maaike|publisher=Medieval Feminist Forum; University of Iowa|year=2010|page=101-121}}</ref> V srednjeveški Evropi je imel koncept androginosti pomembno vlogo tako v krščanski teološki razpravi kot v [[Alkimija|alkimistični teoriji]]. Vplivni teologi, kot sta Janez Damaščanski in Janez Scotus Eriugena, so spodbujali androginijo, ki so jo predlagali zgodnji cerkveni očetje, medtem ko so drugi duhovniki razlagali in razpravljali o pravilnem pogledu in obravnavi hermafroditov.<ref name=":5" /> Zahodni ezoterizem je androginost sprejel tudi v sodobnem obdobju. Antologija alkimistične misli ''De Alchemia'' iz leta 1550 je vključevala vplivni ''Rožni venec filozofov'', ki prikazuje sveto poroko moškega načela ''(Sol)'' z ženskim načelom ''(Luna)'', ki ustvarja "božanski androgin“, kar predstavlja alkimistično hermetično prepričanje o [[Dualizem|dualizmu]], transformaciji in transcendentalni popolnosti združitve nasprotij.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Complete Idiot's Guide to Alchemy|url=https://archive.org/details/completeidiotsgu0000hauc|last=Hauck|first=Dennis William|publisher=New York: Alpha Books|year=2008|isbn=9781592577354}}</ref> == Simboli in ikonografija == [[Slika:Caduceus.svg|sličica|Kaducej, palica preobrazbene moči, ki ga je ustvaril Tirezij in predstavlja njegovo preobrazbo v žensko.]] V antičnem in srednjeveškem svetu so bili androgini v umetnosti upodobljeni s [[Kaducej|kaducejem]], ki je bil v starodavni grško-rimski mitologiji palica preobrazbene moči. Kaducej je ustvaril Tirezij in predstavlja njegovo preobrazbo v žensko po ukazu [[Junona|Junone]] za kazen, ker je udaril po paritvenih kačah. Kasneje je kaducej nosil [[Hermes]]/[[Merkur (mitologija)|Merkur]] in je bil podlaga za astronomski simbol za planet Merkur in botanični znak za hermafrodita. Ta simbol se danes včasih uporablja tudi za transspolne osebe. Drug pogost simbol androginosti v srednjem veku in zgodnjem novem veku je bil ''rebis'', združena moška in ženska figura, pogosto s sončnimi in luninimi motivi. Še en simbol je tako imenovan ''sončni križ'', ki je združeval simbol križa za moške in kroga za ženske. Ta znak je danes astronomski simbol za planet Zemljo. [[Slika:Rebis Theoria Philosophiae Hermeticae 1617.jpg|sličica|Rebis iz leta 1617]] == Etimologija in pojavnost izraza == SSKJ androginost opisuje kot "lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim"<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=androginost|title="androgínost"|accessdate=18. 5. 2024|publisher=Fran; ISJFR ZRC SAZU}}</ref> oz. androgin je, "komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola."<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417052/androgin?View=1&Query=androginost#izvor|title="androgin"|accessdate=18. 5. 2024|publisher=Fran > eSSKJ; ISJFR ZRC SAZU}}</ref> Izraz ''androginost'' izhaja iz [[Stara grščina|stare grščine]]: ''ἀνδρόγυνος''; iz ''ἀνήρ'' ''(anér)'' osnova ''ἀνδρ''- ''(andro-)'', pomensko ''moški''; in ''γυνή'' ''(gunē)'', pomensko ''ženska''; prek [[Latinščina|latinščine]]: ''androgynus'', pomensko. [[Hermafrodit|''hermafrodit'']], tudi ''moški in ženska v enem''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/androgynous|title=androgynous (adj.)|accessdate=18. 5. 2024|publisher=Online Etymology Dictionary; Douglas Harper}}</ref> V študiji ''Androgyny: Toward a New Theory of Sexuality'' je avtorica June Singer opozorila na razliko med izrazoma ''androgin'' in ''hermafrodit'', ki sta pogosto pojmovana kot sinonima. ''Hermaphroditus'' je bil v grški mitologiji sin Hermesa in Afrodite, ki so ga združili z nimfo Salmacis v eno samo telo. Singer pojmuje hermafrodite kot osebe, katerih fiziološke značilnosti obeh spolov so spojene v istem telesu, medtem ko je androgin "metafizična abstraktna figura, arhetip, ki obstaja v kolektivnem nezavednem."<ref name=":4" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6GTK11JM/5971198c-eed0-4876-aa9f-ef10e16d1311/PDF|title=Androginost – utopija seksualnih revolucij|date=2001|publisher=Časopis za kritiko znanosti; Študentska založba|last=Sukič|first=Nataša}}</ref> [[Zavod TransAkcija]] v ''Slovarju'' navaja, da je "''hermafroditizem'' /.../ zastarel izraz za interspolnost in njegova raba ni primerna."<ref name=":1" /> Uporaba izraza je zabeležena v angleškem jeziku v letu 1620 v relaciji nanašanja na opis moškega kot ''"ženski", "poženščen"'' (''izv. "womanish")''. V letu 1650 se izraz pojavlja za opis osebe, "ki ima dva spola, je tako moški kot ženska". Raba izraza je močno zrasla v 70. letih 20. stoletja.<ref name=":6" /> Izraz je v 70. letih 20. stoletja pridobil na pomembnosti, ko je Bem, vpliven raziskovalec spolov, skoval koncept psihološke androginosti. Psihološka androginija se nanaša na idejo, da ima lahko posameznik tako moške kot ženske lastnosti. Še pomembneje, izraža predpostavko, da je ta mešanica lastnosti lahko dobra in da je povezana s fleksibilnostjo in boljšim prilagajanjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://doi.org/10.1007/s11199-016-0602-5|title=Reviving androgyny: A modern day perspective on flexibility of gender identity and behavior|date=2017|publisher=Sex Roles|last=Martin CL, Cook RE, Andrews NCZ}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://doi.org/10.1023/A:1023531530272|title=Positive and negative androgyny and their relationship with psychological health and well-being|date=2003|publisher=Sex Roles|last=Woodhill BM, Samuels CA}}</ref> Ena od kritik psihološke androginosti je, da predpostavlja, da so določene lastnosti inherentno moške ali ženske, namesto da bi moškost in ženskost obravnavala kot kulturno konstruirani lastnosti. Na ta način bi lahko psihološko androginijo razumeli tudi kot opis tistih, ki so manj vpeti v kulturne konstrukte, povezane s spolom in njegovim izražanjem.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.verywellhealth.com/androgyny-5088554|title=What Is Androgyny?|date=2023|website=verywellhealth.com|publisher=VeryWell Health|last=Boskey|first=Elizabeth}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V moderni literaturi androginost ohranja svojo vlogo omogočanja idej o drugačnih, običajno svobodnejših družbenih konfiguracijah.<ref>{{Navedi splet|url=https://transreads.org/wp-content/uploads/2021/07/2021-07-23_60fa08383571c_AndrogynyinModernLiteraturebyTracyHargreavesz-lib.org_.pdf|title=Androgyny in Modern Literature|date=2005|publisher=Palgrave MacMillan; School of English; University of Leeds|last=Hargreaves|first=Tracy}}</ref> V knjigi ''The Left Hand of Darkness'' iz leta 1969 avtorica [[Ursula K. Le Guin|Ursula K. KeGuin]] piše o planetu androginov, svetu dvospolnih bitij, in podaja refleksijo svobodne družbe brez fiksiranih spolov. Gre za "pripoved onkraj Ojdipovega mita, onkraj delitve človeštva na močno in šibko polovico."<ref name=":7" /> == Spolna identiteta in spolni izraz == [[Spolna identiteta|Spolno identiteto]] posameznika, njegovo osebno občutenje lastnega spola, lahko opišemo kot androgino, če oseba doživlja tako maskuline kot feminine vidike svojega spola. Izraz androgin se lahko nanaša na osebo, ki se ne prilega povsem eni od tipičnih moških ali ženskih spolnih vlog svoje družbe, ali na osebo, katere spolna identiteta ima značilnosti tako moškega kot ženskega spola.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://wou.edu/wp/safezone/files/2014/07/Advanced-Trans-Terminology.pdf|title=Androgyny (also androgynous, bi-gendered, no-gendered)|accessdate=18. 5. 2024|website=Advanced Trans* Terminology|publisher=Western Oregon University Safe Zone|archive-date=2024-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240824010323/https://wou.edu/wp/safezone/files/2014/07/Advanced-Trans-Terminology.pdf|url-status=dead}}</ref> Mnoge androgine osebe se opredeljujejo kot nebinarne, kvirspolne in/ali transspolne. Lahko uporabljajo tudi izraze, kot so ''"bispolnost"'', ''"ambispolnost"'', ''"[[aspolnost]]"'', ''"med moškim in žensko"'' ali kot ''"povsem brez spola"''.<ref name=":9" /> Androgine osebe se lahko obnašajo na načine, ki veljajo za maskuline ali feminine, oboje ali nič od tega in običajno ne ustrezajo izrazu lastnosti, ki so kulturno oblikovane posebej za moške in ženske v neki družbi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Desirable and Undesirable Androgyny: A Prescription for the Twenty-First Century|last=Woodhill, Brenda; Samuels, Curtis|publisher=Journal of Gender Studies|year=2004|page=15–28|doi=10.1080/09589236.2004.10599911}}</ref> Nekatere nezahodne kulture priznavajo androgine spolne identitete v obliki [[Tretji spol|tretjega spola]]. Tudi vse več zahodnih držav na pravni ravni ureja položaj oseb, ki niso ne moški ne ženske, v obliki tretjega spola kot uradnega spola.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.swissinfo.ch/eng/identities/which-countries-third-gender-marker/77459731|title=Which countries have adopted a third gender identity marker?|date=2024|website=swissinfo.ch|publisher=Swiss Info|last=Wong Sak Hoi|first=Geraldine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ourworldindata.org/grapher/third-gender-recognition-equaldex|title=Third gender legally recognized, 2023: Another gender alongside "man" and "woman" is recognized by law.|date=2023|publisher=Our World in Data}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/12/29/health/third-gender-law-germany-grm-intl/index.html|title=Germany’s third gender law is celebrated as a revolution. But some say it’s just the first step|date=2018|website=cnn.com|publisher=CNN Health|last=Schmidt|first=Nadine}}</ref> [[Spolni izraz]], ki vsebuje mešanico moških in ženskih značilnosti, lahko označimo kot androgin. Kategoriji moškosti in ženskosti v spolnem izrazu sta družbeno konstruirani in temeljita na skupnih predstavah o oblačilih, obnašanjih, slogu komuniciranja in drugih vidikih predstavljanja lastnega spola.<ref name=":8" /> V nekaterih kulturah se androgin spolni izraz slavi, v drugih pa omejuje in zatira. Stopnja stigmatizacije androginosti je lahko posledica številnih dejavnikov. Tako kot pri [[Spolna raznolikost|spolni raznolikosti]] nasploh, so tudi androgine osebe povečini bolj stigmatizirane zato, ker so prej spoznane za pripadnike [[Spolna manjšina|spolnih manjšin]].<ref name=":8" /> Nekonvencionalni videz in vedenje sta v nekaterih okoljih manj sprejemljiva. Če androgin spolni izraz v neki družbi v splošnem velja za neobičajen, je lahko hitreje izpostavljen negativnim reakcijam.<ref>{{Navedi splet|url=https://doi.org/10.1007/s10964-006-9111-0|title=Adolescents' acceptance of same-sex peers based on sexual orientation and gender expression|date=2007|publisher=J Youth Adolesc (str. 363-371)|last=Horn SS}}</ref> Nekateri posamezniki, zlasti politično konservativnejši, bolje sprejemajo [[Transspolnost|transspolne]] osebe, katerih spolni izraz bolj ustreza njihovi spolni identiteti ''(ang. "passing")''.<ref name=":8" /> V zadnjih letih je v širši družbi vse bolj prisotno zavedanje, da tako biološki kot družbeni spol obstajata na spektru ali več njih in ne kot binarna pojma. To lahko spremeni tudi naše razumevanje androginosti na način, kjer lahko namesto pogleda na androginost kot na mešanico moških in ženskih značilnosti, nekatere androgine posameznike opišemo tudi kot na spektru med moškim in ženskim spolom.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.verywellmind.com/what-is-androgyny-5211829|title=What Does the Term Androgynous Mean?|date=2022|website=verywellmind.com|publisher=VeryWell Health|last=Resnick|first=Ariane}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == <references responsive="" /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:LGBT]] hwp2jww38r0erajya2ddrosf1uv8axo Caatinga 0 564221 6665720 6289324 2026-04-26T07:31:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665720 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Caatinga |image = Caatinga-400x300.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Caatinga |map = Ecoregion NT1304.svg |map_size = |map_alt = |map_caption = Karta ekoregije Caatinga |ecozone = [[Neotropska regija]] |biome = puščave in kserična grmišča |animals = |bird_species = |mammal_species = |border1 = [[Restinga atlantske obale]] |border2 = [[Atlantski suhi gozdovi]] |border3 = [[Notranji gozdovi Bahie]] |border4 = e[[nklave vlažnega gozda Caatinga]] |border5 = ''[[Campos rupestres]]'' |border6 = [[Cerrado]] |border7 = [[gozdovi Maranhão Babaçu]] |border8 = [[Restinga Severovzhodne Brazilije]] |border9 = [[Obalni gozdovi Pernambuka]] |border10 = [[Notranji gozdovi Pernambuka]] |area = 730.850 |country1 = [[Brazilija]] |state = [[Alagoas]] |state1 = [[Bahia]] |state2 = [[Ceara]] |state3 = [[Minas Gerais]] |state4 = [[Paraíba]] |state5 = [[Pernambuco]] |state6 = [[Piauí]] |state7 = [[Rio Grande do Norte]] |region_type = |elevation = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = Ranljiva |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |coordinates = |protected = 44,133 km² (6 |protected_ref = )<ref name =Dinerstein>Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]</ref> |embedded = }} '''Caatinga''' ({{IPA-pt|kaaˈtʃĩɡɐ}}) je vrsta polsušne tropske vegetacije in [[ekoregija]], za katero je značilna ta vegetacija v notranjosti severovzhodne [[Brazilija|Brazilije]]. Ime ''Caatinga'' je beseda [[Tupi]]jev, ki pomeni 'beli gozd' ali 'bela vegetacija' (''caa'' = gozd, vegetacija, ''tinga'' = bela). Caatinga je gozd z grmičevjem in trnjem, sestavljen predvsem iz majhnih, trnatih dreves, ki sezonsko odvržejo liste. Kaktusi, rastline z debelimi stebli, bodičasto grmičevje in sušnim razmeram prilagojene trave sestavljajo talno plast. Večina vegetacije doživi kratek izbruh aktivnosti v trimesečnem deževnem obdobju. Caatinga v celoti spada v zemeljsko tropsko območje in je eden od 6 glavnih biomov Brazilije. Pokriva 912.529 km²,<ref>{{navedi knjigo |last=da Silva. |first=J. M. C. |title=Caatinga |last2=Barbosa |first2=L. C. F. |last3=Leal |first3=I. R. |last4=Tabarelli |first4=M. |publisher=Springer |year=2017 |pages=3–19}}</ref> skoraj 10 % ozemlja Brazilije. Je dom 26 milijonov ljudi<ref>Salcedo, I.H., Menezes, R.S.C. (2009): Agroecosystem functioning and management in semi-arid Northeastern Brazil, in: Tiessen, H., Stewart, J.W.B. (eds.): Applying Ecological Knowledge to Landuse Decisions. Inter-American Institute for Global Change Research - IICA-IAI-Scope, Paris, pp. 73–81.</ref> in več kot 2000 vrst rastlin, rib, plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev. Caatinga je edini izključno brazilski biom, kar pomeni, da velikega dela njegove biološke dediščine ni mogoče najti nikjer drugje na planetu. Unesco ga je leta 2001 razglasil za biosferni rezervat.<ref>[https://www.unesco.org/en/mab/caatinga?hub=66369 Unesco]</ref> == Geografija == Caatinga pokriva notranji del severovzhodne Brazilije, ki meji na [[Atlantski ocean|atlantsko]] obalo (razen obrobja [[Atlantski gozd|Atlantskega gozda]]), in se razteza čez devet zveznih držav: Piauí, Ceará, Rio Grande do Norte, Paraíba, Pernambuco, Alagoas, Sergipe, Bahia in dele Minas Gerais. Skupaj Caatinga obsega 850.000 km², približno 10 % površine Brazilije.<ref>{{navedi splet|url=https://ww2.ibge.gov.br/home/presidencia/noticias/21052004biomashtml.shtm|title=Mapa de Biomas e de Vegetação|date=21 May 2004|website=Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística|language=pt-br|trans-title=Biome and Vegetation Map|access-date=2019-02-22|archive-date=2019-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20190111202708/https://ww2.ibge.gov.br/home/presidencia/noticias/21052004biomashtml.shtm|url-status=dead}}</ref> Za primerjavo, površina je več kot devetkrat večja od površine Portugalske, od koder so prišli brazilski zgodnji evropski naseljenci. [[Image:Brazil veg 1977.jpg|thumb|left|Približen vegetacijski zemljevid Brazilije. Caatinga je rjava.]] Razteza se med 3°J 45°Z in 17°J 35°Z, Caatinga doživlja neenakomerne vetrove iz vseh smeri. Padavine so torej občasne, a intenzivne, v povprečju znašajo 20–80 cm.<ref name="Encyc">{{Cite encyclopedia|title=Caatinga of North-Eastern Brazil|encyclopedia=Centres of Plant Diversity|publisher=Smithsonian Institution|url=http://botany.si.edu/projects/cpd/sa/sa19.htm|last=Lleras|first=Eduardo|volume=3: The Americas|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172623/http://botany.si.edu/projects/cpd/sa/sa19.htm|archive-date=3 March 2016}}</ref> Čeprav je podnebje običajno vroče in polsušno, Caatinga vključuje več enklav vlažnega tropskega gozda<ref name="Conservation">{{Cite journal|last1=Leal|first1=Inara R.|last2=Silva|first2=José Maria Cardoso Da|last3=Tabarelli|first3=Marcelo|last4=Lacher|first4=Thomas E.|date=2005|title=Changing the Course of Biodiversity Conservation in the Caatinga of Northeastern Brazil|url=https://archive.org/details/sim_conservation-biology_2005-06_19_3/page/701|journal=Conservation Biology|language=en|volume=19|issue=3|pages=701–706|doi=10.1111/j.1523-1739.2005.00703.x|issn=1523-1739}}</ref> z drevesi, visokimi 30–35 m. [[Image:Chapada diamantina..jpg|thumb|Chapada Diamantina v zvezni državi Bahia v Braziliji]] Na severozahodu je Caatinga omejena z gozdovi Maranhão Babaçu; na zahodu in jugozahodu atlantski suhi gozdovi in ​​savane [[Cerrado]]; na vzhodu vlažni atlantski obalni gozdovi; na severu in severovzhodu pa Atlantski ocean. == Podnebje == V suhih zimskih obdobjih ni listja in podrasti, saj rastline poskušajo varčevati z vodo. Korenine štrlijo skozi površino kamnite zemlje, da absorbirajo vodo, preden ta izhlapi. Listje odpada z dreves, da zmanjša transpiracijo. Ker je v sušnih obdobjih vse listje in podrast odmrlo in vsa drevesa nimajo listov, ima Caatinga rumeno-siv videz, podoben puščavi. V največjih sušnih obdobjih lahko zemlja Caatinge doseže temperature do 60 °C. [[Image:Do alto da montanha - from the top mountain - panoramio.jpg|thumb|210px|left|Običajne skalne formacije v caatingi v deževnem obdobju]] [[Image:Combatente da Caatinga (26427352440).jpg|thumb|220px|Brazilski vojaki se urijo v caatingi]] Suša se običajno konča decembra ali januarja, ko se začne deževno obdobje. Takoj po prvem deževju se siva, puščavska pokrajina začne spreminjati in v nekaj dneh popolnoma ozeleni. Majhne rastline začnejo rasti v zdaj vlažni zemlji in drevesom porastejo listi. Reke, ki so bile v zadnjih 6 ali 7 mesecih večinoma suhe, se začnejo polniti in potoki ponovno začnejo teči. [[Image:Caatinga.jpg|thumb|220px|Caatinga v deževnem obdobju]] == Ekologija == Caatinga skriva edinstveno bioto s tisoči endemičnih vrst. Caatinga vsebuje več kot 1000 vrst [[Višje rastline|vaskularnih rastlin]] poleg 187 [[Čebele|čebel]], 240 vrst [[ribe|rib]], 167 [[plazilci|plazilcev]] in [[dvoživke|dvoživk]], 516 [[ptiči|ptic]] in 148 vrst [[sesalci|sesalcev]], pri čemer stopnja [[endemizem|endemizma]] variira od 9 odstotkov pri pticah do 57 odstotkov pri ribah.<ref name=Advert>{{cite journal|last=Santos|first=J.C.|author2=Leal, I.R.|author3=Almeida-Cortez, J.S.|author4=Fernandes, G.W.|author5=Tabarelli, M.|year=2011|title=Caatinga: the scientific negligence experienced by a dry tropical forest|journal=Tropical Conservation Science|volume=4|issue=3|pages=276–286|doi=10.1177/194008291100400306|doi-access=free}}</ref> === Vegetacija === Caatinga ne ustreza eni vrsti vegetacije, temveč širokemu mozaiku. Kljub temu je vsa vegetativna struktura prilagojena kseričnemu podnebju. Prevladujejo sukulentne in križnice; nesukulente imajo majhne, ​​čvrste liste in intenzivno razvejanost na dnu, podobno kot pri grmovju. Nasadi palm običajno vsebujejo palme karnauba ali babaču, občasno pa tudi tucumã in macaúba. Caatinga ima dovolj endemičnih vrst, da predstavlja floristično provinco. Večina avtorjev deli Caatingo na dva različna podtipa: suho (''sertão'') in vlažno (''agreste''), vendar se kategorizacije razlikujejo do kar osem različnih vegetativnih režimov. === Živalstvo === Caatinga je dom za skoraj 50 endemičnih vrst ptic, tudi Learova ara (''Anodorhynchus leari''), Spixova ara (''Cyanopsitta spixii''), brkata gozdna žolna (''Xiphocolaptes falcirostris''), papagaj Caatinga (''Eupsittula cactorum''), ''Radinopsyche sellowi'', črni tiran Sao Francisca (''Knipolegus aterrimus'') in ''Pseudoseisura cristata''. Endemične vrste sesalcev so: *enajst glodavcev - miš ''Calomys expulsus'', rdečenosa miš (''Wiedomys pyrrhorhinos''), podgana ''Trinomys yonenagae'', podgane ''Trinomys albispinus minor'', ''Trinomys albispinus sertonius'', mišji oposum ''Thylamys karimii'', aguti ''Dasyprocta sp. n.'', ''Oryzomys sp. n.'', ''Oxymycterus sp. n.'', ''Rhipidomys sp. n. ssp. 1'' in ''Rhipidomys sp. n. ssp. 2'' *en primat - titi ''Callicebus barbarabrownae'' *dva netopirja - ''Xeronycteris vieirai'' in ''Chiroderma sp. n.'' <gallery> Image:Mandacaru (Cereus jamacaru) 01.jpg|''Cereus jamacaru'' Image:Serra das letras, estiagem!.jpg|Pokrajina ''Caatinga'' Image:Pseudoseisura cristata -Paraiba, Brasil-8.jpg|''Pseudoseisura cristata'', endemična vrsta </gallery> == Domorodna ljudstva == Najstarejši človeški ostanki v Caatingi so najdeni v narodnem parku Serra da Capivara v Piauíju, kjer so odkrili artefakte, skalne slike in lobanjo z imenom ''Zuzu'', staro približno 8000 let. Ta [[fosil]], ki ga proučujejo, je morda celo starejši od [[Luzia (fosil)|fosila Luzia]], ki je trenutno najstarejši na južnoameriški celini. V biomu sta naseljevali dve veliki domorodni skupini: Macro-Jê in Kariris, ki sta v Caatingi že vsaj dva tisoč let. Po 11. stoletju je v regijo prispela skupina Tupi, ki je prišla z jugovzhoda in preko atlantske obale. Tako so te tri glavne skupine razvile vrsto obredov, običajev, tradicij, jezikov in religij na podlagi njihove interakcije z naravo Caatinge in drugo kulturno dediščino. Vendar pa so prvi stiki s kolonizatorji v 16. stoletju zdesetkali številne staroselske narode in plemena z boleznimi, zasužnjenjem in vdori na ozemlja za živinorejo, sladkorne mline in nova naselja. Številna severovzhodna domorodna ljudstva so se odločila za asimilacijo, opustila svoje običaje, jezik in vero, da bi preživela evropski napredek, zato je veliko severovzhodnih prebivalcev mešanih potomcev domorodnih ljudstev in Evropejcev. Trenutno so v Caatingi še vedno staroselska ljudstva, med katerimi so največji Potyguaras, ki izvirajo iz Tupijev in prav tako izvirajo iz Atlantskega gozda, kar skupaj šteje več kot 20.000 avtohtonih ljudi. V notranjosti sta največji skupini Xukurus in Pankarus iz Pernambuco Caatinga, skupaj 12.000 in 7000 domorodnih ljudi, verjetno izvora Macro-Jê. Ljudstvo Fulni-Ô je znano po tem, da je edina avtohtona etnična skupina na severovzhodu, ki je ohranila svoj jezik prednikov pri življenju, prav tako pa je ohranila edinstvene kulturne elemente, kot je obred ''Ouricuri''; so eno najmanj akulturiranih severovzhodnih ljudstev s strani evropskih zavojevalcev. Druga pomembna ljudstva Caatinga so Kambiwás, Tremembés, Pitaguary, Kariris, Kiriris in Tabajaras. Več okoljevarstvenikov, raziskovalcev in domorodnih voditeljev poudarja, da je razmejitev domorodnih ozemelj zelo koristna za ohranjanje okolja, saj povzroča zmanjšanje krčenja gozdov, ohranjanje primarnih in sekundarnih gozdov, nadzor nad onesnaževanjem vodotokov, s čimer pomaga v boju proti povečanju globalna temperatura. Tako je razmejitev, okoljski in avtohtoni aktivizem v Caatingi kanček upanja za obnovitev ekosistemov, favne in flore Caatinge, enega najbolj opustošenih biomov v državi. === Možni antropogeni izvori === Na podlagi radiokarbonskega datiranja črepinj so zagovorniki zgodovinske ekologije, kot sta William Denevan in William Balee, predlagali, da so lahko veliki deli regije Caatinga antropogenega izvora. Pred več kot 1000 leti so domorodna ljudstva morda nenamerno ustvarila okolje današnje Caatinge z nenehnim poljedelstvom s [[požigalništvo]]m, s čimer so preprečili nasledstvo rastlin in preprečili, da bi večji deževni gozdovi rasli v regiji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ofKbPTg2r0wC|title=Cultural Forests of the Amazon: A Historical Ecology of People and Their Landscapes|last=Balée|first=William|date=2013-08-20|publisher=University of Alabama Press|isbn=9780817317867|pages=43|language=en}}</ref> Nasprotno pa fosilni dokazi kažejo, da je bila Caatinga lahko v zgodovini del veliko večjega suhega pasu. == Ohranjanje == Caatinga je slabo zastopana v mreži brazilskih ohranitvenih območij, s samo 1 % v ohranitvenih območjih celovite zaščite in 6 % v ohranitvenih območjih trajnostne rabe. Zavarovana območja so [[narodni park Chapada Diamantina]], [[narodni park Serra da Capivara]] in [[narodni park Serra das Confusões]]. Gospodarsko razviti je domači biom razdrobil. Ocene o količini Caatinge, na katero vpliva gospodarski razvoj, se gibljejo med 25 in 50 %, zaradi česar je Caatinga najbolj degradiran ekosistem v Braziliji, takoj za Atlantskim gozdom, ki je izgubil več kot 80 % svojega prvotnega pokrova. == Gospodarsko izkoriščanje == [[File:Plantação no semiárido (16077580847).jpg|thumb|220px|''Opuntia spp'' (lokalno znana v portugalščini kot 'palma', pravzaprav kaktus, torej ni tesno povezana z družino ''Arecaceae'') nasad v caatingi]] Lokalno prebivalstvo živi v skrajni revščini in mnogi se za preživetje zanašajo na pridobivanje naravnih virov.<ref>{{navedi knjigo|title=Bewässerungslandwirtschaft als Strategie zur kleinbäuerlichen Existenzsicherung in Nordost-Brasilien? - Handlunsspielräume von Kleinbauern am Mittellauf des São Francisco|last=Untied|first=B.|publisher=Philipps-Universität Marburg|year=2005|location=Marburg|language=de|trans-title=Can Irrigation be a Strategy for Small Farmers' Economic Security in Northeast Brazil?: Economic milieu of small farmers in the central São Francisco valley}}</ref> Virov pitne vode je malo, nabiranje je oteženo zaradi nerednih padavin. === Kmetijstvo === Domače rastline se uporabljajo v lokalnem kmetijstvu. Zdi se, da ima ''Pilocarpus jaborandi'' zdravilne lastnosti. Plodovi ''umbú'' in ''mangabá'' se uporabljajo neposredno kot hrana, druge vrste pa za krmo. Lokalne palme proizvajajo lavrinsko in oleinsko olje komercialne kakovosti, ki podpira velik del gospodarstva severovzhodne Brazilije. Tudi melipokultura (racionalno gojenje čebel brez žela) je v regiji dobro razvita in tradicionalna dejavnost.<ref>{{cite journal|last1=Cortopassi-Laurino|first1=Marilda|last2=Imperatriz-Fonseca|first2=Vera Lucia|last3=Roubik|first3=David Ward|last4=Dollin|first4=Anne|last5=Heard|first5=Tim|last6=Aguilar|first6=Ingrid|last7=Venturieri|first7=Giorgio C.|last8=Eardley|first8=Connal|last9=Nogueira-Neto|first9=Paulo|title=Global meliponiculture: challenges and opportunities|journal=Apidologie|date=22 June 2006|volume=37|issue=2|pages=275–292|doi=10.1051/apido:2006027|url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-00892208/document|doi-access=free}}</ref> Ena najbolj produktivnih vrst, ''Melipona subnitida'', lokalno znana kot ''jandaíra'', proizvede do 6 litrov medu na leto, kar prebivalstvu prinaša gospodarski dobiček.<ref name="springer2014">{{cite journal|last1=Bonnatti|first1=Vanessa|last2=Luz Paulino Simões|first2=Zilá|last3=Franco|first3=Fernando Faria|last4=Tiago|first4=Mauricio|date=3 January 2014|title=Evidence of at least two evolutionary lineages in Melipona subnitida (Apidae, Meliponini) suggested by mtDNA variability and geometric morphometrics of forewings|journal=Naturwissenschaften|volume=101|issue=1|pages=17–24|doi=10.1007/s00114-013-1123-5|pmid=24384774|s2cid=18986069}}<!--|access-date=18 September 2015--></ref> Namakanje ob reki [[São Francisco (reka)|São Francisco]] obljublja, da bo regijo spremenilo v žitnico. Tla so zelo rodovitna, obstoječa namakalna infrastruktura pa že podpira izvoz grozdja, papaje in melon. Obenem namakanje grozi z zasoljevanjem tal. === Paša === Govedoreja (govedo Guzerá in Red Sindhi) in kozjereja sta priljubljeni in zelo produktivni v regiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.milkpoint.com.br/noticias-e-mercado/giro-noticias/embrapa-guzera-e-sindi-sao-alternativas-para-produzir-leite-no-nordeste-63966n.aspx|website= Milk Point|title= Embrapa: Guzerá e sindi são alternativas para produzir leite no nordeste [do Brasil]|access-date= 10 January 2019|language=pt}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://nordesterural.com.br/a-importancia-da-criacao-de-caprinos-e-ovinos-no-nordeste/|website= Nordeste Rural|title= A importância da criação de caprinos e ovinos no nordeste [do Brasil]|access-date= 10 January 2019|language= pt}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prekomerna paša in sečnja lesa za kurjavo sta zdesetkala lokalno vegetativno populacijo; zunaj namakanih regij se je območje začelo dezertificirati à la Sahara in Sahel. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *{{WWF ecoregion|id=nt1304|name=Caatinga}} *[https://web.archive.org/web/20060116235245/http://www.ibama.gov.br/ecossistemas/caatinga.htm IBAMA] *[https://web.archive.org/web/20060202152517/http://www.brazilnature.com/caatinga.html Brazil Nature] *[http://www.agronline.com.br/artigos/artigo.php?id=81 Caatinga: Brazilian national heritage threatened] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101025215757/http://www.agronline.com.br/artigos/artigo.php?id=81 |date=2010-10-25 }} *Associação Mãe-da-lua [http://www.mae-da-lua.org The Avifauna of northeastern Brazil] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biogeografija]] [[Kategorija:Geografija Brazilije]] [[Kategorija:Biodiverziteta Južne Amerike]] [[Kategorija:Kopenske ekoregije‎]] [[Kategorija:Biosferni rezervat Brazilije]] 15p36oph6jm00b1gf26tdtqcrgjrmt6 Caboclo 0 565363 6665721 6288359 2026-04-26T07:33:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665721 wikitext text/x-wiki [[File:Monumento aos Bandeirantes por Rodrigo Tetsuo Argenton (03).jpg|thumb|right|150px|Skulptura, ki prikazuje rojstvo ''cabocla'']] '''Caboclo''' ({{IPA|pt|kɐˈboklu}}) je oseba mešanega domorodnega brazilskega in evropskega porekla ali, redkeje, kulturno asimilirana ali detribalizirana oseba polnega indijanskega porekla. V Braziliji se ''caboclo'' na splošno nanaša na to posebno vrsto [[mestici|mesticev]]. Izraz, ki se izgovarja tudi ''"caboco'', je iz brazilske portugalščine in morda nazadnje iz [[Tupi]] ''kaa'boc'', kar pomeni 'tisti, ki prihaja iz gozda'. Oseba mešanega domorodnega brazilskega in podsaharskega temnopoltega porekla je znana kot ''cafuzo''. V popisih leta 1872 in 1890 se je 3,9 % oziroma 9,04 % prebivalstva opredelilo za ''caboclos''. Od takrat se ''caboclos'' štejejo za pardo, skupaj z [[mulat]]i (mešani črno-beli) in cafuzos (mešani ameriško-črni).<ref>{{cite web |url=http://publicacoes.fcc.org.br/ojs/index.php/cp/article/view/1262/1266 |title=A classificação de "cor" nas pesquisas do IBGE |last=Araújo |first=Tereza Cristina N. |page=14 |accessdate=2024-08-22 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115184736/http://publicacoes.fcc.org.br/ojs/index.php/cp/article/view/1262/1266 |url-status=dead }}</ref> Raziskava, izvedena v [[Rio de Janeiro|Rio de Janeiru]], je pokazala, da je 14 % belcev in 6 % pardosov poročalo o ameriških in belih prednikih.<ref name=Telles>{{cite book|pages=[https://archive.org/details/raceinanotherame0000tell/page/81 81–84]|title=Race in Another America: the significance of skin color in Brazil|url=https://archive.org/details/raceinanotherame0000tell|url-access=registration|author=Edward Eric Telles|chapter=Racial Classification|year=2004|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-11866-3}}</ref> Po nekaterih ocenah naj bi ''caboclos'' predstavljal okoli 12 % brazilskega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=http://www.redalyc.org/pdf/105/10503808.pdf |title=Composición Étnica de las Tres Áreas Culturales del Continente Americano al Comienzo del Siglo XXI|last=Lizcano |first=Francisco |page= 225|publisher= Centro de Investigación en Ciencias Sociales y Humanidades, UAEM }}</ref><ref>{{Cite web |date= |title=La etapa ibérica en el pasado de la mundialización/globalización 1492-1825 |url=http://www.geografia.fflch.usp.br/publicacoes/Geousp/Geousp13/Geousp13_Intercambio_Maurel.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604052317/http://www.geografia.fflch.usp.br/publicacoes/Geousp/Geousp13/Geousp13_Intercambio_Maurel.htm |archive-date=2009-06-04 |access-date=2024-04-10 |website=geografia.fflch.usp.br}}</ref> == Etimologija == Izraz ''caboclo'' (ki se v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]] in v Candombléju običajno izgovarja brez črke l kot ''caboco'') naj bi izhajal iz besede ''kari'boka'', ki izhaja iz belega. Njegov primarni pomen je mestic, 'oseba delno indijanskega in delno evropskega porekla'. Lahko pa se uporablja tudi za označevanje katerega koli domorodnega Brazilca, ki je asimiliran.<ref>Wafer, James William. ''The Taste of Blood: Spirit Possession in Brazilian Candomblé''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1991, p. 55.</ref> Izraza Indijanec ne smemo zamenjevati z ljudmi, ki izvirajo iz Indije v Južni Aziji. Portugalski kralj D. [[Jožef I. Portugalski|Jožef I.]] je v 18. stoletju spodbujal poroke med evropskimi kolonisti in Indijanci; to je evropskim moškim omogočilo, da so se naselili v družine in povzročilo rojstvo prvih otrok ''caboclo''. Podobno je v 19. stoletju v času razcveta [[brazilski kavčukovec|kavčuka]] vlada ugrabila mlade, predvsem bele in meščanske brazilske moške iz severovzhodne Brazilije in jih prepeljala v notranjost Amazonije na žetev kavčuka. Moški nikoli niso dobili dovoljenja za odhod in so se poročili z lokalnimi domorodnimi ženskami, očetov več generacij meščanov. Populacije ''caboclo'' v amazonskem območju v Braziliji so znane kot požrešni jedci [[Acai palma|açaí palme]], ki je osnova tradicionalne prehrane domorodcev. V eni študiji je bila açaí palma opisana kot najpomembnejša rastlinska vrsta, ker sadje predstavlja tako pomembno sestavino prehrane (do 42 % celotnega vnosa hrane glede na težo) in je gospodarsko dragoceno v regiji (Murrieta et al. , 1999). Izraz ''caboclo'' se uporablja tudi kot izraz za duha avtohtonega izvora (prednika ali duha narave) v afro-brazilskih religijah Candomblé in Umbanda. V teh religijah veljajo za drugačne od oriš, vendar so kljub temu čaščeni. == Opis == ''Caboclos'' tvorijo najštevilčnejšo skupino prebivalcev v severni regiji Brazilije (Amazonija) in v nekaterih zveznih državah v severovzhodni regiji Brazilije (Rio Grande do Norte, Piauí, Maranhão, Alagoas, Ceará in Paraíba). Vendar pa je kvantificiranje števila ljudi, ki se v Braziliji štejejo za ''caboclos'' težka naloga, saj so po metodah, ki jih uporablja Brazilski inštitut za geografijo in statistiko v svojih popisih, ''caboclosi'' vključeni v število 44,2 % ljudi, ki se v Braziliji štejejo za mešano raso, skupina, ki vključuje tudi mulate, cafuze in razne druge kombinacije mešanja črncev ali indijancev z drugimi rasami, kot so črnci in orientalci, indijanci in orientalci, črnci, indijanci in belci, črnci, indijanci in orientalci itd.<ref>[https://www.ibge.gov.br/ Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística, «PNAD 2006»]</ref> Atributi, ki opredeljujejo družbeno kategorijo ''caboclos'', so ekonomski, politični in kulturni. V tem smislu se izraz nanaša na majhne družinske proizvajalce v Amazoniji, ki živijo od izkoriščanja gozdnih virov. Glavne kulturne lastnosti, po katerih se ''caboclos'' razlikuje od majhnih proizvajalcev nedavnega priseljevanja, so poznavanje gozda, prehranjevalne navade in stanovanjski vzorci. Zaradi podobnih ekonomskih lastnosti pa lahko oba, ''caboclos'' in ''imigrante'', uvrstimo v širšo družbeno kategorijo kmetov. == Dnevi praznovanja rasnih skupin v Braziliji == V Braziliji »Dan cabocla« (''Dia do Caboclo''), ki ga vsako leto praznujemo 24. junija, v čast prispevkov in identitete prvotnih ''caboclov'' in njihovih potomcev. Ta datum je uradni državni praznik v zvezni državi [[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]]. »Dan mešane rase« (''Dia do Mestiço'') se vsako leto praznuje 27. junija, tri dni po dnevu ''Caboclo'', v čast vseh Brazilcev mešane rase, vključno s ''caboclo''. Ta datum je uradni praznik v treh brazilskih [[zvezne države Brazilije|zveznih državah]]. »Dan domorodnih ljudstev« (''Dia dos Povos Indígenas''), ki ga vsako leto praznujemo 19. aprila, priznava in spoštuje [[Staroselci v Braziliji|domorodna ljudstva Brazilije]]. == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * Adams, C., Murrieta, R., & Neves, W. A. (2006). ''Sociedades caboclas amazônicas: modernidade e invisibilidade'' (1a ed.). Sâo Paulo: Annablume. {{ISBN|85-7419-644-4}} and {{ISBN|978-85-7419-644-2}} * Nugent, S. (1993). ''Amazonian Caboclo Society: An Essay on Invisibility and Peasant Economy''. Providence, RI: Berg. {{ISBN|0-85496-756-7}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20061113220829/http://www.iht.com/articles/2006/11/13/news/brazil.php Brazil 'rubber soldiers' fight for recognition] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Južni Ameriki]] [[Kategorija:Brazilci‎]] ni1jurli2kb3djy8jxg0t8rhbiijqcb Arhitektura Sardinije 0 565847 6665560 6376346 2026-04-25T20:41:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665560 wikitext text/x-wiki Arhitektura Sardinije se je razvijala od leta 4000 pred našim štetjem in predstavlja značilne vidike v določenih zgodovinskih obdobjih, zlasti v nuraški dobi.<ref name=Arch>{{cite web |access-date=8 October 2014 |archive-date=10 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141010144304/http://www.sardegnacultura.it/argomenti/architettura/ |publisher=Regione Autonoma della Sardegna |title=Architettura |url=http://www.sardegnacultura.it/argomenti/architettura/ |website=Sardegnacultura.it}}</ref> == Od prazgodovine do bizantinske dobe == [[File:Macomer, nuraghe Succoronis (02).JPG|thumb|Nuragi Succoronis, Macomer]] Na Sardiniji obstajajo številni primeri prazgodovinskih in protozgodovinskih stavb, kot so ''[[Domus de Janas]]'' ([[hipogej]]ske grobnice), [[megalit]]ski krogi, [[menhir]]ji, [[dolmen]]i, Monte d'Accoddi, velikanske grobnice, templji ''megaron'' in templji svetih vodnjakov. Vendar pa je element, ki najbolj zaznamuje sardinsko prazgodovinsko pokrajino, [[nuragi]], ki jih je veliko (približno 7000 še vedno obstaja, čeprav arheologi verjamejo, da jih je bilo prvotno več kot 10.000<ref>Sergio Vacca, Angelo Aru, Paolo Baldaccini, ''Rapporti tra suoli e insediamenti nuragici nella regione del Marghine-Planargia (Sardegna centro-occidentale), in Il sistema uomo-ambiente tra passato e presente'', a cura di Claude Albore Livadie e Franco Ortolani, Edipuglia, Bari, 1998, {{ISBN|88-7228-197-0}}</ref>) in so različnih vrst (hodnik, enojni stolp, tancato, ...). Ocenjuje se, da obstaja približno 500 nuraških vasi, ki so na splošno utrjene, pri čemer so najpomembnejši primeri [[Su Nuraxi]] v [[Barumini]]ju, Santu Antine v Torralbi, Seruci pri Gonnesi in Losa blizu Abbasante. Obstajajo tudi številne sledi, ki so jih pustili [[Feničani]], ki so ustanovili prva mesta ob obalah, vključno s Caralisom (sodobni Cagliari), [[Nora, Italija|Noro]], Sulci, [[Tharros]]om. Okoli leta 500 pr. n. št. so [[Puni]] zgradili Antasov tempelj (ki sta ga v rimskih časih močno spremenila [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] in [[Karakala]]), namenjen čaščenju Sida Addirja (kasneje znanega kot Sardus Pater). V bližini naselij so se pojavile [[nekropola|nekropole]], med katerimi je najbolj presenetljiva [[nekropola Tuvixeddu]], in območja, imenovana ''tophet'', namenjena pokopu otrok. Kartažanska prisotnost se je okrepila tudi z nastankom novih mest, med katerimi izstopata Neapolis (Guspini) in Cornus (Cuglieri), ter utrdb.<ref>{{Citation|url=https://www.sardegnacultura.it/articolo/la-colonizzazione-punica|title=La colonizzazione punica|language=It|access-date=13 July 2024}}</ref> [[File:Anfiteatro romano Cagliari 2023.jpg|thumb|Rimski amfiteater v Cagliariju]] Rimljani so celoten otok uredili z razgibanim cestnim omrežjem, prestrukturiranjem že obstoječih mest in nastankom novih naselbin ter številne infrastrukture, od katere so ohranjene številne ruševine, kot so akvadukti, palača kralja Barbaro v [[Porto Torres]], terme Fordongianus, gledališče Nora in [[Rimski amfiteater v Cagliariju|amfiteater Cagliari]]. Obstaja tudi več pričevanj o zgodnjekrščanski in bizantinski arhitekturi po vsem ozemlju, tako na obalah kot v notranjosti, kot so bazilika San Saturnino v Cagliariju, Sant'Antioco na istoimenskem otoku, Columbaris v Cornusu <ref>{{Citation|url=https://virtualarchaeology.sardegnacultura.it/index.php/it/siti-archeologici/periodo-romano/area-delle-basiliche-di-cornus|title=Area delle basiliche di Cornus|language=It|access-date=7 June 2024}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in San Giovanni di Sinis pri Cabrasu, ki sega v 5.–6. stoletje; prav tako zanimivi so nekateri hipogeji, kot je San Salvatore di Sinis v Cabrasu, skalna cerkev Sant'Andrea Priu v Bonorvi in ​​nekatere cerkve bizantinskega izvora, kot je Gospa iz Mesumundu blizu Siliga. <gallery mode="packed"> File:Temple of Antas - panoramio.jpg|Antov tempelj File:Sassari_-_Complesso_prenuragico_di_Monte_d%27Accoddi_(04).JPG|Prednuraški kompleks Monte d'Accoddi, Sassari File:DOLMEN_DI_MORES.JPG|Dolmen Sa Coveccada, Mores File:Sa ena e thomes 2.jpg|Grobnica velikanov S'Ena in Thomes, Dorgali File:Pozzo sacro di Santa Cristina, dal fondo del pozzo. - panoramio.jpg|Nuraško svetišče Santa Cristina, Paulilatino File:Esterzili - Tempio di Domu de Orgia - 2023-09-17 21-08-17 003.jpg|Tempelj Domu de Orgia, Esterzili </gallery> == Oobdobje judikatov == [[File:Cagliari, torre dell'elefante 01.jpg|thumb|Torre dell'Elefante (Slonov stolp)]] V obdobju Judikatov se je po zaslugi varnosti v Sredozemlju, ki so jo zagotavljale flote italijanskih pomorskih republik Pise in Genove, in po razcvetu komercialnih dejavnosti na Sardiniji razširila romanska arhitektura.<ref name=Ro>{{Cite|url=https://www.chieseromanichesardegna.it/architettura-romanica-in-sardegna/|title=L'architettura romanica in Sardegna|language=It|access-date=2 August 2024|archive-date=2024-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240814143345/https://www.chieseromanichesardegna.it/architettura-romanica-in-sardegna/|url-status=dead}}</ref> Prva romanska stavba na otoku je [[bazilika sv. Gavina]] v Porto Torresu, v judikatu Torres. Gradnja se je začela v času vladavine sodnika Gonaria I. iz Torresa (okoli 1015 - 1038). Po Gonarijevi smrti ga je nasledil njegov sin Barisone I. Torresov, ki je nadaljeval gradnjo bazilike. Vladarji judikatov so od okoli leta 1063 naprej z znatnimi donacijami omogočili prihod menihov iz različnih redov iz različnih regij italijanskega polotoka in Francije.<ref>{{Citation|url=https://www.sardegnacultura.it/index.php/articolo/chiese-romaniche-articolo|title=Chiese romaniche|language=It|access-date=12 June 2024}}</ref> Te okoliščine so povzročile prisotnost različnih izurjenih obrtnikov na otoku: Pisancev, Langobardov, Provansalcev in celo tistih z arabskim vplivom z Iberskega polotoka. To zlitje izkušenj je povzročilo edinstvene umetniške izraze. Sredi 12. stoletja je sardinska [[romanska arhitektura]] postajala vse tesneje povezana s arhitekturo Pise, ki je imela prevladujočo vlogo zaradi večje vpletenosti pisanskih družin v notranjo politiko judikatov. Bazilika Saccargia v Codrongianosu je morda najbolj znan izraz pisanske romanike na Sardiniji. Poleg številnih cerkva je iz srednjega veka ohranjenih več primerov vojaške arhitekture. Med njimi so gradovi, kot so grad Acquafredda, grad San Michele, grad Sanluri in grad Serravalle (če naštejemo le nekatere). Ostajajo tudi mestna obzidja Sassarija in Iglesiasa (delno ohranjena zaradi rušenja v 19. stoletju) ter stolpi, kot sta stolp San Pancrazio in [[Torre dell'Elefante]] v Cagliariju (zasnoval Giovanni Capula) ali stolp Mariana II. v Oristanu.<ref>{{Cite|url=https://monumentiaperti.com/it/en/monumenti/tower-of-mariano-ii/|title=Tower of Mariano II|access-date =18 August 2024}}</ref> <gallery mode="packed"> Basílica de Saccargia.jpg|Bazilika Saccargia, Codrongianos Olbia, san simplicio, esterno 02.jpg|Bazilika San Simplicio, Olbia File:San Gavino Aussenansicht.JPG|Bazilika San Gavino, San Proto in San Gianuario, Porto Torres File:Tratalias, santa maria di monserrato, esterno 02.jpg|Cerkev Santa Maria di Monserrato (Tratalias) Ottana, san nicola, esterno 06.jpg|Cerkev San Nicola (Ottana) San pietro di sorres, ext., 03.JPG|Cerkev San Pietro di Sorres, Borutta Zuri (ghilarza), san pietro, progettata da anselmo da como per mariano II d'arborea, 1291, esterno, facciata 01.jpg|Cerkev San Pietro di Zuri, Ghilarza </gallery> == Gotika, renesansa in barok == Od sredine 13. stoletja je prisotnost [[frančiškani|frančiškanov]] povzročila uvedbo arhitekturnih in dekorativnih vrst, povezanih z [[Italijanska gotska arhitektura|italijansko gotiko]] na Sardiniji. Med najpomembnejšimi stavbami italijanskega gotskega sloga je [[stolnica v Cagliariju]], ki ohranja pomembne dele [[transept]]a. Kasneje so Aragonci uvedli oblike katalonske gotske arhitekture, pri čemer je bil prvi primer [[Svetišče Naše Gospe iz Bonarie]]. [[Renesančna arhitektura]], čeprav redko zastopana, vključuje pomembne primere, kot je stolnica San Nicola v Sassariju (pozna gotika, vendar z močnim renesančnim vplivom), cerkev Sant'Agostino v Cagliariju (zasnoval Palearo Fratino), cerkev sv. Santa Caterina v Sassariju (zasnoval Bernardoni, študent Vignole) in dokončanje [[Stolnica v Algheru|stolnice Santa Maria v Alghero]], delo Jacopa Paleara Fratina. Nasprotno pa je bila na široko izpostavljena [[baročna arhitektura]]:<ref>{{cite web |access-date=1 March 2011 |publisher=Regione Sardegna |title=Un viaggio nel Barocco in Sardegna |url=http://www.sardegnaturismo.it/index.php?xsl=14&s=1&v=9&c=2409&nodesc=1}}</ref> zanimivi primeri so kolegijska cerkev Sant'Anna v Cagliariju, pročelje stolnice San Nicola v Sassariju (delo Romera in Corbellinija), cerkev San Michele v Cagliariju (s centralnim tlorisom ter dragocenimi štukaturami in freskami), pa tudi stolnice v Cagliariju, Alesu in Oristanu, ki sta jih med 17. in 18. stoletjem prezidala Domenico Spotorno in Giovanni Battista Arieti. V drugi polovici 16. stoletja, v španski dobi, so okrepili in posodobili trdnjave Cagliari, Alghero in Castellaragonese (Castelsardo). V tem obdobju so vzdolž celotne sardinske obale zgradili obalne stolpe, ki so služili protibarbarski funkciji. Skoraj vsi ti stolpi imajo krožno zasnovo.<ref name=Tow>{{Citation|url=https://virtualarchaeology.sardegnacultura.it/index.php/en/archaeological-sites/eta-medievale/torri-costiere-di-arbatax/detailed-sheets/3224-il-sistema-delle-torri-costiere|title=The coastal tower system|access-date=11 June 2024}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <gallery mode="packed"> Alghero, duomo, campanile, 03.JPG|[[Stolnica v Algheru]], zvonik File:Casa_aragonese_fordongianus.JPG|Casa aragonese, Fordongianus File:Sassari - Chiesa di Santa Caterina (02).JPG|Cerkev Svete Katarine, Sassari Sassari, duomo, ext. 07.JPG|Stolnica San Nicola (Sassari) File:Sant'Anna (Cagliari).jpg|Kolegijska cerkev Sant'Anna, Cagliari At Cagliari, Sardinia 2019 058.jpg|Cerkev San Michele, Cagliari File:Ales-cattedrale-c.jpg|Stolnica svetega Petra in Pavla, Aleš File:Cagliari nostra signora di bonaria 1.jpg|[[Svetišče Naše Gospe iz Bonarie]] </gallery> == 19. stoletje == Od 19. stoletja so se nove neoklasicistične arhitekturne oblike razširile po vsem otoku, zahvaljujoč novim idejam in izkušnjam, ki so jih prinesli nekateri sardinski arhitekti, šolani v [[Torino|Torinu]]. Med najpomembnejšimi osebnostmi te arhitekturne in urbanistične faze je arhitekt iz Cagliarija [[Gaetano Cima]], čigar dela so raztresena po celotnem ozemlju Sardinije (med njegovimi številnimi dosežki so civilna bolnišnica v Cagliariju, svetišče Blažene Device Vnebovzete v Guasili in stolnica Ozieri). Poleg Ciminih del so omembe vredna tudi dela Cominottija (Palača in mestno gledališče v Sassariju) in Cana (Kupola S. Maria di Betlem v Sassariju in stolnica Marije Snežne v Nuoru). V drugi polovici 19. stoletja so v Sassariju zgradili neogotsko palačo Giordano (1878), ki predstavlja enega prvih primerov revivalizma na otoku, neoromansko pročelje stolnice v Cagliariju, delo Giarrizza, sega v leto 1933.<ref>{{Cite|url=https://www.duomodicagliari.it/sottosezioni.php?cdisplay=1001&id_s=7|title=Cattedrale di Cagliari|language=It|access-date=2 August 2024}}</ref> <gallery mode="packed"> File:Beata Vergine Assunta (Guasila).jpg|Svetišče Device Marije Vnebovzete (Guasila) File:Cattedraleozieri2.jpg|Stolnica brezmadežnega spočetja (Ozieri) File:Bastione di San Remy, prospetto.jpg|Bastijon San Remy, Cagliari File:Sassari - Chiesa di Santa Maria di Betlem (13).jpg|Cerkev Santa Maria di Betlem, Sassari File:Palazzo Giordano - Sassari.jpg|Palazzo Giordano, Sassari </gallery> == Od 20. stoletja naprej == Zanimiv primer eklektičnega okusa, ki izhaja iz kombinacije navdihov revivalističnih in secesijskih modelov, je meščanska palača v Cagliariju, dokončana v zgodnjih letih 20. stoletja.<ref>{{Cite|url=https://www.comune.cagliari.it/portale/page/it/palazzo_civico?contentId=LGO37219|title=Palazzo civico|language=It|access-date=2 August 2024}}</ref> [[Art nouveau]] in [[Art déco]] sta našla svoje mesto predvsem v novih palačah družin višjega srednjega razreda, pa tudi v javnih stavbah. Prihod fašizma je močno vplival na italijansko arhitekturo 1920-ih in 1930-ih; tudi na Sardiniji, zlasti v novoustanovljenih mestih, je bilo uresničenih več stavb racionalističnega in monumentalnega sloga: pomembni dosežki tega obdobja so središča Fertilia, Arborea in mesto Carbonia, eden največjih primerov racionalistične arhitekture. Izrazita osebnost tistega časa je Ubaldo Badas, avtor številnih stavb v Cagliariju in drugod.<ref>{{Citation|url=https://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodpersona&Chiave=92213&RicProgetto=architetti|title=Badas Ubaldo|language=It|access-date=11 June 2024}}</ref> Turistični razvoj, ki se je začel v 1960-ih, je pripeljal do gradnje arhitekturno pomembnih stavb na [[Costa Smeralda|Costa Smeraldi]], kot so Cala di Volpe, Romazzino ali Pitrizza, skupaj z vasjo Porto Cervo s cerkvijo Stella Maris, ki je delo Jacquesa Couelle, Luigija Viettija in Michela Busiri Vicija. Novejše so druge izrazito moderne stavbe, kot je stolp hotela T ali sedež banke Banca di Credito Sardo, tako v Cagliariju kot slednje delo Renza Piana.<ref>{{Citation|url=https://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=comparc&Chiave=520892|title=Credito Industriale Sardo - CIS (Archivio di Stato di Cagliari)|language=It|access-date=11 June 2024}}</ref> Najvišje stavbe, zgrajene na otoku, so ''Nuovo'' nebotičnik Sassari Fernanda Clementeja z 80 metri in 19 nadstropji ter 8 metri antene (skupaj 88 metrov), T Hotel v Cagliariju z 62 metri (73 metrov vključno z drogom za zastavo) in 16 nadstropij, zahodni stolp tako imenovane Palazzaccio iz Olbie s 50 metri in 16 nadstropji ter kupola bazilike Bonaria v Cagliariju s 50 metri. Najvišja stavba, ki je bila kdaj zgrajena, je približno 250-metrski dimnik elektrarne Sulcis (ki pripada Enel Produzione), in jeznotraj industrijskega stebra Portovesme.<ref>{{Navedi splet |url=http://web.tiscalinet.it/portoscuso1/Stabilimenti/DescrizionePoloIndustriale.html |title=Il Polo industriale di Portovesme |accessdate=2024-09-03 |archive-date=2021-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211016154515/http://web.tiscalinet.it/portoscuso1/Stabilimenti/DescrizionePoloIndustriale.html |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed"> File:Palazzo Civico Baccaredda.JPG|Mestna hiša Cagliari File:Liberty Cagliari.png|Stavbe v Cagliariju File:Razionalismo a Carbonia.jpg|Carbonia File:Fertilia (june 2009).jpg|Fertilia </gallery> == Tradicionalne stanovanjske arhitekture == Poleg tega obstajajo različne tradicionalne vrste stanovanj, kot so visoke hiše v hribovitih in gorskih območjih, zgrajene iz kamna in lesa, in dvoriščne hiše iz ladirija (opeke iz surove zemlje) v Campidanu, pa tudi različne vrste naselij, kot ''stazzi'' v Galluri, ''furriadroxius'' in ''medaus'' v regiji Sulcis-Iglesiente.<ref>{{cite web |access-date=1 March 2011 |archive-date=21 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120821014419/http://www.montessu.it/montessu/export/sites/default/italiano/Schedario/Santadi/FurriadroxiusMedaus.html |first=Montessu |last=(Villaperuccio) |publisher=ConsulMedia2007 |title=Furriadroxius e Medaus |url=http://www.montessu.it/montessu/export/sites/default/italiano/Schedario/Santadi/FurriadroxiusMedaus.html}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Sardiniji]] 6xo8lgfpla8wmchur8xseq6s45ne6gj Zagrebački holding 0 583116 6665422 6665299 2026-04-25T16:05:11Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|talk]]): Rv imen podjetij načeloma ne slovenimo (TwinkleGlobal) 6665422 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Podjetje | name = Zagrebački holding | logo = Zagrebački holding Logo.svg | logo_caption = | logo_upright = <!-- default = 1 --> | logo_alt = | type = holding | industry = | predecessor = <!-- or: | predecessors = --> | founded = {{Start date and age|2006}} in [[Zagreb]], [[Hrvaška]] | founder = [[Mesto Zagreb]] | defunct = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | fate = | successor = <!-- or: | successors = --> | hq_location_city = Zagreb | hq_location_country = Hrvaška | area_served = Grad Zagreb, [[Zagrebška županija]], [[Bjelovarsko-bilogorska županija]] (GPB) | key_people = Ivan Novaković | products = | owner = Mesto Zagreb | num_employees = 7446 | num_employees_year = 2024.<ref>[https://www.zgh.hr/UserDocsImages/investitori/Financijska%20izvje%C5%A1%C4%87a%202024/ZGHO-fin2024-1H-NotREV-K-HR_compressed.pdf?vel=1487862 Izvješće poslovodstva za prvo polugodište 2024. godine] (v hrvaščini) zgh.hr, stran 38</ref> | parent = | website = {{URL|https://www.zgh.hr/}} }} '''Zagrebački holding d.o.o.''' (kratica '''ZGH''') je mestno trgovsko [[podjetje]] Mesta Zagreb v obliki holdinga, ustanovljeno leta 2006.<ref name=profil>[https://www.zgh.hr/o-nama/profil/13 Profil] (v hrvaščini) zgh.hr</ref> Sestavlja ga 12 podružnic, ki opravljajo dejavnost nekdanjih mestnih podjetij, in je lastnik petih odvisnih družb in enega zavoda.<ref name=profil/> Nastalo je s prenosom poslovnih deležev 22 podjetij v lasti Mesta Zagreb na družbo ''Gradsko komunalno gospodarstvo d.o.o.'', ki prevzame vlogo holdinga. Leta 2007 se je preimenoval v Zagrebački holding d.o.o.<ref name=profil/> Temeljna naloga Holdinga je "učinkovito in trajno zagotavljanje storitev javnega interesa v Mestu Zagreb ob zagotavljanju maksimalne [[zaščita okolja|zaščite okolja]] in zaščite javnega interesa lokalne skupnosti".<ref name=profil/> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanove v Zagrebu]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2006]] a8gu1jrfhga7pr39stgi1gijczp8huv Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6665460 6664886 2026-04-25T18:02:15Z Raprep 220594 6665460 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Slovensko politično vodstvo je izhajalo iz stališča, da so jugoslovanske republike izvorne nosilke suverenosti, zato je že pred plebiscitom o samostojnosti Republike Slovenije zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej,<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} hkrati pa svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve ter poteze po spopadu poleti 1991, v katerem je "''kapituliralo''"<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}}<ref name=":24" />, pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''"<ref name=":20" /> Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji republik,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Po večmesečnem oklevanju se je vladajoča koalicija Demos 10. 11. 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS. Pomemben razlog oklevanja: polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref>{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa republiško vodstvo Srbije v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Provociranje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. Zvezna vlada ji je 19. 4. 1991 poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS Lojzetu Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Vodstvo RS je že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, a je hkrati svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} "Verižno reakcijo" nasilja je po mnenju mednarodnih dejavnikov sprožila prav Slovenija. 20. 2. 1991 je Skupščina RS sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Ko je vodstvo RH dojelo resnost namere vodstva RS, da izpelje osamosvojitev, so hrvaški koraki osamosvajanja začeli slediti slovenskim<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} – resolucijo o razdružitvi je že naslednji dan sprejel tudi [[:hr:Hrvatski_sabor|sabor]] v [[Zagreb|Zagrebu]]. Na sprejem resolucije RH o razdružitvi z drugimi jugoslovanskimi republikami so srbski separatisti v Kninu odgovorili z resolucijo o razdružitvi njihove [[:en:Quasi-state|paradržave]] "[[:hr:Republika_Srpska_Krajina#Stvaranje_Republike_Srpske_Krajine|SAO Krajine]]" z RH. 1. 3. 1991 je že sledil oborožen upor lokalnih Srbov v občini Pakrac, ki se je k "SAO Krajini" priključila 22. 2. 1991. "Verižna reakcija" je bila v teku. === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Psychological_warfare|psihološko (dez-informacijsko) vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. OPOMBA MEDVEDJEK V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. OPOMBA PRODAJA OROŽJA === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 7oty7dhg9o3hz22pm26ji8irh3et880 6665488 6665460 2026-04-25T19:22:35Z Raprep 220594 6665488 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Slovensko politično vodstvo je izhajalo iz stališča, da so jugoslovanske republike izvorne nosilke suverenosti, zato je že pred plebiscitom o samostojnosti Republike Slovenije zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej,<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} hkrati pa svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve ter poteze po spopadu poleti 1991, v katerem je "''kapituliralo''"<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}}<ref name=":24" />, pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''"<ref name=":20" /> Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Po večmesečnem oklevanju se je vladajoča koalicija Demos na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS. Pomemben razlog oklevanja: polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref>{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa republiško vodstvo Srbije v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Provociranje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. Zvezna vlada ji je 19. 4. 1991 poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS Lojzetu Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Vodstvo RS je že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, a je hkrati svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} "Verižno reakcijo" nasilja je po mnenju mednarodnih dejavnikov sprožila prav Slovenija. 20. 2. 1991 je Skupščina RS sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Ko je vodstvo RH dojelo resnost namere vodstva RS, da izpelje osamosvojitev, so hrvaški koraki osamosvajanja začeli slediti slovenskim<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} – resolucijo o razdružitvi je že naslednji dan sprejel tudi [[:hr:Hrvatski_sabor|sabor]] v [[Zagreb|Zagrebu]]. Na sprejem resolucije RH o razdružitvi z drugimi jugoslovanskimi republikami so srbski separatisti v Kninu odgovorili z resolucijo o razdružitvi njihove [[:en:Quasi-state|paradržave]] "[[:hr:Republika_Srpska_Krajina#Stvaranje_Republike_Srpske_Krajine|SAO Krajine]]" z RH. 1. 3. 1991 je že sledil oborožen upor lokalnih Srbov v občini Pakrac, ki se je k "SAO Krajini" priključila 22. 2. 1991. "Verižna reakcija" je bila v teku. === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Psychological_warfare|psihološko (dez-informacijsko) vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. OPOMBA MEDVEDJEK V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. OPOMBA PRODAJA OROŽJA === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ ry58yv12mti948n7xxowtwst1mv3u4h Correctiv 0 585267 6665806 6650522 2026-04-26T11:16:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665806 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Correctiv | logo = Logo-CORRECTIVorg.svg | type = Neprofitna organizacija | tax_id = | founded_date = 2014 | founder = [[David Schraven]] | location = [[Berlin]], [[Nemčija]]; [[Essen]], [[Nemčija]] | origins = | key_people = [[David Schraven]] (publicist), David Crawford (odgovorni reporter) | area_served = Zloraba oblasti, korupcija, okolje, izobrazba, zdravje, socialna pravičnost, desni ekstremizem, verski ekstremizem | focus = Investigativni žurnalizem | method = podpora fundacije in članstva | revenue = | endowment = | num_volunteers = >500 | num_employees = 70 | num_members = | owner = | slogan = | homepage = {{URL|https://correctiv.org/en}} | dissolved = | footnotes = }} '''Correctiv''' (po svoje zapisano CORRECT!V) je medijsko podjetje s sedežem v Essnu in drugo lokacijo v [[Berlin|Berlinu]]. Upravlja ga ''neprofitna družba Correctiv – Research for the Society GmbH'', ki upravlja tudi spletno novinarsko šolo Reporterfabrik. Prek svoje komercialne hčerinske družbe ''Correctiv – Publishing and Distribution for the Society UG (z omejeno odgovornostjo)'' Correctiv objavlja knjige in opravlja preverjanje dejstev za internetno skupino [[Meta Platforms]]. == Cilji == Correctiv pravi, da želi s svojim modelom preiskovalno in informativno novinarstvo omogočiti prost dostop vsem ljudem in medijskim partnerjem. Številne preiskave so objavljene skupaj s časopisi, revijami ali radijskimi in televizijskimi postajami. Vsebina je objavljena predvsem na spletni strani; v raziskave so včasih vključeni tudi državljani. Na voljo je obsežen izobraževalni program z raziskovalnimi delavnicami in spletnimi vadnicami, vključno s spletno šolo novinarstva Reporterfabrik. <ref name="ueber-uns">{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/|titel=Über uns|werk=correctiv.org|zugriff=2020-07-21}}</ref> Correctiv pomeni tudi uredniško podjetje. To bi moralo predstavljati demokratično skupnost, v kateri državljani delujejo kot novinarji, da bi ugotovili resnico in aktivno oblikovali skupno dobro. <ref>{{Internetquelle|autor=David Schraven|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2024/02/23/was-wir-wollen-ein-plaedoyer-fuer-eine-redaktionelle-gesellschaft/|titel="Was wir wollen – Ein Plädoyer für eine redaktionelle Gesellschaft" von David Schraven|werk=Correvtiv|datum=2024-02-23|zugriff=2025-02-22|sprache=Deutsch}}</ref> == Zgodovina == Po podpisu statuta 9. decembra 2013 in vpisu družbe v trgovinski register 6. januarja 2014 je Correctiv začel s praktičnim delom 14. julija 2014. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.northdata.de/Correctiv+-+Recherchen+f%C3%BCr+die+Gesellschaft+Gemeinn%C3%BCtzige+GmbH,+Essen/HRB+25135|titel=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gemeinnützige GmbH, Essen|werk=Northdata.de|zugriff=2021-12-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2017/11/05/correctiv-wie-alles-begann/|titel=Correctiv: Wie alles begann|werk=correctiv.org|datum=2017-11-05|zugriff=2021-12-15}}</ref> Ustanovil ga je David Schraven, ki je prej vodil raziskovalni oddelek skupine Funke Media Group. Od fundacije Brost je prejela začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. <ref name="zeit">{{Navedi knjigo|title=Journalismusprojekt Correct!V: Hoffnung durch Recherche|date=2014-07-01|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2014-07/correctiv-journalismus-stiftungsbasiert}}</ref> Januarja 2017 je bila objavljena ustanovitev spletne novinarske šole Reporterfabrik, <ref>{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven|titel=„Reporterfabrik“: Cordt Schnibben verlässt den Spiegel und gründet mit David Schraven Journalistenschule|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-01-15|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/|archiv-datum=2019-01-12|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/ |date=2019-01-12 }}</ref> ki je začela delovati decembra 2018. <ref>{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase|titel=Mit Wolf Schneider, Giovanni di Lorenzo, Jan Böhmermann: Schnibbens und Schravens Reporterfabrik startet Beta-Phase|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2018-12-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/|archiv-datum=2022-08-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/ |date=2022-08-14 }}</ref> 15. januarja 2017 je [[Meta Platforms|Facebook]] napovedal sodelovanje s podjetjem Correctiv. Določene objave, ki jih uporabniki prijavijo kot lažna poročila ali [[lažne novice]] in se močno razširijo, bi moral pregledati Correctiv. Če njihovi preverjevalci dejstev ugotovijo, da obstajajo dvomi o vsebini takšne objave, objava na Facebooku ne bo izbrisana, temveč bo prejela opozorilo, da zgodbo izpodbija neodvisna stranka. Correctiv je v svoje besedilo dodal povezavo, ki zavajajočemu članku nasprotuje z dejstvi. Poleg tega je vidnost teh objav zmanjšana zaradi tehničnih parametrov v Facebookovi bazi podatkov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Facebook: „Correctiv“ soll Fake News richtigstellen|date=2017-01-15|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/netzwelt/web/facebook-correctiv-soll-fake-news-richtigstellen-a-1130014.html}}</ref> Po začetnem brezplačnem preizkusnem obdobju delo zdaj plačuje Facebook. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/faktencheck/ueber-uns/2018/12/17/ueber-die-kooperation-zwischen-correctiv-faktencheck-und-facebook/|titel=Über die Kooperation zwischen Correctiv.Faktencheck und Facebook|werk=correctiv.org|datum=2018-12-17|zugriff=2019-11-27}}</ref> Preverjanje dejstev pri izjavah politikov je mogoče, če gre za dejanske trditve in so izpolnjena merila ustreznosti. Preverjanje dejstev izvaja komercialna hčerinska družba ''Correctiv – Publishing and Distribution za podjetje UG (d.o.o.)'' . <ref name="uebermedien">{{Internetquelle|autor=Lorenz Matzat|url=https://uebermedien.de/44183/faktencheck-mit-haken-das-facebook-dilemma-von-correctiv/|titel=Faktencheck mit Haken: Das Facebook-Dilemma von Correctiv|werk=Übermedien|datum=2019-12-12|zugriff=2024-02-06}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/correctiv-geheimtreffen-im-innenministerium-kubicki-will-antworten-li.2179635|titel=Correctiv: Geheimtreffen im Innenministerium? Kubicki will Antworten|werk=Berliner Zeitung|datum=2024-01-29|zugriff=2024-02-05}}</ref> == Delničarji in financiranje == Correctiv je neprofitno podjetje z omejeno odgovornostjo (GmbH). <ref name="rechtsform">{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-20}}</ref> Poročila, da je Correctiv združenje, so napačna. <ref name="deutschlandfunk">{{Internetquelle|url=https://www.deutschlandfunk.de/journalismus-mehr-qualitaet-durch-stiftungen-100.html|titel=Journalismus – Mehr Qualität durch Stiftungen?|werk=deutschlandfunk.de|zugriff=2022-10-20}}</ref> Correctiv ni fundacija, vendar redno prejema donacije od takšnih fundacij. <ref name="spenden">{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|titel=Spenden|werk=meedia.de|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|archiv-datum=2022-10-20|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2022-10-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/ |date=2022-10-20 }}</ref> David Schraven je bil sprva edini delničar družbe ''Correctiv – Research for the Society nonprofit GmbH''. Oktobra 2017 je večino delnic prenesel na druge delničarje, kuratorje. Člani upravnega odbora so predsednica Dagmar Hovestädt (članica nadzornega odbora), Lukas Beckmann (predsednik nadzornega odbora), Christian Humborg (nekdanji generalni direktor), Maria Scharlau in David Schraven (generalni direktor) (od 3. marca 2020).&nbsp;november 2023). <ref name="ueber-uns"/> <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2023-12-27|sprache=de}}</ref> Correctiv je [[neprofitna organizacija]], financira se z donacijami posameznikov, donacijami fundacij in davčnimi prihodki. <ref name="spenden"/> <ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Bastian Raabe|url=https://www.rnd.de/politik/correctiv-so-finanziert-sich-das-recherchenetzwerk-hinter-den-afd-enthuellungen-IZ64HXNGPRB6BPNVTYKO56XRP4.html|titel=Correctiv: So finanziert sich das Recherchenetzwerk hinter den AfD-Enthüllungen|datum=2024-01-31|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Drug vir dohodka so prihodki komercialne hčerinske družbe ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'', ki izdaja knjige in opravlja preverjanje dejstev za Facebook. Poleg letnih poročil so vključene tudi vse donacije, nepovratna sredstva in sponzorstva nad 1.000&nbsp;€, ki je posebej naveden na spletni strani. <ref name="finanzen">{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/finanzen/|titel=Finanzen & Förderer|werk=correctiv.org|hrsg=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gGmbH|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Glavni donator je bila sprva Brostova fundacija, ki je zagotovila tudi začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. <ref name="zeit"/> Brez njihove podpore ustanovitev organizacije Correctiv ne bi bila mogoča. <ref name="finanzen" /> Skupni znesek donacij posameznikov organizaciji Correctiv v letu 2023 je znašal 1.894.570,40&nbsp;€. Nadaljnje donacije v višini najmanj 50.000&nbsp;Organizacija je od fundacije Luminate ( mreža Omidyar ) prejela 661.018,53 €&nbsp;€), zvezna blagajna (431.059,85&nbsp;€), fundacija Schöpflin (286.000,00&nbsp;€), državna zakladnica Severnega Porenja-Vestfalije (145.338,00&nbsp;€), fundacija Mercator (140.000,00&nbsp;€), fundacija RAG (120.000&nbsp;€), [[Google]] Nemčija GmbH (115.425,00&nbsp;€), [[The Sunrise Project|Projekt Sunrise]] (106.400,00 €)&nbsp;€), fundacija Adessium (72.000,00 €&nbsp;€), JX Fund gGmbH (65.391,95&nbsp;€), Nemška fundacija za angažiranost in prostovoljstvo (98.100,80&nbsp;€), Fundacija Zeit (50.000&nbsp;€) in Evropska podnebna fundacija (50.000&nbsp;€). Od svoje ustanovitve je Correctiv prejel sredstva tudi od naslednjih institucij: Fundacije Rudolfa Augsteina, fundacije Open Society Foundations, Zvezne agencije za državljansko izobraževanje, Deutsche Telekoma, Urada državnega kanclerja Severnega Porenja-Vestfalije, Hamburške fundacije za promocijo znanosti in kulture, Deželnega medijskega organa Severnega Porenja-Vestfalije, [[Meta Platforms|Facebooka]] in fundacije Cassiopeia. <ref name="finanzen"/> Po navedbah podjetja so [[Javni sektor|javna]] sredstva zvezne zakladnice in državne zakladnice Severnega Porenja-Vestfalije v letu 2023 <ref name="finanzen"/> namenjena projektom medijske vzgoje. <ref name=":1"/> Correctiv ne razkriva zneska plačil, ki jih [[Meta Platforms]] nakaže založbi ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'' v okviru Facebookovega programa preverjanja dejstev. <ref name="finanzen" /> Vodja ekipe za preverjanje dejstev je v intervjuju za fundacijo Konrada Adenauerja junija 2020 dejal: »S Facebookom imamo dogovor, da ne smemo razpravljati o podrobnostih pogodbe.« <ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/web/bundesstadt-bonn/kaskonkret/detail/-/content/wir-bekommen-sehr-viele-hassnachrichten-das-sind-keine-verschwoerungstheoretiker|titel=„Wir bekommen sehr viele Hassnachrichten“|datum=2020-06-04|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> == Raziskave in projekti (izbor) == {| class="wikitable" !Leto !Correctiv-Naslov !Tema !Izvor |- |Jan. 2015 |Polet [[Let 17 Malaysia Airlines|MH17]] |Sestrelitev letala nad ukrajinsko vojno cono |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2015/01/09/flug-mh17/|titel=Flug MH17|werk=correctiv.org|datum=2015-01-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Nov. 2018 |Stara Lekarna |Medicinski škandal Alte Apotheke Bottrop da bi preprečili ponarejanje zdravil proti raku |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2018/11/30/die-alte-apotheke/|titel=Die Alte Apotheke|werk=correctiv.org|datum=2018-11-30|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Maj 2019 |Kdo je lastnik mesta? |Lastninske strukture na trgu nepremičnin |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/wem-gehoert-die-stadt/|titel=Wem gehört die Stadt?|werk=correctiv.org|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Okt. 2018 |CumEx datoteke |Večkratno povračilo samo enkrat plačanega davka na kapitalski dobiček, (CumEx davčne goljufije) |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/themen/cum-ex-steuerbetrug/|titel=Cum-Ex – Steuerbetrug durch Aktionäre, Banken und Investoren|werk=correctiv.org|zugriff=2024-01-21|sprache=de}}</ref> |- |Maj 2019 |Velika Kraja Evrope |Goljufije na področju DDV po metodi vrtiljaka |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2019/05/06/grand-theft-europe/|titel=Grand Theft Europe – Eine Europäische Recherche|werk=correctiv.org|datum=2019-05-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Februarja. 2020 |Heartland Lobi |Nemški [[Zanikanje podnebnih sprememb|Zanikalci podnebnih sprememb]] imajo podporo ameriškega Inštituta Heartland |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/02/04/die-heartland-lobby-2/|titel=Die Heartland-Lobby – Correctiv|werk=correctiv.org|datum=2020-02-04|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Junij. 2020 |Pillenkick |Zloraba protibolečinskih zdravil v nogometu |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/06/08/pillenkick/|titel=Pillenknick – Schmerzmittelmissbrauch im Fußball|werk=correctiv.org|datum=2020-06-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Okt. 2020 |Brez filtra za desno |Politična desničarska omrežja uporabljajo Instagram za rekrutiranje |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Nov. 2020 |Medicinske sestre naprodaj |Dvomljiva namestitev tujih medicinskih sester |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/11/25/wie-dubiose-vermittler-auslaendische-pflegekraefte-zur-ware-machen/|titel=Wie dubiose Vermittler ausländische Pflegekräfte zur Ware machen|werk=correctiv.org|datum=2020-11-25|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Februarja. 2021 |[[Nasilje v družini]] |Domače nasilje zaradi izolacije med Corona zaporo |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/02/08/haeusliche-gewalt/|titel=Häusliche Gewalt|werk=correctiv.org|datum=2021-02-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Marec 2021 |Človek iz mraka |[[Alternativa za Nemčijo|AfD]]- Škandal z donacijami |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/03/09/frauke-petry-ueber-geheime-treffen-der-afd-parteispitze-mit-immobilien-milliardaer/|titel=Frauke Petry über geheime Treffen der AfD-Parteispitze mit Immobilien-Milliardär|werk=correctiv.org|datum=2021-03-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Okt. 2022 |Junak od zunaj, nasilnež od znotraj |Tišina "igralčevih žena" npr.&#x202F;v primeru [[Jérôme Boateng]] |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/2022/10/14/machtmissbrauch-profi-fussball/|titel=Draußen Held, drinnen Gewalt – Das Schweigen der Spielerfrauen|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-15|sprache=de}}</ref> |- |Jan. 2024 |Skrivni načrt proti Nemčiji |Srečanje desničarskih skrajnežev v Potsdamu 2023 na temo Izgon |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/01/10/geheimplan-remigration-vertreibung-afd-rechtsextreme-november-treffen/|titel=Geheimplan gegen Deutschland|werk=correctiv.org|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-10|sprache=de}}</ref> |} == Odlikovanja == * 2014: Novinar leta v kategoriji novinc za ekipo Correctiv.<ref>{{Internetquelle|autor=Redaktion|url=https://www.mediummagazin.de/die-journalistin-des-jahres-2014-golineh-atai-wdrard/|titel=Die „Journalistin des Jahres“ 2014: Golineh Atai, WDR/ARD|werk=medium magazin|datum=2014-12-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> * 2015: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za obsežno spletno poročanje ''MH17 - iskanje resnice''<ref>{{Webarchive|url=http://www.tagesschau.de/kultur/grimme-online-awards-101.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Grimme Online Award: „Tagesspiegel“-Chef für Newsletter ausgezeichnet|date=2015-06-18|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2015-06/grimme-online-award-gewinner-lorenz-maroldt}}</ref><ref>{{Webarchive|url=http://www.grimme-institut.de/html/index.php?id=2014&no_cache=1}}</ref> * 2015: Nemška novinarska nagrada v kategoriji inovacije za grafično poročanje White Wolves David Schraven in Jan Feindt<ref>{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/|titel=Deutscher Reporterpreis 2015: Fünf Auszeichnungen für die Zeit|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2015-12-08|zugriff=2019-05-04}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210802125838/https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/ |date=2021-08-02 }}</ref> * 2015: Nemško-francoska novinarska nagrada za ''MH17 - iskanje resnice''<ref>{{Internetquelle|autor=Saarländischer Rundfunk|url=https://dfjp.eu/wp-content/uploads/2017/05/pressemeldung-preisverleihung-dfjp-2015.pdf|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis (DFJP) 2015 verliehen – Auszeichnung auch an Cartooning for Peace|hrsg=Deutsch-Französischer Journalistenpreis|datum=2015-07-01|zugriff=2019-05-19|format=PDF}}</ref> * 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije<ref>{{Navedi knjigo|title=Reporterpreis 2016: Die Gewinner|date=2016-12-06|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/reporterpreis-2016-die-gewinner-a-1124570.html}}</ref> * 2016: Novinar leta v kategoriji Ekipa leta<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/pm-jdj2016/|titel=Das sind die Journalisten des Jahres 2016|hrsg=medium magazin für Journalisten|datum=2016-12-23|zugriff=2019-05-20}}</ref> * 2016: LeadAward v kategoriji Independent leta<ref>{{Internetquelle|url=https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html|titel=Die Preisträger Hauptkategorie Online Independent des Jahres|hrsg=Leadacademy für Medien e.&nbsp;V.|zugriff=2019-05-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052622/https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html |date=2024-09-03 }}</ref> * 2016: Axel Springer nagrada v kategoriji Investigativna raziskava za podcoverno raziskavo ''Zvezde'' globine<ref>{{Internetquelle|url=https://www.presseportal.de/pm/7880/3317142|titel=Axel-Springer-Preis für „Die Tierdiebe“ von Correctiv und „FAKT“|hrsg=MDR Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-20}}</ref> * 2016: nagrada "Inovacija leta" medijskega časopisa Wirtschaftsjournalist za razvoj platforme CrowdNewsroom in analizo sparkassen-Check<ref>{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/beitrag/131325-gabriele-fischer-ist-quot-wirtschaftsjournalistin-des-jahres-quot.html|titel=Gabriele Fischer ist „Wirtschaftsjournalistin des Jahres“|werk=kress.de|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> * 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije<ref>{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/index.php?id=229|titel=Deutscher Reporterpreis 2016 in Berlin verliehen|hrsg=Reporter-Forum e.&nbsp;V.|datum=2016-12-02|zugriff=2019-05-21}}</ref> * 2017: ERM medijska cena za trajnostni razvoj. Nagrada za Correctiv za Fabian Löhe in Annika Joeres<ref>{{Internetquelle|autor=Gerhard Schmücker|url=https://www.hfwu.de/hfwu-scout/anlaufstellen/hochschulkommunikation/pressedienste-social-media/erm-medienpreis/erm-medienpreis/|titel=Pressedienste & Social Media ERM-Medienpreis|hrsg=Hochschule für Wirtschaft und Umwelt Nürtingen-Geislingen|offline=1|zugriff=2019-05-20}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2018: Nemško-francoska novinarska nagrada Annika Joeres in Simonu Jockersu za Correctiv za vzpon morjev<ref>{{Internetquelle|url=https://www.dfjw.org/meldungen/deutsch-franzosischer-journalistenpreis-2018.html|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2018 verliehen|hrsg=Deutsch-Französisches Jugendwerk DFJW|datum=2018-07-04|offline=1|zugriff=2019-05-19}}</ref> * 2018: Častna nagrada Dr. George-Skriber medijske nagrade za raziskovalne dosežke Correctiva<ref>{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}</ref> * 2018: novinarska nagrada farmacevtske ustanove Westfalen-Lippe <ref>{{Internetquelle|url=https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&pid=464|titel=Fünf Beiträge zu Pharmazie und Apotheke ausgezeichnet|hrsg=Apothekerkammer Westfalen-Lippe|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052559/https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&pid=464 |date=2024-09-03 }}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.pharmazeutische-zeitung.de/2018-04/journalistenpreis-platz-eins-fuer-recherche-zum-zytoskandal/|titel=Journalistenpreis: Platz eins für Recherche zum Zytoskandal|werk=Pharmazeutische Zeitung online|hrsg=Mediengruppe Deutscher Apotheker GmbH|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}}</ref> * 2018: Otto-Brenner cena: 1. Nagrada Otto Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo za članke Pride na večerjo in se posiljuje na poljih Evrope, avtorja Pascale Müller (Correctiv) Stefania Prandi (BuzzFeed) <ref>{{Internetquelle|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 14. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2018-10-18|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211017183423/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-10-17 }}</ref> * 2018: Mednarodna nagrada Nemške okoljske pomoči za Justusa von Daniels, Stefana Wehrmeyera in Annika Joeres za spletno raziskavo Nenavadnost kmetijske politike <ref>{{Internetquelle|url=https://www.duh.de/ump_preistraeger/|titel=Deutsche Umwelthilfe e.&nbsp;V.: Die Preisträger|zugriff=2018-11-27}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241114215103/https://www.duh.de/ump_preistraeger/ |date=2024-11-14 }}</ref> * 2019: Nagrada Nannen v kategoriji Poročila za članek Posiljena na poljih Evrope Pascale Müller (Correctiv) in Stefania Prandi (BuzzFeed) <ref>{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/|titel=Nannen Preis 2019: Das sind die Nominierten in den einzelnen Kategorien|werk=Meedia Newsletter|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2019-05-09|zugriff=2019-05-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211212125147/https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/ |date=2021-12-12 }}</ref> * 2019: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za idejo, raziskave in novinarsko izvajanje raziskave Komu pripada Hamburg. <ref name=":0">{{Internetquelle|url=https://www.grimme-online-award.de/archiv/2019/preistraeger/p/d/wem-gehoert-hamburg-1/|titel=Grimme Online Award 2019 – Wem gehört Hamburg?|hrsg=[[Grimme Online Award]]|datum=2019|zugriff=2019-12-28}}</ref> * 2019: 1. Nagrada Otto-Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo z raziskavo podatkov o CumEx-ovih datotekah, skupaj z Die Zeit, Panorama in NDR Info<ref>{{Internetquelle|autor=Otto Brenner Stiftung|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 15. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2019-10-16|zugriff=2019-11-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924022917/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-09-24 }}</ref> * 2019: Mednarodna nagrada za preverjanje dejstev inštituta Poynter v kategoriji najbolj bizaren fack-check za ekipo fact-check Correctiv<ref>{{Internetquelle|url=https://www.poynter.org/fact-checking/2019/meet-the-award-winners-from-global-fact-6/|titel=Meet the Award Winners from Global Fact 6|werk=Poynter|datum=2019-06-28|zugriff=2021-08-13|sprache=en}}</ref> * 2019: 1. Nagrada Helmut-Schmidt-novinarske nagrade za raziskavo ''Grand Theft Europe''<ref>{{Internetquelle|url=https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|titel=Helmut Schmidt Journalistenpreis|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|archiv-datum=2021-07-27|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2021-08-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/ |date=2021-07-27 }}</ref> * 2020: Nemško-francoska novinarska nagrada v kategoriji multimedije za ''Grand Theft Europe''<ref>{{Internetquelle|url=https://dfjp.eu/preistraeger-2020|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2020 {{!}} Die PreisträgerInnen|hrsg=DFJP|zugriff=2020-07-01}}</ref> * 2020: [[Daphne Caruana Galizia|Daphne-Caruana-Galizia]] nagrada za novinarje Evropskega parlamenta<ref>{{Internetquelle|autor=Europäisches Parlament|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/society/20201009STO88911/parlament-vergibt-daphne-caruana-galizia-journalistenpreis|titel=Parlament vergibt Daphne-Caruana-Galizia-Journalistenpreis|datum=2020-10-16|zugriff=2020-10-17}}</ref> * 2020: Novinar leta v kategoriji Sport za raziskovalno ekipo okoli tablet, skupaj z doping urednikom ARD<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/jdj2020-die-preistraeger-innen/|titel=Die #jdjmm 2020: alle ersten Plätze! – medium magazin|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}</ref> * 2020: 2. Nagrada Gutenberga za raziskave za članek Tajni imperij Michelu Penke (Correktiv) in Davidu Meidinger '' (Tagesspiegel) '' <ref>{{Internetquelle|url=https://www.gutenberg-recherchepreis.de/2-preis-2020/|titel=2. Preis|datum=2020-09-18|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2020: Knattertonova nagrada federalnega nemškega kazenskega uradnika za "povezane, multinacionalne" raziskave Correctiva, kot je ''CumEx.''<ref>{{Internetquelle|url=https://www.bdk.de/der-bdk/was-wir-tun/aktuelles/knatterton-2020|titel=Knatterton 2020|zugriff=2021-10-18|sprache=de}}</ref> * 2021: Mednarodna nagrada Dr.-Georg-Schreiber v kategoriji Online za raziskovalno ekipo na področju tablet in za doping uredništvo ARD<ref>{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}</ref> * 2021: Sigma Award for Data Journalism za raziskave No Filter for Law - Celse Diaz, Alice Echtermann, Till Eckert, Clemens Kommerell in Arne Steinberg<ref>{{Internetquelle|autor=Kuek Ser Kuang Keng|url=https://sigmaawards.org/kein-filter-fur-rechts/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=The Sigma Awards|datum=2021-04-27|zugriff=2021-08-13|sprache=en-US}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2021: Nemški novinar:v kategoriji podatkovnega novinarstva<ref>{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/reporterinnen-preis/reporterinnen-preis-2021-1|titel=RF – Reporter:innen-Preis 2021|zugriff=2024-01-13}}</ref> za No Filter for Law <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/?lang=de|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2024-01-13|sprache=de}}</ref> * 2021: 1. V kategoriji "Odgovorni urednik na ravni države" med Novinarji leta za redakcijo Correctiva, s člani Olaya Argüeso Pérez in Justus von Daniels<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/preistraeger/journalisten-des-jahres/2021/olaya-argueeso-perez/|titel=Olaya Argüeso Pérez|werk=medium magazin|zugriff=2022-02-09|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2023: Medala Theodor-Heuss za posebno demokratično politično zavezanost<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2023/02/02/correctiv-gewinnt-theodor-heuss-medaille/|titel=Correctiv gewinnt Theodor Heuss Medaille|werk=correctiv.org|datum=2023-02-02|zugriff=2023-02-13|sprache=de}}</ref> * 2023: Nagrada Nemška izdajateljev<ref>{{Internetquelle|url=https://www.buchreport.de/news/das-sind-die-gewinner-des-deutschen-verlagspreises-2023/|titel=Das sind die Gewinner des Deutschen Verlagspreises 2023|hrsg=buchreport|datum=2023-07-18|zugriff=2023-07-18}}</ref> * 2024: Nagrada Carlo-Schmido<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mannheimer-morgen.de/orte/mannheim_artikel,-mannheim-correctiv-erhaelt-carlo-schmid-preis-in-mannheimer-universitaet-_arid,2222943.html|titel=Correctiv erhält Carlo-Schmid-Preis in Mannheimer Universität|datum=2024-07-07|zugriff=2024-07-08|sprache=de}}</ref> * 2024: nagrada VOICE Albert O. Hirschman<ref>{{Internetquelle|autor=Christine Wahl|url=https://www.nachtkritik.de/meldungen/correctiv-erhaelt-albert-o-hirschman-preis-2024|titel=„Correctiv“ erhält Albert O. Hirschman Preis 2024|werk=nachtkritik.de|datum=2024-09-26|zugriff=2024-09-30}}</ref> * 2024: Nagrada za svobodo in prihodnost medijev<ref>{{Internetquelle|url=https://www.leipziger-medienstiftung.de/de/medienpreis/preis-f%C3%BCr-die-freiheit-und-zukunft-der-medien/preistr%C3%A4ger/correctiv/|titel=Correctiv|werk=leipziger-medienstiftung.de|zugriff=2024-10-07|sprache=de}}</ref> == Polemike == === Bakterije v bolnicah === Poročilo o multirezistentnih bolnišničnih mikrobih, ki ga je novembra 2014 objavila organizacija Correctiv, je bilo v ''časopisu taz'' kritizirano kot "velika zadrega", ker osrednja trditev ni bila utemeljena; vendar so poročilo prevzeli drugi večji časopisi in niso videli razloga za dvom o rezultatih. <ref>{{Navedi knjigo|title=Schlechte Recherche von Journalisten: Das Correctiv korrigiert sich|date=2014-11-25|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Schlechte-Recherche-von-Journalisten/!5027824/}}</ref> Correctiv se je odzval na ''tazovo'' kritiko in popravil svoje poročilo glede ene točke. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/gesundheit/gefaehrliche-keime/2014/11/25/kritik-der-taz-wir-antworten/|titel=Kritik der taz – wir antworten|werk=correctiv.org|datum=2014-11-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Vendar pa je David Schraven za nazaj izrazil jezo, ker se »tako nepomembni zadevi pripisuje takšna teža, kot da bi bila celotna raziskava napačna«. <ref name="sz1">{{Internetquelle|autor=Hannah Beitzer|url=https://www.sueddeutsche.de/medien/ein-jahr-recherchebuero-correctiv-wir-koennen-das-wir-machen-das-1.2567869|titel=Ein Jahr Recherchebüro „Correctiv“ – Neuer Journalismus|datum=2015-07-15|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Polet 17 Malaysia Airlines === V povezavi z [[Let 17 Malaysia Airlines|raziskavo]] o strmoglavljenju letala Boeing 777, [[Let 17 Malaysia Airlines|let 17 letalske družbe Malaysia Airlines]], nad [[Rusko-ukrajinska vojna|vzhodno Ukrajino, ki je bila izpostavljena bojem, poleti 2014,]] je Correctiv aprila 2015 vložil tožbo proti nemškemu zunanjemu ministrstvu na podlagi zakona o svobodi informacij, v kateri je zahteval informacije o svojem stanju vedenja. <ref>{{Internetquelle|autor=RP ONLINE|url=https://rp-online.de/politik/correctiv-journalisten-verklagen-aussenministerium-wegen-mh17-absturz_aid-19913429|titel=Recherchen zu Absturz von MH17: Journalisten verklagen Außenministerium|datum=2015-04-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Napoved tožbe v zvezi z vprašanjem, naslovljenim na takratnega zveznega zunanjega ministra [[Frank-Walter Steinmeier|Franka-Walterja Steinmeierja,]] zakaj kljub znanim nevarnostim za potniška letala ni bilo izdano predhodno opozorilo, je Correctiv razširil na družbenih omrežjih in projiciral tudi na zunanjo fasado zveznega zunanjega ministrstva. To je kritike spodbudilo k vprašanju, ali se Correctiv ukvarja le z novinarstvom ali tudi z aktivizmom in samopromocijo. Volker Lilienthal je ocenil, da je šlo »bolj za Correctivovo samopodobo kot nadzornega organa« in »manj za novinarsko sporočilo« . <ref>{{Navedi knjigo|title=''Kommunikation oder Pranger? Das Journalistenkollektiv „Correctiv“ will Steinmeier zur Auskunft über Flug MH 17 zwingen''.|date=2015-04-17|url=http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|access-date=2025-06-13|archive-date=2015-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151118231238/http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|url-status=bot: unknown}}</ref> <ref name="sz1"/> === Hranilnice === V študiji, objavljeni leta 2016 '', sta Correctiv in Frankfurter Allgemeine Zeitung'' trdila, da so hranilnice v Baden-Württembergu nakopičile nadpovprečno število slabih posojil. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/sparkassen/2016/04/25/musterlaendle-der-faulen-kredite/?lang=de|titel=Musterländle der faulen Kredite|werk=correctiv.org|datum=2016-04-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Okrožna hranilnica Hohenlohe, ki so jo obtožbe še posebej prizadele, je obtožbe zavrnila in avtorje Correctiva obtožila uporabe napačnega sistema izračuna in nepopolne podatkovne baze; izvršni direktor Okrožne hranilnice Heilbronn je poudaril, da delež <nowiki><i id="mwAuA">slabih posojil,</i></nowiki> ki ga je Correctiv uporabil kot osnovo za članek, ni zadosten za oceno tveganja hranilnic. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.stimme.de/regional/landkreis-heilbronn/free/faule-kredite-sparkassen-weisen-kritik-zurueck-art-3622659|titel=Faule Kredite: Sparkassen weisen Kritik zurück|werk=stimme.de|datum=2016-04-26|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Outing kandidatke za državni parlament kot hobi prostitutke === Maja 2017, malo pred deželnimi volitvami leta 2017 v Severnem Porenju-Vestfaliji, je Correctiv objavil članek z naslovom »Vodilna ženska AfD v Severnem Porenju-Vestfaliji je delala kot prostitutka« o dejavnostih kandidatke AfD kot hobi prostitutke na internetu. Avtorja David Schraven in Georg Kontekakis sta objavo upravičila z besedami, da je takšna dejavnost v nasprotju s podobo žensk, ki jo propagira stranka, in da političarko dela "ranljivo za izsiljevanje". Članek je bil na družbenih omrežjih deležen ostrih kritik, negativna mnenja pa so izrazili tudi številni novinarji. Michael Hanfeld je v Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal: »Novinarska agencija 'Correctiv', ki jo je Facebook najel kot brigado proti lažnim novicam, je pred kratkim ugotovila, da je treba razkriti politika AfD [...] 'Correctiv' je imela precej težav z upravičevanjem te domnevne novice, ki ni bila nič drugega kot obsodba. Vendar bi bilo precej preprosto: vsak, ki verjame, da se bori proti 'sovraštvu' in ' lažnim novicam ', bi moral uporabljati enaka merila zase in za vse druge, ne bi smel biti slep na eno oko in ne bi smel 'raziskovati' samo v eni smeri.« <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing|titel=Wie das Recherchebüro Correctiv das Sexleben einer AfD-Politikerin enthüllte und sich einen Shitstorm fing|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-05-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/|archiv-datum=2019-11-02|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/ |date=2019-11-02 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels|titel=Der angebliche AfD-"Sex-Skandal" hat für Correctiv ein juristisches Nachspiel – Gericht verbietet Verbreitung des Artikels|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-05-11|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/|archiv-datum=2020-11-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/ |date=2020-11-19 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall|titel="AfD-Sex-Skandal"-Bericht auch innerhalb von Correctiv umstritten – Ethikrat befasst sich mit dem Fall|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-05-12|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/ |date=2022-11-29 }}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Umgangsformen im Internet|date=2017-05-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/umgangsformen-im-internet-15009378.html}}</ref> Deželno sodišče v Düsseldorfu je sprva prepovedalo Correctivu nadaljnjo distribucijo članka. Višje deželno sodišče v Düsseldorfu je na zadnji stopnji razsodilo, da je poročanje o prostituciji poslancev deželnega parlamenta stranke AfD zakonsko dovoljeno. Članek se v bistvu ukvarja s temo družbenega ali političnega pomena splošnega interesa. Sodba je dokončna. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.justiz.nrw.de/nrwe/olgs/duesseldorf/j2020/16_U_67_19_Urteil_20200312.html|titel=Oberlandesgericht Düsseldorf, 16 U 67/19|zugriff=2021-10-17}}</ref> === Pravni spor s podjetjem ''Tichys Einblick'' === Septembra 2019 je spletna revija ''Tichys Einblick'' v članku omenila odprto pismo generalnemu sekretarju ZN [[António Guterres|Antóniu Guterresu]], katerega podpisniki zanikajo obstoj podnebnih izrednih razmer. Sklicevanje na članek ''500 znanstvenikov pojasnjuje: Ni podnebne izredne situacije'' je bilo objavljeno na Facebooku in ga je Correctiv označil kot »delno napačno«. ''Tichys Einblick'' svoje pritožbe glede dejanj družbe Correctiv ni razumel kot preverjanje dejstev, temveč kot oceno. Revija je Correctivov poseben status na Facebooku opisala kot nelojalno konkurenco. <ref>{{Navedi knjigo|title=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|date=2020-05-27|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html}}</ref> Correctiv krši svobodo izražanja in obveščanja, prikrito kot preverjanje dejstev. <ref name="FAZ">{{Navedi knjigo|title=„Falsch“-Eintrag bei Facebook: Tichy siegt gegen „Correctiv“ vor Gericht|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/tichy-siegt-gegen-correctiv-vor-gericht-16789353.html|date=2020-05-27}}</ref> Maja 2020 je višje deželno sodišče v Karlsruheju razsodilo, da je bila predstavitev preverjanja dejstev s strani podjetja Correctiv zavajajoča »za povprečnega uporabnika« in zato nedopustna. Correctivove kritike so se nanašale na odprto pismo, ki ga je citiral ''Tichys Einblick''. Sodišče je poudarilo, da pritožba ni odločala o zakonitosti preverjanja dejstev na Facebooku na splošno. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html|titel=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|werk=Die Welt|datum=2020-05-27|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> <ref name="FAZ" /> Deželno sodišče v Mannheimu je na prvi stopnji razsodilo v korist podjetja Correctiv. <ref>{{Navedi knjigo|title=Faktencheck?: Streiten mit den Wahrheitsfindern|date=2020-01-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/faktencheck-streiten-mit-den-wahrheitsfindern-16575060.html}}</ref> === Pravni spor z ''Osjo dobrega'' === Oktobra 2020 je spletna revija Os dobrega pred višjim deželnim sodiščem v Karlsruheju dobila sodni primer proti organizaciji Correctiv. Zdravnik Gunter Frank je pisal o vprašanju, ali bi lahko bili številni pozitivni testi na koronavirus v klavnicah posledica dejstva, da tam krožijo ostanki govejega koronavirusa, ki so neškodljivi za ljudi, nakar je Correctiv članek označil z opombo, da vsebuje nekaj napačnih informacij. ''Os dobrega'' je s pomočjo Joachima Steinhöfela in njegove pobude ''za svobodo izražanja na internetu'' vložila tožbo in zmagala. Spletna stran ''Meedia.de'' je komentirala, da primer »še enkrat impresivno prikazuje temeljne težave s tako imenovanim preverjanjem dejstev«. <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://www.meedia.de/publisher/wochenrueckblick-der-spiegel-report-zur-bad-kleinen-story-ist-weder-ein-machwerk-noch-ist-er-absurd-1fdbc71b7b14f4561eaea2b6bb4b9408|titel=Der „Spiegel“-Report zur Bad-Kleinen-Story ist weder ein „Machwerk“ noch ist er „absurd“|hrsg=MEEDIA|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Po navedbah organizacije Correctiv je sodišče razsodilo, da Correctiv ne sme povezati obvestila o preverjanju dejstev na Facebooku v določenem jeziku z objavo na blogu ''Achgut''. Članek Correctiv (preverjanje dejstev) ni bil predmet ugovorov. Sodišče je v svoji obrazložitvi predlagalo manj dvoumno formulacijo, s katero je bilo obvestilo ponovno objavljeno. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2020/10/30/faktenbasierte-berichterstattung-zum-coronavirus-correctiv-zum-urteil-des-olg-karlsruhe/|titel=Für eine faktenbasierte, journalistische Berichterstattung zum Coronavirus: Correctiv zum Urteil des OLG Karlsruhe|werk=correctiv.org|datum=2020-10-30|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Pravni spor z Ulrichom Vosgeraujem glede odlomka iz članka »Tajni načrt proti Nemčiji« === Na zahtevo Ulricha Vosgeraua je hamburško regionalno sodišče izdalo začasno odredbo zoper odlomek iz poročila organizacije Correctiv z naslovom » Tajni načrt proti Nemčiji «. Odredba se nanaša na domnevno izjavo Vosgeraua glede pritožb glede pregleda volitev. Correctiv je napačno citiral Vosgerauja, ko je trdil, da verjame, da bodo množične pritožbe uspešne. Sodišče je razsodilo, da Correctiv ne more dokazati točnosti citata, in razsodilo v korist tožnika. Drugi deli predloga, kot so reprodukcija njegovih odgovorov na poizvedbo Correctiv in izjave o glasovanju po pošti, so bili zavrnjeni. Sodišče je ugotovilo, da je Correctiv natančno poročal o Vosgeraujevih izjavah. Vosgerau se lahko pritoži zoper zavrnjene dele, medtem ko se Correctiv lahko pritoži zoper začasno odredbo. <ref>{{Internetquelle|url=https://justiz.hamburg.de/gerichte/oberlandesgericht/gerichtspressestelle/unterlassungsantrag-gegen-correctiv-berichterstattung-nur-teilweise-erfolgreich--635106|titel=Unterlassungsantrag gegen Correctiv-Berichterstattung nur teilweise erfolgreich|zugriff=2025-01-07}}</ref> == Navzkrižje interesov == === Spor okoli Boda Hombacha === Bodo Hombach je imel dvojno vlogo, kot vodja etičnega odbora pri podjetju Correctiv in član upravnega odbora fundacije Brost, ki jo je leta 2016 zaradi navzkrižja interesov končal z odstopom iz etičnega odbora. Po poročanju Kressnewsa je tesna povezava Davida Schravena s Hombachom privedla do navzkrižja interesov, saj je bil predsednik upravnega odbora fundacije Brost, Wolfgang Heit, kot zdravnik, prizadet zaradi raziskave podjetja Correctiv o "Evrih za zdravnike", kar je privedlo do zmanjšanja finančne podpore fundacije Brost za Correctiv in do Hombachovega odstopa. Kressnewsove trditve so bile zavrnjene kot netočne. <ref name="kress">{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/137813-schwerwiegender-interessenkonflikt-bodo-hombach-david-schraven-correctiv-und-die-brost-stiftung.html|titel=Bodo Hombach, David Schraven, Correctiv und die Brost-Stiftung|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-05-31|zugriff=2020-07-21}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/138591-maerchenstunde-mit-david-schraven.html|titel=Märchenstunde mit David Schraven|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-09-19|zugriff=2020-07-21}}</ref> === Sodelovanje aktivistov v raziskavah === Septembra 2020 je Welt am Sonntag kritiziral dejstvo, da so aktivisti organizacije Fridays for Future, vključno s Carlo Reemtsma, raziskovali vpletenost občin Severnega Porenja-Vestfalije v energetska podjetja v imenu organizacije Correctiv, ne da bi bilo to občinam, ki so sodelovale v raziskavi, očitno. To je kritiziral tudi predsednik DJV Frank Überall. Po mnenju organizacije Correctiv takšne preiskave niso mogoče brez pomoči državljanov ali lokalnih medijev. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus215613486/Fridays-for-Future-Klimaaktivisten-beteiligen-sich-an-Correctiv-Recherche.html|titel=Fridays for Future: Klimaaktivisten beteiligen sich an Correctiv-Recherche|werk=Die Welt|datum=2020-09-13|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Poslovodja prestopi v volilno ekipo Roberta Habecka === Novembra 2024 je sodirektorica Jeanette Gusko zapustila organizacijo Correctiv, da bi se pred zveznimi volitvami leta 2025 udeležila kampanje za zveznega ministra za gospodarstvo [[Robert Habeck|Roberta Habecka]] (Zeleni). <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/correctiv-geschaeftsfuehrerin-gusko-macht-wahlkampf-fuer-habeck-110108898.html|titel=„Correctiv“-Geschäftsführerin Gusko macht Wahlkampf für Habeck|datum=2024-11-13|zugriff=2024-11-15|sprache=de}}</ref> Po mnenju novinarja ''Welt'' Andreasa Rosenfelderja primer kaže, kako mediji škodujejo verodostojnosti politike in novinarstva. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus254511644/Wahlkampf-Der-Correctiv-Regierungs-Komplex.html|titel=Wahlkampf: Der „Correctiv“-Regierungs-Komplex - WELT|zugriff=2024-11-16|sprache=de}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Neprofitne organizacije]] [[Kategorija:Preiskovalno novinarstvo]] jj8a8i72vnihdpcwwllj96zwhj0zuy6 Modul:Params 828 587407 6665434 6646803 2026-04-25T16:33:06Z Grufo 224196 Upstream updates 6665434 Scribunto text/plain require[[strict]] --- --- --- LOCAL ENVIRONMENT --- --- ________________________________ --- --- --- --[[ Abstract utilities ]]-- ---------------------------- -- Helper function for `string.gsub()` (for managing zero-padded numbers) local function zero_padded (str) return ('%03d%s'):format(#str, str) end -- Helper function for `table.sort()` (for natural sorting) local function natural_sort (var1, var2) return var1:gsub('%d+', zero_padded) < var2:gsub('%d+', zero_padded) end -- Parse a parameter name string and return it as a string or a number local function get_parameter_name (par_str) local ret = par_str:match'^%s*(.-)%s*$' if ret ~= '0' and ret:find'^%-?[1-9]%d*$' == nil then return ret end return tonumber(ret) end -- Return a copy or a reference to a table local function copy_or_ref_table (src, refonly) if refonly then return src end local newtab = {} for key, val in pairs(src) do newtab[key] = val end return newtab end -- Remove some numeric elements from a table, shifting everything to the left local function remove_numeric_keys (tbl, idx, len) local cache, tmp = {}, idx + len - 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key >= idx then if key > tmp then cache[key - len] = val end tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end -- Make a reduced copy of a table (shifting in both directions if necessary) local function copy_table_reduced (tbl, idx, len) local ret, tmp = {}, idx + len - 1 if idx > 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key < idx then ret[key] = val elseif key > tmp then ret[key - len] = val end end elseif tmp > 0 then local nshift = 1 - idx for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' then ret[key] = val elseif key > tmp then ret[key - tmp] = val elseif key < idx then ret[key + nshift] = val end end else for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key > tmp then ret[key] = val elseif key < idx then ret[key + len] = val end end end return ret end -- Make an expanded copy of a table (shifting in both directions if necessary) local function copy_table_expanded (tbl, idx, len) local ret, tmp = {}, idx + len - 1 if idx > 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key < idx then ret[key] = val else ret[key + len] = val end end elseif tmp > 0 then local nshift = idx - 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' then ret[key] = val elseif key > 0 then ret[key + tmp] = val elseif key < 1 then ret[key + nshift] = val end end else for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key > tmp then ret[key] = val else ret[key - len] = val end end end return ret end -- Move a key from a table to another, but only if under a different name and -- always parsing numeric strings as numbers local function steal_if_renamed (val, src, skey, dest, dkey) local realkey = get_parameter_name(dkey) if skey ~= realkey then dest[realkey] = val src[skey] = nil end end -- Given a table, create two new tables containing the sorted list of keys local function get_key_list_sorted (tbl, sort_fn) local nums, words, nn, nw = {}, {}, 0, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then nn = nn + 1 nums[nn] = key else nw = nw + 1 words[nw] = key end end table.sort(nums) table.sort(words, sort_fn) return nums, words, nn, nw end --[[ Public strings ]]-- ------------------------ -- Special match keywords (functions and modifiers MUST avoid these names) local mkeywords = { ['or'] = 0, pattern = 1, plain = 2, strict = 3 } -- Sort functions (functions and modifiers MUST avoid these names) local sortfunctions = { alphabetically = false, naturally = natural_sort } -- Callback styles for the `mapping_*` and `renaming_*` class of modifiers -- (functions and modifiers MUST avoid these names) --[[ Meanings of the columns: col[1] = Loop type (0-3) col[2] = Number of module arguments that the style requires (1-3) col[3] = Minimum number of sequential parameters passed to the callback col[4] = Name of the callback parameter where to place each parameter name col[5] = Name of the callback parameter where to place each parameter value col[6] = Argument in the modifier's invocation that will override `col[4]` col[7] = Argument in the modifier's invocation that will override `col[5]` A value of `-1` indicates that no meaningful value is stored (i.e. `nil`) ]]-- local mapping_styles = { names_and_values = { 3, 2, 2, 1, 2, -1, -1 }, values_and_names = { 3, 2, 2, 2, 1, -1, -1 }, values_only = { 1, 2, 1, -1, 1, -1, -1 }, names_only = { 2, 2, 1, 1, -1, -1, -1 }, names_and_values_as = { 3, 4, 0, -1, -1, 2, 3 }, names_only_as = { 2, 3, 0, -1, -1, 2, -1 }, values_only_as = { 1, 3, 0, -1, -1, -1, 2 }, blindly = { 0, 2, 0, -1, -1, -1, -1 } } -- Memory slots (functions and modifiers MUST avoid these names) local memoryslots = { h = 'header', f = 'footer', i = 'itersep', l = 'lastsep', n = 'ifngiven', p = 'pairsep', s = 'oxfordsep' } -- Possible trimming modes for the `parsing` modifier local trim_parse_opts = { trim_none = { false, false }, trim_positional = { false, true }, trim_named = { true, false }, trim_all = { true, true } } -- Possible string modes for the iteration separator in the `parsing` and -- `reinterpreting` modifiers local isep_parse_opts = { splitter_pattern = false, splitter_string = true } -- Possible string modes for the key-value separator in the `parsing` and -- `reinterpreting` modifiers local psep_parse_opts = { setter_pattern = false, setter_string = true } -- Possible position references for the `splicing` modifier local position_references = { add_nothing = 0, add_smallest_number = 1, add_last_of_sequence = 2, add_largest_number = 3 } -- Functions and modifiers MUST avoid these names too: `let` --[[ Module's private environment ]]-- -------------------------------------- -- Hard-coded name of the module (to avoid going through `frame:getTitle()`) local modulename = 'Module:Params' -- The functions listed here declare that they don't need the `frame.args` -- metatable to be copied into a regular table; if they are modifiers they also -- guarantee that they will make their own (modified) copy available local refpipe = { call_for_each_group = true, coins = true, count = true, evaluating = true, for_each = true, list = true, list_values = true, list_maybe_with_names = true, value_of = true } -- The functions listed here declare that they don't need the -- `frame:getParent().args` metatable to be copied into a regular table; if -- they are modifiers they also guarantee that they will make their own -- (modified) copy available local refparams = { call_for_each_group = true, combining = true, combining_by_calling = true, combining_values = true, concat_and_call = true, concat_and_invoke = true, concat_and_magic = true, count = true, grouping_by_calling = true, mixing_names_and_values = true, renaming_by_mixing = true, renaming_to_sequence = true, renaming_to_uppercase = true, renaming_to_lowercase = true, --renaming_to_values = true, shifting = true, splicing = true, --swapping_names_and_values = true, value_of = true, with_name_matching = true } -- Maximum number of numeric parameters that can be filled, if missing (we -- chose an arbitrary number for this constant; you can discuss about its -- optimal value at Module talk:Params) local maxfill = 1024 -- The private table of functions local library = {} -- Functions and modifiers that can only be invoked in first position local static_iface = {} -- Create a new context local function context_new (child_frame) local ctx = {} ctx.frame = child_frame:getParent() ctx.opipe = child_frame.args ctx.oparams = ctx.frame.args ctx.firstposonly = static_iface ctx.iterfunc = pairs ctx.sorttype = 0 ctx.n_parents = 0 ctx.n_children = 0 ctx.n_available = maxfill return ctx end -- Move to the next action within the user-given list local function context_iterate (ctx, n_forward) local nextfn if ctx.pipe[n_forward] ~= nil then nextfn = ctx.pipe[n_forward]:match'^%s*(.*%S)' end if nextfn == nil then error(modulename .. ': You must specify a function to call', 0) end if library[nextfn] == nil then if ctx.firstposonly[nextfn] == nil then error(modulename .. ': The function ‘' .. nextfn .. '’ does not exist', 0) else error(modulename .. ': The ‘' .. nextfn .. '’ directive can only appear in first position', 0) end end remove_numeric_keys(ctx.pipe, 1, n_forward) return library[nextfn] end -- Main loop local function main_loop (ctx, start_with) local fn = start_with repeat fn = fn(ctx) until not fn if ctx.n_parents > 0 then error(modulename .. ': One or more ‘merging_substack’ directives are missing', 0) end if ctx.n_children > 0 then error(modulename .. ', For some of the snapshots either the ‘flushing’ directive is missing or a group has not been properly closed with ‘merging_substack’', 0) end end -- Load a `setting`-like directive string into the `dest` table local function set_strings (dest, opts, start_from) local cmd if opts[start_from] == nil then return start_from - 1 end cmd = opts[start_from]:gsub('%s+', ''):gsub('/+', '/') :match'^/*(.*[^/])' if cmd == nil then return start_from end local amap, sep, argc = {}, string.byte('/'), start_from + 1 local vname local chr for idx = 1, #cmd do chr = cmd:byte(idx) if chr == sep then for key, val in ipairs(amap) do dest[val] = opts[argc] amap[key] = nil end argc = argc + 1 else vname = memoryslots[string.char(chr)] if vname == nil then error(modulename .. ', ‘setting’: Unknown slot ‘' .. string.char(chr) .. '’', 0) end table.insert(amap, vname) end end for key, val in ipairs(amap) do dest[val] = opts[argc] end return argc end -- Add a new stack of parameters to `ctx.children` local function push_cloned_stack (ctx, tbl) local newparams = {} local currsnap = ctx.n_children + 1 if ctx.children == nil then ctx.children = { newparams } else ctx.children[currsnap] = newparams end for key, val in pairs(tbl) do newparams[key] = val end ctx.n_children = currsnap end -- Parse a raw argument containing a `sortfunctions` directive, or -- `'without_sorting'`, or `nil` local function load_sort_opt (raw_arg) if raw_arg == nil then return nil, 1, false end local tmp = raw_arg:match'^%s*(.-)%s*$' if tmp == 'without_sorting' then return nil, 2, false end tmp = sortfunctions[tmp] if tmp == nil then return nil, 1, false end return tmp or nil, 2, true end -- Parse optional user arguments of type `...|[let]|[...][number of additional -- parameters]|[parameter 1]|[parameter 2]|[...]` local function load_child_opts (src, start_from, append_after) local tbl, pin = {}, start_from local names if src[pin] ~= nil and src[pin]:match'^%s*let%s*$' and src[pin + 1] ~= nil and src[pin + 2] ~= nil then names = {} repeat names[get_parameter_name(src[pin + 1])] = src[pin + 2] pin = pin + 3 until src[pin] == nil or not src[pin]:match'^%s*let%s*$' or src[pin + 1] == nil or src[pin + 2] == nil end local tmp = tonumber(src[pin]) if tmp ~= nil and math.floor(tmp) == tmp then if tmp < 0 then tmp = -1 end local shf = append_after - pin for idx = pin + 1, pin + tmp do tbl[idx + shf] = src[idx] end pin = pin + tmp + 1 end if names ~= nil then for key, val in pairs(names) do tbl[key] = val end end return tbl, pin end -- Load the optional arguments of some of the `mapping_*` and `renaming_*` -- class of modifiers local function load_callback_opts (src, n_skip, default_style) local style local shf local tmp = src[n_skip + 1] if tmp ~= nil then style = mapping_styles[tmp:match'^%s*(.-)%s*$'] end if style == nil then style, shf = default_style, n_skip - 1 else shf = n_skip end local n_exist, karg, varg = style[3], style[4], style[5] tmp = style[6] if tmp > -1 then karg = src[tmp + shf]:match'^%s*(.-)%s*$' if karg == '0' or karg:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then karg = tonumber(karg) n_exist = math.max(n_exist, karg) end end tmp = style[7] if tmp > -1 then varg = src[tmp + shf]:match'^%s*(.-)%s*$' if varg == '0' or varg:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then varg = tonumber(varg) n_exist = math.max(n_exist, varg) end end local dest, nargs = load_child_opts(src, style[2] + shf, n_exist) tmp = style[1] if (tmp == 3 or tmp == 2) and dest[karg] ~= nil then tmp = tmp - 2 end if (tmp == 3 or tmp == 1) and dest[varg] ~= nil then tmp = tmp - 1 end return dest, nargs, tmp, karg, varg end -- Parse the arguments of some of the `mapping_*` and `renaming_*` class of -- modifiers local function load_replace_args (opts, whoami) if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No pattern string was given', 0) end if opts[2] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No replacement string was given', 0) end local ptn, repl, nmax, argc = opts[1], opts[2], tonumber(opts[3]), 3 if nmax ~= nil or (opts[3] or ''):match'^%s*$' ~= nil then argc = 4 end local flg = opts[argc] if flg ~= nil then flg = mkeywords[flg:match'^%s*(.-)%s*$'] end if flg == 0 then flg = nil elseif flg ~= nil then argc = argc + 1 end return ptn, repl, nmax, flg, argc, (nmax ~= nil and nmax < 1) or (flg == 3 and ptn == repl) end -- Parse the arguments of the `with_*_matching` class of modifiers local function load_pattern_args (opts, whoami) local ptns, state, nptns, cnt = {}, 0, 0, 1 local keyw for _, val in ipairs(opts) do if state == 0 then nptns, state = nptns + 1, -1 ptns[nptns] = { val, false, false } else keyw = val:match'^%s*(.*%S)' if keyw == nil or mkeywords[keyw] == nil or ( state > 0 and mkeywords[keyw] > 0 ) then break else state = mkeywords[keyw] if state > 1 then ptns[nptns][2] = true end if state == 3 then ptns[nptns][3] = true end end end cnt = cnt + 1 end if state == 0 then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No pattern was given', 0) end return ptns, nptns, cnt end -- Load the optional arguments of the `parsing` and `reinterpreting` modifiers local function load_parse_opts (opts, start_from, isp, psp) local tmp local optslots, noptslots, argc = { true, true, true }, 3, start_from local trimn, trimu, iplain, pplain = true, false, true, true repeat noptslots, tmp = noptslots - 1, opts[argc] if tmp == nil then break end tmp = tmp:match'^%s*(.-)%s*$' if optslots[1] ~= nil and trim_parse_opts[tmp] ~= nil then tmp = trim_parse_opts[tmp] trimn, trimu = tmp[1], tmp[2] optslots[1] = nil elseif optslots[2] ~= nil and isep_parse_opts[tmp] ~= nil then argc = argc + 1 iplain, isp = isep_parse_opts[tmp], opts[argc] optslots[2] = nil elseif optslots[3] ~= nil and psep_parse_opts[tmp] ~= nil then argc = argc + 1 pplain, psp = psep_parse_opts[tmp], opts[argc] optslots[3] = nil else break end argc = argc + 1 until noptslots < 1 return isp, iplain, psp, pplain, trimn, trimu, argc end -- Map parameters' values using a custom callback and a referenced table local value_maps = { [0] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key in pairs(tbl) do tbl[key] = fn() end end, [1] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do margs[varg] = val tbl[key] = fn() end end, [2] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key in pairs(tbl) do margs[karg] = key tbl[key] = fn() end end, [3] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do margs[karg] = key margs[varg] = val tbl[key] = fn() end end } -- Private table for `map_names()` local name_thieves = { [0] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [1] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[varg] = val steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [2] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[karg] = key steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [3] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[karg] = key rargs[varg] = val steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end } -- Map parameters' names using a custom callback and a referenced table local function map_names (tbl, rargs, karg, varg, looptype, fn) local cache = {} name_thieves[looptype](cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end -- Return a new table that contains `src` regrouped according to the numeric -- suffixes in its keys local function make_groups (src) -- NOTE: `src` might be the original metatable! local prefix local gid local groups = {} for key, val in pairs(src) do -- `key` must only be a string or a number... if type(key) == 'string' then prefix, gid = key:match'^%s*(.-)%s*(%-?%d*)%s*$' gid = tonumber(gid) or '' else prefix = '' gid = key end if groups[gid] == nil then groups[gid] = {} end if prefix == '0' or prefix:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then prefix = tonumber(prefix) if prefix < 1 then prefix = prefix - 1 end end groups[gid][prefix] = val end return groups end -- Split into parts a string containing the `$#` and `$@` placeholders and -- return the information as a skeleton table, a canvas table and a length local function parse_placeholder_string (target) local skel = {} local canvas = {} local idx = 1 local s_pos = 1 local e_pos = string.find(target, '%$[@#]', 1, false) while e_pos ~= nil do canvas[idx] = target:sub(s_pos, e_pos - 1) skel[idx + 1] = target:sub(e_pos, e_pos + 1) == '$@' idx = idx + 2 s_pos = e_pos + 2 e_pos = string.find(target, '%$[@#]', s_pos, false) end if (s_pos > target:len()) then idx = idx - 1 else canvas[idx] = target:sub(s_pos) end return skel, canvas, idx end -- Populate a table by parsing a parameter string local function parse_parameter_string (tbl, str, isp, ipl, psp, ppl, trn, tru) local key local val local spos1 local spos2 local pos1 local pos2 local pos3 = 0 local idx = 1 local lenplone = #str + 1 if isp == nil or isp == '' then if psp == nil or psp == '' then if tru then tbl[idx] = str:match'^%s*(.-)%s*$' else tbl[idx] = str end return idx end spos1, spos2 = str:find(psp, 1, ppl) if spos1 == nil then key = idx if tru then val = str:match'^%s*(.-)%s*$' else val = str end idx = idx + 1 else key = get_parameter_name(str:sub(1, spos1 - 1)) val = str:sub(spos2 + 1) if trn then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end end tbl[key] = val return idx end if psp == nil or psp == '' then repeat pos1 = pos3 + 1 pos2, pos3 = str:find(isp, pos1, ipl) val = str:sub(pos1, (pos2 or lenplone) - 1) if tru then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end tbl[idx] = val idx = idx + 1 until pos2 == nil return idx end repeat pos1 = pos3 + 1 pos2, pos3 = str:find(isp, pos1, ipl) val = str:sub(pos1, (pos2 or lenplone) - 1) spos1, spos2 = val:find(psp, 1, ppl) if spos1 == nil then key = idx if tru then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end idx = idx + 1 else key = get_parameter_name(val:sub(1, spos1 - 1)) val = val:sub(spos2 + 1) if trn then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end end tbl[key] = val until pos2 == nil return idx end -- Heavy lifting for `combining` and `combining_values` local function combine_parameters (ctx, keyval_fn, whoami) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! This function -- MUST create a copy of it before returning local opts = ctx.pipe if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No parameter name was provided', 0) end local tbl = ctx.params local vars = {} local sortfn, tmp, do_sort = load_sort_opt(opts[2]) local argc = set_strings(vars, opts, tmp + 1) if argc < tmp then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No setting directive was given', 0) end tmp = true for _ in pairs(tbl) do tmp = false break end if tmp then if vars.ifngiven ~= nil then ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = vars.ifngiven } elseif tbl == ctx.oparams then ctx.params = {} end return argc end local cache local len if do_sort then local words cache, words, len, tmp = get_key_list_sorted(tbl, sortfn) for idx = 1, tmp do cache[len + idx] = words[idx] end len = len + tmp else cache = {} len = 0 for key in pairs(tbl) do len = len + 1 cache[len] = key end end local pmap, nss, kvs, pps = {}, 0, vars.pairsep or '', vars.itersep or '' for idx = 1, len do tmp = cache[idx] pmap[nss + 1] = pps pmap[nss + 2] = keyval_fn(tmp, tbl[tmp], kvs) nss = nss + 2 end tmp = vars.oxfordsep or vars.lastsep if tmp ~= nil and nss > 4 then pmap[nss - 1] = tmp elseif nss > 2 and vars.lastsep ~= nil then pmap[nss - 1] = vars.lastsep end pmap[1] = vars.header or '' if vars.footer ~= nil then pmap[nss + 1] = vars.footer end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = table.concat(pmap) } return argc end -- Concatenate the numeric keys from the table of parameters to the numeric -- keys from the table of options; non-numeric keys from the table of options -- will prevail over colliding non-numeric keys from the table of parameters local function concat_params (ctx) local retval, tbl, nmax = {}, ctx.params, table.maxn(ctx.pipe) if ctx.subset == 1 then -- We need only the sequence for key, val in ipairs(tbl) do retval[key + nmax] = val end else if ctx.subset == -1 then for key in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key > 0 then retval[key + nmax] = val else retval[key] = val end end end for key, val in pairs(ctx.pipe) do retval[key] = val end return retval end -- Flush the parameters by calling a custom function for each value (after this -- function has been invoked `ctx.params` will be no longer usable) local function flush_params (ctx, fn) local tbl = ctx.params if ctx.subset == 1 then for key, val in ipairs(tbl) do fn(key, val) end return end if ctx.subset == -1 then for key, val in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end end if ctx.sorttype > 0 then local nums, words, nn, nw = get_key_list_sorted(tbl, natural_sort) if ctx.sorttype == 2 then for idx = 1, nw do fn(words[idx], tbl[words[idx]]) end for idx = 1, nn do fn(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end return end for idx = 1, nn do fn(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end for idx = 1, nw do fn(words[idx], tbl[words[idx]]) end return end if ctx.subset ~= -1 then for key, val in ipairs(tbl) do fn(key, val) tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do fn(key, val) end end -- Flush the parameters by calling one of two custom functions for each value -- (after this function has been invoked `ctx.params` will be no longer usable) local function mixed_flush_params (ctx, fn_seq, fn_oth) if ctx.subset == 1 then for key, val in ipairs(ctx.params) do fn_seq(key, val) end return end if ctx.subset == -1 then flush_params(ctx, fn_oth) return end local tbl = ctx.params if ctx.sorttype > 0 then local nums, words, nn, nw = get_key_list_sorted(tbl, natural_sort) local sequence = {} for key, val in ipairs(tbl) do sequence[key] = val end if ctx.sorttype == 2 then for idx = 1, nw do fn_oth(words[idx], tbl[words[idx]]) end end for idx = 1, nn do if sequence[nums[idx]] then fn_seq(nums[idx], sequence[nums[idx]]) else fn_oth(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end end if ctx.sorttype ~= 2 then for idx = 1, nw do fn_oth(words[idx], tbl[words[idx]]) end end return end for key, val in ipairs(tbl) do fn_seq(key, val) tbl[key] = nil end for key, val in pairs(tbl) do fn_oth(key, val) end end -- Finalize and return a concatenated list local function finalize_and_return_concatenated_list (ctx, lst, len, modsize) if len > 0 then local tmp = ctx.oxfordsep or ctx.lastsep if tmp ~= nil and len > modsize * 2 then lst[len - modsize + 1] = tmp elseif len > modsize and ctx.lastsep ~= nil then lst[len - modsize + 1] = ctx.lastsep end lst[1] = ctx.header or '' if ctx.footer ~= nil then lst[len + 1] = ctx.footer end ctx.text = table.concat(lst) else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end end --[[ Modifiers ]]-- ----------------------------- -- Syntax: #invoke:params|sequential|pipe to library.sequential = function (ctx) if ctx.subset == -1 then error(modulename .. ': The two directives ‘non-sequential’ and ‘sequential’ are in contradiction with each other', 0) end if ctx.sorttype > 0 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ and ‘reassorted’ directives are redundant when followed by ‘sequential’', 0) end ctx.iterfunc = ipairs ctx.subset = 1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|non-sequential|pipe to library['non-sequential'] = function (ctx) if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The two directives ‘sequential’ and ‘non-sequential’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.iterfunc = pairs ctx.subset = -1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|all_sorted|pipe to library.all_sorted = function (ctx) if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ directive is redundant after ‘sequential’', 0) end if ctx.sorttype == 2 then error(modulename .. ': The two directives ‘reassorted’ and ‘sequential’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.sorttype = 1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|reassorted|pipe to library.reassorted = function (ctx) if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘reassorted’ directive is redundant after ‘sequential’', 0) end if ctx.sorttype == 1 then error(modulename .. ': The two directives ‘sequential’ and ‘reassorted’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.sorttype = 2 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|setting|directives|...|pipe to library.setting = function (ctx) local argc = set_strings(ctx, ctx.pipe, 1) if argc < 2 then error(modulename .. ', ‘setting’: No directive was given', 0) end return context_iterate(ctx, argc + 1) end -- Syntax: #invoke:params|scoring|new parameter name|pipe to --[[ library.scoring = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘scoring’: No parameter name was provided', 0) end local retval = 0 for _ in pairs(ctx.params) do retval = retval + 1 end ctx.params[ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$'] = tostring(retval) return context_iterate(ctx, 2) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|squeezing|pipe to library.squeezing = function (ctx) local store, indices, tbl, newlen = {}, {}, ctx.params, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then newlen = newlen + 1 indices[newlen] = key store[key] = val tbl[key] = nil end end table.sort(indices) for idx = 1, newlen do tbl[idx] = store[indices[idx]] end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|filling_the_gaps|pipe to library.filling_the_gaps = function (ctx) local tbl, tmp, nmin, nmax, nnums = ctx.params, {}, 1, nil, -1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if nmax == nil then if key < nmin then nmin = key end nmax = key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end nnums = nnums + 1 tmp[key] = val end end if nmax ~= nil and nmax - nmin > nnums then ctx.n_available = ctx.n_available + nmin + nnums - nmax if ctx.n_available < 0 then error(modulename .. ', ‘filling_the_gaps’: It is possible to fill at most ' .. tostring(maxfill) .. ' parameters', 0) end for idx = nmin, nmax, 1 do tbl[idx] = '' end for key, val in pairs(tmp) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|clearing|pipe to library.clearing = function (ctx) local tbl = ctx.params local numerics = {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil end end for key, val in ipairs(numerics) do tbl[key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|cutting|left cut|right cut|pipe to library.cutting = function (ctx) local lcut = tonumber(ctx.pipe[1]) if lcut == nil or math.floor(lcut) ~= lcut then error(modulename .. ', ‘cutting’: Left cut must be an integer number', 0) end local rcut = tonumber(ctx.pipe[2]) if rcut == nil or math.floor(rcut) ~= rcut then error(modulename .. ', ‘cutting’: Right cut must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params local len = #tbl if lcut < 0 then lcut = len + lcut end if rcut < 0 then rcut = len + rcut end local tot = lcut + rcut if tot > 0 then local cache = {} if tot >= len then for key in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end tot = len else for idx = len - rcut + 1, len, 1 do tbl[idx] = nil end for idx = 1, lcut, 1 do tbl[idx] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key > 0 then if key > len then cache[key - tot] = val else cache[key - lcut] = val end tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|cropping|left crop|right crop|pipe to library.cropping = function (ctx) local lcut = tonumber(ctx.pipe[1]) if lcut == nil or math.floor(lcut) ~= lcut then error(modulename .. ', ‘cropping’: Left crop must be an integer number', 0) end local rcut = tonumber(ctx.pipe[2]) if rcut == nil or math.floor(rcut) ~= rcut then error(modulename .. ', ‘cropping’: Right crop must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params local nmin local nmax for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if nmin == nil then nmin, nmax = key, key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end end end if nmin ~= nil then local len = nmax - nmin + 1 if lcut < 0 then lcut = len + lcut end if rcut < 0 then rcut = len + rcut end if lcut + rcut - len > -1 then for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then tbl[key] = nil end end elseif lcut + rcut > 0 then for idx = nmax - rcut + 1, nmax do tbl[idx] = nil end for idx = nmin, nmin + lcut - 1 do tbl[idx] = nil end local lshift = nmin + lcut - 1 if lshift > 0 then for idx = lshift + 1, nmax, 1 do tbl[idx - lshift] = tbl[idx] tbl[idx] = nil end end end end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|purging|start offset|length|pipe to library.purging = function (ctx) local idx = tonumber(ctx.pipe[1]) if idx == nil or math.floor(idx) ~= idx then error(modulename .. ', ‘purging’: Start offset must be an integer number', 0) end local len = tonumber(ctx.pipe[2]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘purging’: Length must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params if len < 1 then len = len + table.maxn(tbl) if idx > len then return context_iterate(ctx, 3) end len = len - idx + 1 end ctx.params = copy_table_reduced(tbl, idx, len) return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|backpurging|start offset|length|pipe to library.backpurging = function (ctx) local last = tonumber(ctx.pipe[1]) if last == nil or math.floor(last) ~= last then error(modulename .. ', ‘backpurging’: Start offset must be an integer number', 0) end local len = tonumber(ctx.pipe[2]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘backpurging’: Length must be an integer number', 0) end local idx local tbl = ctx.params if len > 0 then idx = last - len + 1 else for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and (idx == nil or key < idx) then idx = key end end if idx == nil then return context_iterate(ctx, 3) end idx = idx - len if last < idx then return context_iterate(ctx, 3) end len = last - idx + 1 end ctx.params = copy_table_reduced(ctx.params, idx, len) return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|shifting|addend|pipe to library.shifting = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local nshift = tonumber(ctx.pipe[1]) if nshift == nil or nshift == 0 or math.floor(nshift) ~= nshift then error(modulename .. ', ‘shifting’: A non-zero integer number must be provided', 0) end local tbl = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'number' then tbl[key + nshift] = val else tbl[key] = val end end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|reversing_numeric_names|pipe to library.reversing_numeric_names = function (ctx) local tbl, numerics, nmax = ctx.params, {}, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil if key > nmax then nmax = key end end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[nmax - key + 1] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|pivoting_numeric_names|pipe to --[[ library.pivoting_numeric_names = function (ctx) local tbl = ctx.params local shift = #tbl + 1 if shift < 2 then return library.reversing_numeric_names(ctx) end local numerics = {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[shift - key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|mirroring_numeric_names|pipe to --[[ library.mirroring_numeric_names = function (ctx) local tbl, numerics = ctx.params, {} local nmax local nmin for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil if nmax == nil then nmin, nmax = key, key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[nmax + nmin - key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|swapping_numeric_names|pipe to --[[ library.swapping_numeric_names = function (ctx) local tbl, cache, nsize = ctx.params, {}, 0 local tmp for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then nsize = nsize + 1 cache[nsize] = key end end table.sort(cache) for idx = math.floor(nsize / 2), 1, -1 do tmp = tbl[cache[idx] ] tbl[cache[idx] ] = tbl[cache[nsize - idx + 1] ] tbl[cache[nsize - idx + 1] ] = tmp end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|sorting_sequential_values|[criterion]|pipe to library.sorting_sequential_values = function (ctx) local sortfn if ctx.pipe[1] ~= nil then sortfn = sortfunctions[ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$'] end if sortfn then table.sort(ctx.params, sortfn) else table.sort(ctx.params) end -- i.e. either `false` or `nil` if sortfn == nil then return context_iterate(ctx, 1) end return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|splicing|[add to position]|position|increment| -- [number of elements to write]|...|pipe to library.splicing = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, tbl = ctx.pipe, ctx.params local tmp1 = opts[1] local tmp2 local argc local pos local refp if tmp1 ~= nil then tmp2 = tonumber(tmp1) if tmp2 == nil or math.floor(tmp2) ~= tmp2 then pos, argc, tmp2 = tonumber(opts[2]), 4, tmp1:match'^%s*(.*%S)' if tmp2 ~= nil then refp = position_references[tmp2] if refp == nil then error(modulename .. ', ‘splicing’: ‘' .. tostring(tmp2) .. '’ is not a valid first argument', 0) end else refp = 0 end else pos, argc, refp = tmp2, 3, 0 end else pos, argc, refp = tonumber(opts[2]), 4, 0 end if pos == nil or math.floor(pos) ~= pos then error(modulename .. ', ‘splicing’: The position must be an integer number', 0) end local len = tonumber(opts[argc - 1]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘splicing’: The increment must be an integer number', 0) end if refp == 2 then for _ in ipairs(tbl) do pos = pos + 1 end refp = 0 end tmp1, tmp2 = nil, nil if refp ~= 0 or len ~= 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if tmp1 == nil then tmp1, tmp2 = key, key elseif key < tmp1 then tmp1 = key elseif key > tmp2 then tmp2 = key end end end end if tmp2 == nil then len = 0 elseif refp == 3 then pos = pos + tmp2 elseif refp == 1 then pos = pos + tmp1 end if len > 0 and pos + len > tmp1 and pos <= tmp2 then tbl = copy_table_expanded(tbl, pos, len) elseif len < 0 and pos - len > tmp1 and pos <= tmp2 then tbl = copy_table_reduced(tbl, pos, -len) else tbl = copy_or_ref_table(tbl, tbl ~= ctx.oparams) end ctx.params = tbl tmp1 = tonumber(opts[argc]) if len == 0 and (tmp1 == nil or tmp1 < 1) then error(modulename .. ', ‘splicing’: When the increment is zero the number of elements to add cannot be zero', 0) end if tmp1 == nil or tmp1 < 0 or math.floor(tmp1) ~= tmp1 then return context_iterate(ctx, argc) end tmp2 = argc - pos + 1 for key = pos, pos + tmp1 - 1 do tbl[key] = opts[key + tmp2] end return context_iterate(ctx, argc + tmp1 + 1) end -- Syntax: #invoke:params|imposing|name|value|pipe to library.imposing = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘imposing’: Missing parameter name to impose', 0) end ctx.params[get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = ctx.pipe[2] return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|providing|name|value|pipe to library.providing = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘providing’: Missing parameter name to provide', 0) end local key = get_parameter_name(ctx.pipe[1]) if ctx.params[key] == nil then ctx.params[key] = ctx.pipe[2] end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|discarding|name|[how many]|pipe to library.discarding = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘discarding’: Missing parameter name to discard', 0) end local len = tonumber(ctx.pipe[2]) if len == nil then ctx.params[get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = nil return context_iterate(ctx, 2) end local key = tonumber(ctx.pipe[1]) if key == nil or math.floor(key) ~= key then error(modulename .. ', ‘discarding’: A range was provided, but the initial parameter name is not an integer number', 0) end if len < 1 or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘discarding’: A range can only be an integer number greater than zero', 0) end for idx = key, key + len - 1 do ctx.params[idx] = nil end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|excluding_non-numeric_names|pipe to library['excluding_non-numeric_names'] = function (ctx) local tmp = ctx.params for key, val in pairs(tmp) do if type(key) ~= 'number' then tmp[key] = nil end end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|excluding_numeric_names|pipe to library.excluding_numeric_names = function (ctx) local tmp = ctx.params for key, val in pairs(tmp) do if type(key) == 'number' then tmp[key] = nil end end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|with_name_matching|target 1|[plain flag 1]|[or] -- |[target 2]|[plain flag 2]|[or]|[...]|[target N]|[plain flag -- N]|pipe to library.with_name_matching = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_name_matching') local tmp local ptn local tbl = ctx.params local newparams = {} for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then tmp = ptn[1] if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tmp = tonumber(tmp) end newparams[tmp] = tbl[tmp] else for key, val in pairs(tbl) do if tostring(key):find(ptn[1], 1, ptn[2]) then newparams[key] = val end end end end ctx.params = newparams return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|with_name_not_matching|target 1|[plain flag 1] -- |[and]|[target 2]|[plain flag 2]|[and]|[...]|[target N]|[plain -- flag N]|pipe to library.with_name_not_matching = function (ctx) local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_name_not_matching') local tbl = ctx.params if nptns == 1 and targets[1][3] then local tmp = targets[1][1] if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tbl[tonumber(tmp)] = nil else tbl[tmp] = nil end return context_iterate(ctx, argc) end local yesmatch local ptn for key in pairs(tbl) do yesmatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if tostring(key) ~= ptn[1] then yesmatch = false break end elseif not tostring(key):find(ptn[1], 1, ptn[2]) then yesmatch = false break end end if yesmatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|with_value_matching|target 1|[plain flag 1]|[or] -- |[target 2]|[plain flag 2]|[or]|[...]|[target N]|[plain flag -- N]|pipe to library.with_value_matching = function (ctx) local tbl = ctx.params local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_value_matching') local nomatch local ptn for key, val in pairs(tbl) do nomatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if val == ptn[1] then nomatch = false break end elseif val:find(ptn[1], 1, ptn[2]) then nomatch = false break end end if nomatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|with_value_not_matching|target 1|[plain flag 1] -- |[and]|[target 2]|[plain flag 2]|[and]|[...]|[target N]|[plain -- flag N]|pipe to library.with_value_not_matching = function (ctx) local tbl = ctx.params local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_value_not_matching') local yesmatch local ptn for key, val in pairs(tbl) do yesmatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if val ~= ptn[1] then yesmatch = false break end elseif not val:find(ptn[1], 1, ptn[2]) then yesmatch = false break end end if yesmatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|trimming_values|pipe to library.trimming_values = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:match'^%s*(.-)%s*$' end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_lowercase|pipe to library.mapping_to_lowercase = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:lower() end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_uppercase|pipe to library.mapping_to_uppercase = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:upper() end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_calling|template name|[call -- style]|[let]|[...][number of additional parameters]|[parameter -- 1]|[parameter 2]|[...]|[parameter N]|pipe to library.mapping_by_calling = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_calling’: No template name was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.values_only) local model = { title = tname, args = margs } value_maps[looptype](ctx.params, margs, karg, varg, function () return ctx.frame:expandTemplate(model) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_invoking|module name|function -- name|[call style]|[let]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.mapping_by_invoking = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: No function name was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 2, mapping_styles.values_only) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = margs } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end value_maps[looptype](ctx.params, margs, karg, varg, function () return tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_magic|parser function|[call -- style]|[let]|[...][number of additional arguments]|[argument -- 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.mapping_by_magic = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_magic’: No parser function was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.values_only) value_maps[looptype](ctx.params, margs, karg, varg, function () return ctx.frame:callParserFunction(magic, margs) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_replacing|target|replace|[count]|[plain -- flag]|pipe to library.mapping_by_replacing = function (ctx) local ptn, repl, nmax, flg, argc, die = load_replace_args(ctx.pipe, 'mapping_by_replacing') if die then return context_iterate(ctx, argc) end local tbl = ctx.params if flg == 3 then for key, val in pairs(tbl) do if val == ptn then tbl[key] = repl end end else if flg == 2 then -- Copied from Module:String's `str._escapePattern()` ptn = ptn:gsub('[%(%)%.%%%+%-%*%?%[%^%$%]]', '%%%0') end for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:gsub(ptn, repl, nmax) end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_mixing|mixing string|pipe to library.mapping_by_mixing = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_mixing’: No mixing string was provided', 0) end local mix = ctx.pipe[1] local tbl = ctx.params if mix == '$#' then for key in pairs(tbl) do tbl[key] = tostring(key) end return context_iterate(ctx, 2) end local skel, cnv, n_parts = parse_placeholder_string(mix) for key, val in pairs(tbl) do for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then cnv[idx] = val else cnv[idx] = tostring(key) end end tbl[key] = table.concat(cnv) end return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_names|pipe to --[[ library.mapping_to_names = function (ctx) local tbl = ctx.params for key in pairs(tbl) do tbl[key] = tostring(key) end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_lowercase|pipe to library.renaming_to_lowercase = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'string' then cache[key:lower()] = val else cache[key] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_uppercase|pipe to library.renaming_to_uppercase = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'string' then cache[key:upper()] = val else cache[key] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_sequence|[sort order]|pipe to library.renaming_to_sequence = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local tbl = ctx.params local sortfn, argc, do_sort = load_sort_opt(ctx.pipe[1]) local cache local len if do_sort then local words local wl cache, words, len, wl = get_key_list_sorted(tbl, sortfn) for idx = 1, len do cache[idx] = tbl[cache[idx]] end for idx = 1, wl do cache[len + idx] = tbl[words[idx]] end else cache = {} len = 0 for _, val in pairs(tbl) do len = len + 1 cache[len] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_calling|template name|[call -- style]|[let]|[...][number of additional parameters]|[parameter -- 1]|[parameter 2]|[...]|[parameter N]|pipe to library.renaming_by_calling = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_calling’: No template name was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.names_only) local model = { title = tname, args = rargs } map_names(ctx.params, rargs, karg, varg, looptype, function () return ctx.frame:expandTemplate(model) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_invoking|module name|function -- name|[call style]|[let]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.renaming_by_invoking = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: No function name was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 2, mapping_styles.names_only) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = rargs } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end map_names(ctx.params, rargs, karg, varg, looptype, function () return tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_magic|parser function|[call -- style]|[let]|[...][number of additional arguments]|[argument -- 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.renaming_by_magic = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_magic’: No parser function was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.names_only) map_names(ctx.params, rargs, karg, varg, looptype, function () return ctx.frame:callParserFunction(magic, rargs) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_replacing|target|replace|[count]|[plain -- flag]|pipe to library.renaming_by_replacing = function (ctx) local ptn, repl, nmax, flg, argc, die = load_replace_args(ctx.pipe, 'renaming_by_replacing') if die then return context_iterate(ctx, argc) end local tbl = ctx.params if flg == 3 then ptn = get_parameter_name(ptn) local val = tbl[ptn] if val ~= nil then tbl[ptn] = nil tbl[get_parameter_name(repl)] = val end else if flg == 2 then -- Copied from Module:String's `str._escapePattern()` ptn = ptn:gsub('[%(%)%.%%%+%-%*%?%[%^%$%]]', '%%%0') end local cache = {} for key, val in pairs(tbl) do steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, tostring(key):gsub(ptn, repl, nmax)) end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_mixing|mixing string|pipe to library.renaming_by_mixing = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_mixing’: No mixing string was provided', 0) end local mix = ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$' local cache = {} local tmp if mix == '$@' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[get_parameter_name(val)] = val end else local skel, canvas, n_parts = parse_placeholder_string(mix) for key, val in pairs(ctx.params) do for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then canvas[idx] = val else canvas[idx] = tostring(key) end end cache[get_parameter_name(table.concat(canvas))] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_values|pipe to --[[ library.renaming_to_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for _, val in pairs(ctx.params) do cache[val] = val end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|grouping_by_calling|template -- name|[let]|[...]|[number of additional arguments]|[argument -- 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.grouping_by_calling = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts = ctx.pipe local tmp if opts[1] ~= nil then tmp = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tmp == nil then error(modulename .. ', ‘grouping_by_calling’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tmp } local tmp, argc = load_child_opts(opts, 2, 0) local gargs = {} for key, val in pairs(tmp) do if type(key) == 'number' and key < 1 then gargs[key - 1] = val else gargs[key] = val end end local groups = make_groups(ctx.params) for gid, group in pairs(groups) do for key, val in pairs(gargs) do group[key] = val end group[0] = gid model.args = group groups[gid] = ctx.frame:expandTemplate(model) end ctx.params = groups return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|parsing|string to parse|[trim flag]|[iteration -- delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter setter]|[...]|pipe to library.parsing = function (ctx) local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘parsing’: No string to parse was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc = load_parse_opts(opts, 2, '|', '=') parse_parameter_string(ctx.params, opts[1], isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|reinterpreting|parameter to reinterpret|[trim -- flag]|[iteration delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter -- setter]|[...]|pipe to library.reinterpreting = function (ctx) local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘reinterpreting’: No parameter to reinterpret was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc = load_parse_opts(opts, 2, '|', '=') local tbl, tmp = ctx.params, get_parameter_name(opts[1]) local str = tbl[tmp] if str ~= nil then tbl[tmp] = nil parse_parameter_string(tbl, str, isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|evaluating|string to parse|[trim flag]|[iteration -- delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter setter]|[...]|pipe to library.evaluating = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘evaluating’: No string to parse was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc = load_parse_opts(opts, 2, '!', ':') if opts[1]:match'^%s*(.*%S)' == nil then ctx.pipe = copy_or_ref_table(opts, opts ~= ctx.opipe) return context_iterate(ctx, argc) end local new_opts, cache = {}, {} local shift = parse_parameter_string(cache, opts[1], isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) - argc for key, val in pairs(opts) do if type(key) ~= 'number' or key < 1 then new_opts[key] = val elseif key >= argc then new_opts[key + shift] = val end end for key, val in pairs(cache) do new_opts[key] = val end ctx.pipe = new_opts return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mixing_names_and_values|mixing string|pipe to library.mixing_names_and_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘mixing_names_and_values’: No mixing string was provided for parameter names', 0) end if ctx.pipe[2] == nil then error(modulename .. ', ‘mixing_names_and_values’: No mixing string was provided for parameter values', 0) end local cache = {} local mix_k, mix_v = ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$', ctx.pipe[2] local tmp if mix_k == '$@' and mix_v == '$@' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[get_parameter_name(val)] = val end elseif mix_k == '$@' and mix_v == '$#' then for key, val in pairs(ctx.params) do cache[get_parameter_name(val)] = tostring(key) end elseif mix_k == '$#' and mix_v == '$#' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[key] = tostring(key) end else local skel_k, cnv_k, n_parts_k = parse_placeholder_string(mix_k) local skel_v, cnv_v, n_parts_v = parse_placeholder_string(mix_v) for key, val in pairs(ctx.params) do tmp = tostring(key) for idx = 2, n_parts_k, 2 do if skel_k[idx] then cnv_k[idx] = val else cnv_k[idx] = tmp end end for idx = 2, n_parts_v, 2 do if skel_v[idx] then cnv_v[idx] = val else cnv_v[idx] = tmp end end cache[get_parameter_name(table.concat(cnv_k))] = table.concat(cnv_v) end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|swapping_names_and_values|pipe to --[[ library.swapping_names_and_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do cache[val] = key end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|combining|new parameter name|[sort order]|setting -- directives|...|pipe to library.combining = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning return context_iterate(ctx, combine_parameters( ctx, function (key, val, kvs) return key .. kvs .. val end, 'combining' ) + 1) end -- Syntax: #invoke:params|combining_values|new parameter name|[sort -- order]|setting directives|...|pipe to library.combining_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning return context_iterate(ctx, combine_parameters( ctx, function (key, val, kvs) return val end, 'combining_values' ) + 1) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_calling|template name|new parameter -- name|pipe to library.combining_by_calling = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local tname = ctx.pipe[1] if tname ~= nil then tname = tname:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_calling’: No template name was provided', 0) end if ctx.pipe[2] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_calling’: No parameter name was provided', 0) end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[2])] = ctx.frame:expandTemplate{ title = tname, args = ctx.params } } return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_invoking|module name|function name|new -- parameter name|pipe to library.combining_by_invoking = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local mname = ctx.pipe[1] if mname ~= nil then mname = mname:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No module name was provided', 0) end local fname = ctx.pipe[2] if fname ~= nil then fname = fname:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No function name was provided', 0) end if ctx.pipe[3] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No parameter name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = ctx.params } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[3])] = tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) } return context_iterate(ctx, 4) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_magic|parser function|new parameter -- name|pipe to library.combining_by_magic = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local magic = ctx.pipe[1] if magic ~= nil then magic = magic:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_magic’: No parser function was provided', 0) end if ctx.pipe[2] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_magic’: No parameter name was provided', 0) end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[2])] = ctx.frame:callParserFunction(magic, ctx.params) } return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|snapshotting|pipe to library.snapshotting = function (ctx) push_cloned_stack(ctx, ctx.params) return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|remembering|pipe to library.remembering = function (ctx) push_cloned_stack(ctx, ctx.oparams) return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|entering_substack|[new]|pipe to library.entering_substack = function (ctx) local tbl = ctx.params local ncurrparent = ctx.n_parents + 1 if ctx.parents == nil then ctx.parents = { tbl } else ctx.parents[ncurrparent] = tbl end ctx.n_parents = ncurrparent if ctx.pipe[1] ~= nil and ctx.pipe[1]:match'^%s*new%s*$' then ctx.params = {} return context_iterate(ctx, 2) end local currsnap = ctx.n_children if currsnap > 0 then ctx.params = ctx.children[currsnap] ctx.children[currsnap] = nil ctx.n_children = currsnap - 1 else local newparams = {} for key, val in pairs(tbl) do newparams[key] = val end ctx.params = newparams end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|pulling|parameter name|pipe to library.pulling = function (ctx) local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘pulling’: No parameter to pull was provided', 0) end local parent local tmp = ctx.n_parents if tmp < 1 then parent = ctx.oparams else parent = ctx.parents[tmp] end tmp = get_parameter_name(opts[1]) if parent[tmp] ~= nil then ctx.params[tmp] = parent[tmp] end return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|detaching_substack|pipe to library.detaching_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘detaching_substack’: No substack has been created', 0) end local parent = ctx.parents[ncurrparent] for key in pairs(ctx.params) do parent[key] = nil end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|dropping_substack|pipe to library.dropping_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘dropping_substack’: No substack has been created', 0) end ctx.params = ctx.parents[ncurrparent] ctx.parents[ncurrparent] = nil ctx.n_parents = ncurrparent - 1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|leaving_substack|pipe to library.leaving_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘leaving_substack’: No substack has been created', 0) end local currsnap = ctx.n_children + 1 if ctx.children == nil then ctx.children = { ctx.params } else ctx.children[currsnap] = ctx.params end ctx.params = ctx.parents[ncurrparent] ctx.parents[ncurrparent] = nil ctx.n_parents = ncurrparent - 1 ctx.n_children = currsnap return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|merging_substack|pipe to library.merging_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘merging_substack’: No substack has been created', 0) end local parent = ctx.parents[ncurrparent] local child = ctx.params ctx.params = parent ctx.parents[ncurrparent] = nil ctx.n_parents = ncurrparent - 1 for key, val in pairs(child) do parent[key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|flushing|pipe to library.flushing = function (ctx) if ctx.n_children < 1 then error(modulename .. ', ‘flushing’: There are no substacks to flush', 0) end local parent = ctx.params local currsnap = ctx.n_children for key, val in pairs(ctx.children[currsnap]) do parent[key] = val end ctx.children[currsnap] = nil ctx.n_children = currsnap - 1 return context_iterate(ctx, 1) end --[[ Functions ]]-- ----------------------------- -- Syntax: #invoke:params|count library.count = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` and `ctx.params` might be the original metatables! local retval = 0 for _ in ctx.iterfunc(ctx.params) do retval = retval + 1 end if ctx.subset == -1 then retval = retval - #ctx.params end ctx.text = retval return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_call|template name|[prepend 1]|[prepend 2] -- |[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named item n=value -- n]|[...] library.concat_and_call = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_call’: No template name was provided', 0) end remove_numeric_keys(opts, 1, 1) ctx.text = ctx.frame:expandTemplate{ title = tname, args = concat_params(ctx) } return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_invoke|module name|function name|[prepend -- 1]|[prepend 2]|[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named -- item n=value n]|[...] library.concat_and_invoke = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: No function name was provided', 0) end remove_numeric_keys(opts, 1, 2) local mfunc = require('Module:' .. mname)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end ctx.text = mfunc(ctx.frame:newChild{ title = 'Module:' .. mname, args = concat_params(ctx) }) return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_magic|parser function|[prepend 1]|[prepend -- 2]|[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named item n= -- value n]|[...] library.concat_and_magic = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_magic’: No parser function was provided', 0) end remove_numeric_keys(opts, 1, 1) ctx.text = ctx.frame:callParserFunction(magic, concat_params(ctx)) return false end -- Syntax: #invoke:params|value_of|parameter name library.value_of = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` and `ctx.params` might be the original metatables! local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘value_of’: No parameter name was provided', 0) end local val local key = opts[1]:match'^%s*(.-)%s*$' if key == '0' or key:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then key = tonumber(key) val = ctx.params[key] -- No worries: #ctx.params is unused if the modifier in first position if val ~= nil and ( ctx.subset ~= -1 or key > #ctx.params or key < 1 ) and ( ctx.subset ~= 1 or (key <= #ctx.params and key > 0) ) then ctx.text = (ctx.header or '') .. val .. (ctx.footer or '') else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end else val = ctx.params[key] if ctx.subset ~= 1 and val ~= nil then ctx.text = (ctx.header or '') .. val .. (ctx.footer or '') else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end end return false end -- Syntax: #invoke:params|list library.list = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local ret, nss, kvs, pps = {}, 0, ctx.pairsep or '', ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = key ret[nss + 3] = kvs ret[nss + 4] = val nss = nss + 4 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 4) return false end -- Syntax: #invoke:params|list_values library.list_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! -- NOTE: `library.coins()` and `library.unique_coins()` rely on us local ret, nss, pps = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = val nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|list_maybe_with_names library.list_maybe_with_names = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local ret, nss, kvs, pps = {}, 0, ctx.pairsep or '', ctx.itersep or '' mixed_flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = '' ret[nss + 3] = '' ret[nss + 4] = val nss = nss + 4 end, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = key ret[nss + 3] = kvs ret[nss + 4] = val nss = nss + 4 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 4) return false end -- Syntax: #invoke:params|coins|[first coin = value 1]|[second coin = value -- 2]|[...]|[last coin = value N] library.coins = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local opts, tbl = ctx.pipe, ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = opts[get_parameter_name(val)] end return library.list_values(ctx) end -- Syntax: #invoke:params|unique_coins|[first coin = value 1]|[second coin = -- value 2]|[...]|[last coin = value N] library.unique_coins = function (ctx) local opts, tbl = ctx.pipe, ctx.params local tmp for key, val in pairs(tbl) do tmp = get_parameter_name(val) tbl[key] = opts[tmp] opts[tmp] = nil end return library.list_values(ctx) end -- Syntax: #invoke:params|for_each|wikitext library.for_each = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local ret, nss, pps, txt = {}, 0, ctx.itersep or '', ctx.pipe[1] or '' local skel, cnv, n_parts = parse_placeholder_string(txt) flush_params( ctx, function (key, val) for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then cnv[idx] = val else cnv[idx] = tostring(key) end end ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = table.concat(cnv) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each|template name|[append 1]|[append 2] -- |[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tname, args = opts } local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' table.insert(opts, 1, true) flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = key opts[2] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:expandTemplate(model) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|invoke_for_each|module name|module function|[append -- 1]|[append 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...] -- |[named param n=value n]|[...] library.invoke_for_each = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: No function name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = opts } local mfunc = require(model.title)[fname] local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = key opts[2] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = mfunc(ctx.frame:newChild(model)) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|magic_for_each|parser function|[append 1]|[append 2] -- |[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.magic_for_each = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘magic_for_each’: No parser function was provided', 0) end local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' table.insert(opts, 1, true) flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = key opts[2] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:callParserFunction(magic, opts) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each_value|template name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each_value = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each_value’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tname, args = opts } local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:expandTemplate(model) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|invoke_for_each_value|module name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.invoke_for_each_value = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: No function name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = opts } local mfunc = require(model.title)[fname] local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' remove_numeric_keys(opts, 1, 1) flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = mfunc(ctx.frame:newChild(model)) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|magic_for_each_value|parser function|[append 1] -- |[append 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named -- param n=value n]|[...] library.magic_for_each_value = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘magic_for_each_value’: No parser function was provided', 0) end local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:callParserFunction(magic, opts) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each_group|template name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each_group = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` and `ctx.params` might be the original metatables! local opts = ctx.pipe local tmp if opts[1] ~= nil then tmp = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tmp == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each_group’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tmp } local opts, ret, nss, ccs = {}, {}, 0, ctx.itersep or '' for key, val in pairs(ctx.pipe) do if type(key) == 'number' then opts[key - 1] = val else opts[key] = val end end ctx.pipe = opts ctx.params = make_groups(ctx.params) flush_params( ctx, function (gid, group) for key, val in pairs(opts) do group[key] = val end group[0] = gid model.args = group ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:expandTemplate(model) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end --- --- --- PUBLIC ENVIRONMENT --- --- ________________________________ --- --- --- --[[ First-position-only modifiers ]]-- --------------------------------------- -- Syntax: #invoke:params|new|pipe to static_iface.new = function (child_frame) local ctx = context_new(child_frame) ctx.pipe = copy_or_ref_table(ctx.opipe, false) ctx.params = {} main_loop(ctx, context_iterate(ctx, 1)) return ctx.text end --[[ First-position-only functions ]]-- --------------------------------------- -- Syntax: #invoke:params|self static_iface.self = function (frame) return frame:getParent():getTitle() end --[[ Public metatable of functions ]]-- --------------------------------------- return setmetatable({}, { __index = function (_, query) local fname = query:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ': You must specify a function to call', 0) end local func = static_iface[fname] if func ~= nil then return func end func = library[fname] if func == nil then error(modulename .. ': The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end return function (child_frame) local ctx = context_new(child_frame) ctx.pipe = copy_or_ref_table(ctx.opipe, refpipe[fname]) ctx.params = copy_or_ref_table(ctx.oparams, refparams[fname]) main_loop(ctx, func) return ctx.text end end }) 0zh9yszcu1lo1rpmyh2ls1na8hemel4 Beverwijk 0 591370 6665612 6536105 2026-04-26T02:29:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Beverwijk|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Nzkanaal2.jpg|image_alt=|image_caption=Pogled na Beverwijk preko [[Prekop Severnega morja|Prekopa Severnega morja]]|image_flag=Flag of Beverwijk.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Beverwijk wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Map - NL - Municipality code 0375 (2009).svg|map_alt=Označen položaj Beverwijka na občinskem zemljevidu Severne Holandije|map_caption=Lokacija v Severni Holandiji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name={{NLD}}|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]|subdivision_type2=|subdivision_name2=[[Amsterdamsko metropolitansko območje]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.beverwijk.nl/internet/college-van-b-en-w_253/ |archive-url = https://web.archive.org/web/20120415103403/http://www.beverwijk.nl/internet/college-van-b-en-w_253/ |url-status = dead |archive-date = 15 April 2012 |title = College van B en W |trans-title = Board of mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Beverwijk |access-date = 24 February 2014 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Martijn Smit]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Beverwijk}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Beverwijk}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Beverwijk}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 1948LC |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 24 February 2014 |archive-date = 2013-09-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status = dead }}</ref>|elevation_m=2|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Beverwijk}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Beverwijk}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Beverwijker <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=1940–1949|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=251|website={{URL|1=http://www.beverwijk.nl}}|footnotes=}} [[Slika:2013-Beverwijk.jpg|sličica|265x265_pik|''Nizozemski topografski zemljevid Beverwijka, julij 2013'']] [[Slika:Plattegrond van Beverwijk Beverwyck (titel op object), RP-P-AO-9A-20-2.jpg|thumb|Zemljevid Beverwijka; J. Blaeu; 17. stoletje.]] '''Beverwijk''' ({{Audio|384_Beverwijk.ogg|<small>izgovorjava</small>}}) je občina in mesto na [[Nizozemska|Nizozemskem]], v provinci [[Severna Holandija]]. Občina ima 43.009 prebivalcev (30. september 2025, vir: CBS) in površino 19,60km² (od tega 1,78 km² vode). Občina je del [[IJmond]]a. Mesto se nahaja približno 20 km severozahodno od [[Amsterdam|Amsterdama]] v metropolitanskem območju Randstad, severno od Severnomorskega prekopa, zelo blizu obale [[Severno morje|Severnega morja]]. Železniški predor in dva avtocestna predora prečkajo kanal med Beverwijkom in bližnjim mestom [[Haarlem]] na južni strani prekopa. Mesto je znano po Bazarju (znanem tudi kot Črni trg), največji pokriti tržnici v Evropi. V Beverwijku je v bolnišnici Rdečega križa tudi center za opekline . Beverwijk se je ponašal tudi s prvim nizozemskim bulvarjem s pohištvom. Glavna industrija na tem območju so plavži podjetja [[Tata Steel Europe]], ki se nahaja južno od Beverwijka v [[Velsen-Noord]]u. Okoli leta 1640 je bilo v nizozemski koloniji [[Nova Nizozemska]] ustanovljeno mesto Beverwyck. Sodobno ime tega mesta je [[Albany, New York]]. == Naseljenski centri == Občina Beverwijk sestoji iz dveh jeder, mesta Beverwijka in vasi Wijk aan Zee, 5 km proti zahodu, tik ob obali. == Zgodovina == [[Slika:Jan_Saenredam03.jpg|levo|sličica|Gravura Jana Saenredama iz leta 1601, ki prikazuje nasedlega kita na obali blizu Beverwijka.]] Ime Beverwijk izvira iz ''besede Bedevaartswijk'', kar pomeni "romarska soseska". Mesto je nastalo pri cerkvi svete Agate, ki je bila v srednjem veku romarsko mesto. Domnevno se je [[Sveta Agata|Agata Siciljska]] v 9. stoletju tu prikazala devici iz Velsena, ki je bežala pred grofom Kennemerlandskim. Ime kraja Beverhem je omenjeno v seznamu posesti, ki pripada kartulariju utrechtskega škofa [[Radboud|Radbouda]]. Dokument s seznamom posesti je bil sestavljen v obdobju 896–953 n. št. Utrechtski škof je s pomočjo seznama zahteval pravice do posesti iz obdobja pred približno letom 857/8 n. št. To je pred časom, ko je Danec [[Rorik]], Norvežan ali [[Viking]], pridobil oblast nad Kennemerlandom in drugimi kraji. Rorika je nasledil Godfrid, ki je bil umorjen leta 885. S tem se je končalo nordijsko obdobje v Kennemerlandu. Škof se je vrnil v Utrecht in sestavil svoj seznam.<ref>P.A. Henderikx "Het Cartularium van Radbod", in: D.P. Blok et al. (1998) "Datum et actum, opstellen aangeboden aan Jaap Kruisheer ter gelegenheid van zijn vijfenzestigste verjaardag" p. 231-264.</ref> V 10. stoletju je moral velik del ozemlja okoli Beverwijka (kronske domene) priti v roke [[Opatija Egmond|opatije Egmond]]. O donacijah je ostalo le malo dokazov, obsežno posestvo pa je razvidno iz zemljevida (ok. 1540) in opatijskih zapisov. V 10. stoletju je opatija Egmond in/ali utrechtski škof moral ime župnije posvetiti sveti Agati. V bližini cerkve je ležala vas Sint-Agatenkerk, kjer je bil grofovski dvor (kurtis). Glavna stavba tega dvora je bil verjetno [[grad Banjaert]], ki je bil uničen leta 1204 med [[Loonska vojna|Loonsko vojno]]. Leta 1276 je [[Floris V. Holandski]] podelil Beverwijku [[trške pravice]], [[mestne pravice]]<ref>[https://actorenregister.nationaalarchief.nl/actor-organisatie/stichting-beverwijk-700-jaar-stadsrechten-te-beverwijk Stichting Beverwijk 700 jaar Stadsrechten te Beverwijk]</ref> pa mu je podelil [[Janez I. Holandski]] leta 1298. Listina ali mestna listina vsebuje določbe o upravi in ​​predpisih, vzdrževanju javnega reda, sodstvu, dednem pravu, obligacijskem pravu, gospodarstvu in obveznostih meščanov do mestnega gospodarja in drug do drugega.<ref>url=https://geschiedenis-winkel.nl/p/het-ontstaan-van-beverwijk-als-stedelijke-nederzetting/{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |titel=Het ontstaan van Beverwijk als stedelijke nederzetting - |bezochtdatum=2022-10-29 |werk=Geschiedenisboeken |taal=nl</ref> Mestna listina je združila trgovsko naselje ob morju in cerkveno vas Sint-Aagtenkerk (Agathenkerka) v eno samo upravno območje, ki se je razvilo v mesto Beverwijk. Mestno ozemlje je bilo tako ločeno od posestva Wijk (Wiic). Leta 1536 je svetorimski [[Karel V. Habsburški|cesar Karel V.]] prodal pisarno uradnika, kurirja in sodnega izvršitelja v Beverwijku svetniku na holandskem dvoru [[Gerit Assendelft|Geritu Assendelftskemu]] za petsto dvajset funtov.<ref>url=https://www.nationaalarchief.nl/onderzoeken/archief/3.19.41/invnr/%40A.~I.~13.1-13.2~13.1 |titel=II. Omvang en handhaving der heerlijke rechten (A.~I.~13.1-13.2~13.1) |achternaam=3.19.41 Inventaris van een verzameling papieren, afkomstig van de familie Van Reede van Oudtshoorn, 1321-1902 |bezochtdatum=2022-10-29 |werk=Nationaal Archief |taal=nl</ref> V srednjem veku je bilo v Beverwijku več gradov, vključno z [[Grad Ter Wijc|gradom Ter Wijc]], [[Grad Banjaert|gradom Banjaert]]<ref>https://www.s-h-a.nl/Grad{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Banjaert; Fundacija za zgodovinsko arheologijo (SHA) ( 27. junij 2011 ). Arhivirano iz izvirnikajulija 2021. Pridobljeno 28. septembra 2023 .</ref> in [[Grad Adrichem|gradom Adrichem]].<ref>http://www.archeobeverwijkheemskerk.nl/adrichem.htm{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju so bogati amsterdamski trgovci v slikovitih sipinah, ki obkrožajo Beverwijk, zgradili svoja posestva, kot so ''Huize Akerendam'', ''Huize Westerhout'' in ''Huize Scheijbeeck''. Ali pa so nekdanje trdnjave preuredili v podeželska zatočišča, kot je grad Adrichem. Preden so zasedli [[IJ (Amsterdam)|zaliv IJ]], je bila najožja točka na polotoku Severna Holandija pri Beverwijku. Zato je bila tam leta 1800 po [[Bitka pri Castricumu|bitki pri Castricumu]] leta 1799 zgrajena obrambna linija. Leta 1944, med drugo svetovno vojno, so Nemci izvedli racijo od hiše do hiše v Beverwijku in Velsen-Noordu, pri čemer so za talce zajeli skoraj 500 ljudi, da bi prisilili morilce treh kolaborantov k predaji. Skupno se jih 63 ni nikoli vrnilo. Okoli leta 1977 so se ob vzporedni cesti odprle prve trgovine s pohištvom, ki so oblikovale prvi "pohištveni bulvar" na Nizozemskem. Do leta 1981 je bilo tam ustanovljenih 10 podjetij. Južno od pohištvenega bulvarja je bil leta 1980 odprt Bazaar. == Znani prebivalci == * Gerhard Velsenski (umrl 1296) gospod Beverwijka, Noordwijka in Velsena * Richard Aertsz (1482–1577), [[Renesansa v Nizozemskih deželah|nizozemski renesančni]] slikar zgodovinskih alegorij * Jan Cornelisz Vermeyen (1500–1559), nizozemski slikar [[Severna renesansa|severne renesanse]] * Thomas Wijck (1616–1677), nizozemski slikar pristaniških vedut in žanrskih slik. * Rochus van Veen (1630–1693) je bil [[Nizozemska zlata doba|nizozemski slikar zlate dobe]] * Isaac Johannes Lamotius (1646–1718) guverner Mavricija 1677 do 1692 in [[Ihtiologija|ihtiolog]] * Wil Velders-Vlasblom (1930–2019) politik in borec za pravice žensk, župan mesta Beverwijk 1986–1995 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Beverwijk,_Grote_Kerk_foto1_2011-06-12_15.47.JPG|Beverwijk, cerkev: de Grote Kerk Slika:Ekels.JPG|thumb|Wijkertoren v osemnajstem stoletju, tukaj na sliki Jana Ekelsa starejšega. Slika:Museumkennemerland.jpg|Muzej Kennemerland Slika:Inundatiekanaal_van_de_Pijp_naar_de_inundatiesluis_in_de_Sint_Aagtendijk_-_Beverwijk_-_20340663_-_RCE.jpg| Poplavni kanal od Pijpa do poplavne zapore v Sint Aagtendijk - Beverwijk Slika:Relweg_57,_Wijk_aan_Zee_01.jpg| Relweg 57, Wijk aan Zee </gallery> == Reference == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.beverwijk.nl Official website] [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] o8hmrxxnoua1c8nhhctzm5qaalxxsvi Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6665451 6665175 2026-04-25T17:29:31Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6665451 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-24 14:22:54 CEST smo bili na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''15 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] t0ssg2lgtr3u14f4zu3u507evqt7gxz 6665508 6665451 2026-04-25T19:44:20Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6665508 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-24 14:22:54 CEST smo bili na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''15 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] napyb0yi9jm8oscrrc5ourqe7lpg8en Ahmed Jasavi 0 599103 6665408 6650948 2026-04-25T14:26:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665408 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Ahmed Ibn Ibrahim Ibn Iljas Jasavi | native_name ={{Nobold|خواجه احمد یسوی}} | image = Ahmad Yasawi miniature.png | image_size = 230px | caption = Sodobna ilustracija Ahmeda Jasavija z mavzolejem Aristan Bab zadaj | religion = [[Sunitizem]] | jurisprudence = Hanafi | successor = | spouse = | noble family = | father = | issue = | birth_date = 1093 | birth_place = Sajram, [[Karahanidski kanat]] | death_date = 1166 | death_place = [[Turkistan]] | burial_place = | father = šejk Ibrahim | period = 12. stoletje | known_for = [[poezija]], [[Sufizem]] | works = ''Dīvān-i Ḥikmet (Knjiga modrosti) }} '''Ahmed Jasavi''' ({{langx|kk|Қожа Ахмет Ясауи|Qoja Ahmet Iasaui}}, {{Lang|kk-Arab|قوجا احمەت ياساۋى}}; {{langx|fa|خواجه احمد یسوی|Khwāje Ahmad-e Yasavī}}), turški<ref>{{cite book|last=Ro'i|first=Yaacov|title=Islam in the Soviet Union: From the Second World War to Gorbachev|url=https://books.google.com/books?id=iEJg6Ivwt2wC&pg=PA373|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-403-2}}, page 373</ref><ref>{{Cite book |last=Richter |first=Fabian |url=https://books.google.com/books?id=0XRBCwAAQBAJ&dq=M.+Serif+Firat+and+the+Kurds&pg=PA31 |title=Identität, Ethnizität und Nationalismus in Kurdistan: Festschrift zum 65. Geburtstag von Prof. Dr. Ferhad Ibrahim Seyder |date=2016 |publisher=LIT Verlag Münster |isbn=978-3-643-13234-5 |pages=32 |language=de}}</ref> [[pesnik]] in sufi, zgodnji mistik, ki je močno vplival na razvoj [[tarika|sufijskih redov]] po vsem [[Turški jeziki|turško govorečem svetu]], * [[1093]], † [[1166]]<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Ahmed-Yesevi |title=Encyclopædia Britannica (2007): Related Articles to "Ahmed Yesevi, or Ahmad Yasawi, or Ahmed Yasavi (Turkish author)", accessed March 18, 2007 |publisher=Britannica.com |access-date=2013-04-09}}</ref> Jasavi je najzgodnejši znani turški pesnik, ki je pesnil v srednjem turškem jeziku.<ref name="Book of Wisdom">{{cite book |url=https://www.wdl.org/en/item/6935/ |title=Book of Wisdom |date=1904 |website=World Digital Library |publisher=Lithographic Printing House of the Kazan Imperial University |pages=366 |access-date=2026-03-08 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224201223/https://www.wdl.org/en/item/6935/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Divan-i Khikmet">{{cite web |url=http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e12_divan.htm |title=Divan-i Khikmet |website=Kazakhstan National Commission For UNESCO - natcom.unesco.kz |access-date=2016-10-12 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224201209/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e12_divan.htm%20 |url-status=dead }}</ref> Bil je začetnik ljudskega misticizma, ustanovil je prvi turški sufijski red Jasavija ali Jesevije, ki se je zelo hitro razširil po turško govorečih območjih.<ref>[http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf6/melikoff-final.pdf I.Melikoff, 'Ahmad Yesevi and Turkic popular Islam'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061225092136/http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf6/melikoff-final.pdf |date=2006-12-25 }}, EJOS, VI (2003), No. 8, 1-9, {{ISSN|0928-6802}}</ref> Bil je hanefijski učenjak, tako kot njegov ''muršid'' (duhovni vodnik), Jusuf Hamadani.<ref name="TDV">The Foundation of the Presidency of Religious Affairs, ''[[İslâm Ansiklopedisi|TDV Encyclopedia of Islam]]'', Vol. 2, [https://islamansiklopedisi.org.tr/ahmed-yesevi pp. 159-161] (in Turkish), İstanbul, 1989.</ref> == Zgodnje življenje == Ahmed Jesevi se je rodil Ibrahimu v Sajramu konec 11. stoletja. Njegov oče je bil šejk Ibrahim ibn Iljas ibn Mahmed. Ahmed je očeta izgubil pri sedmih letih, nato pa ga je vzgajal Arslan Baba.<ref>{{cite encyclopedia |title=Aḥmad Yasawī |last=İz |first=Fahīr |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam |edition=2nd |date=1960–2007 |isbn=9789004161214|doi=10.1163/1573-3912_islam_SIM_0427 }}</ref> Do takrat je Jesevi že napredoval skozi vrsto visokih duhovnih stopenj in pod vodstvom Arslana Babe je mladi Ahmed dosegel visoko stopnjo zrelosti in počasi začel pridobivati ​​slavo z vseh strani. Njegov oče Ibrahim je bil v tej regiji že znan po neštetih podvigih in o njem so se pripovedovale številne legende. Posledično je bilo priznano, da je ta tihi in skromni fant, ki je vedno poslušal svojo starejšo sestro, imel duhovno pomemben položaj tudi v zvezi s svojim rodom. Jesevi se je kasneje preselil v [[Buhara|Buharo]] in nadaljeval študij pri Jusufu Hamadaniju.<ref>Y. N. Öztürk: ''The Eye of the Heart'' (Redhouse Press Istanbul 1988), p.49</ref> Po smrti Jusufa Hamdanija sta najprej Abdullah Barki in nato Hassan-i Andākī postala vodja Hamadanijeve ''[[Tekija (verska zgradba)|khanke]]''.<ref name="TDV" /> Jasavi je postal glavni ''muršid'' reda [[Nakšbandi]], ko je Hasan-i Andākī leta 1160 umrl. Nato je ta položaj po Hamadanijevem nasvetu prepustil Abdulu Kaliku Gijduvaniju in se preselil v mesto [[Turkistan]], da bi širil [[islam]] v Turkistanu.<ref name="TDV" /> == Predniki == Po izročilu je bil njegov oče, šejk Ibrahim Ibn Ilyas Ibn Mahmed, znan hanefijski učenjak Isfijaba (sodobni Sajram) in je veljal tudi za [[Ali (kalif)|Alijevega]] potomca. Genealoška izročila, ohranjena v Nasabnami, navajajo, da je bil Ahmed jasavi potomec trinajste generacije Ishaka Baba, pomembne zgodnjeislamske osebnosti, ki naj bi v Turkistan prispel v začetku 8. stoletja, da bi širil islam. Izraz ''Bab'' se nanaša na vodnika ali učitelja.<ref>{{cite journal |last=Saifunov |first=B. N. |year=2024 |title=Ahmad Yassawi from the Perspective of Primary Sources (Bibliographic Analysis) |journal=Hikmet |volume=2 |language=en |publisher=Khoja Akhmet Yassawi International Kazakh-Turkish University |issue=2 |pages=54 |doi=10.47526/3007-8598-2024.2-09 |quote=Manuscript sources show that Ahmad b. Ibrahim's ancestry is traced to Hazrat Ali b. AbiTalib. Ahmad Yassawi's natural father was Sheikh Ibrahim b. Ilyas b. Mahmud, a Hanafi scholar who became famous in Isfījāb, a descendant of Hazrat Ali}}</ref><ref>{{cite book |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv8j3t2.8 |title=Muslim Turkistan: Kazak Religion and Collective Memory |publisher=Brill |year=2001 |editor-last=Privratsky |editor-first=Bruce G. |page=167 |jstor=j.ctv8j3t2.8 |quote=In the nineteenth and early twentieth centuries the most famous and noble lineages of Khoja in the Turkistan region of Kazakhstan consisted of many groups: Sayyid Ata, Qilishti khoja, descendants of the third son of Caliph Ali, Muhammad Khanafiya, descendants of Khoja Ahmad Yassavi etc.}}</ref> == Vpliv == Ahmed Jasavi si je močno prizadeval za širjenje islama po Srednji Aziji in imel v regiji številne učence. Jsavijeve pesmi so ustvarile nov žanr religiozne ljudske poezije v srednjeazijski turški literaturi in vplivale na številne verske pesnike v naslednjih državah.<ref>John L. Esposito, ed., The Oxford Encyclopedia of the Islamic World, Volume 1, New York: Oxford University Press, 1995, p. 271</ref> Jasavi je mesto Jasi (sodobni Turkistan) spremenil v glavno središče učenja za kazahstansko stepo, nato pa se je pri 63 letih umaknil v kontemplacijo. Izkopal si je podzemno celico, kjer je preživel preostanek svojega življenja. Turški učenjak Hasan Basri Çantaj je zapisal: »Seldžuški kralj je v [[Konya|Konyo]] pripeljal [[Rumi]]ja, velikega sufijskega pesnika; in v seldžuških časih je živel in učil Ahmed jasavi, še en veliki sufi. Vpliv teh dveh izjemnih učiteljev se nadaljuje vse do danes.«<ref>{{cite web |url=http://www.religion-online.org/showchapter.asp?title=1656&C=1643 |title=Hasan Basri Çantay, "Chapter 7: Islamic Culture in Turkish Areas", in Islam&nbsp;— The Straight Path: Islam Interpreted by Muslims by Prof. Kenneth W. Morgan, Published by The Ronald Press Company, New York 1958 |publisher=Religion-online.org |access-date=2013-04-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130411091600/http://www.religion-online.org/showchapter.asp?title=1656&C=1643 |archive-date=2013-04-11 }}</ref> Jasavwija omenja tudi Edward Campbell (ki piše kot Ernest Scott)<ref>The People of the Secret by [[Edward Campbell (journalist)|Edward Campbell]] (1983) {{ISBN|0-86304-038-1}}</ref> kot člana Khwajagana. Jasavi je vplival tudi na turškega pesnika Jahjo Kemala Bejatlıja, ki je dejal: »Kdo je ta Ahmed Jasavi? Če ga boste preučevali, boste v njem našli našo narodnost.«<ref>{{Cite web|url=https://www.ayu.edu.tr/guncel_detay/706/hoca-ahmet-yesevi-viyana-da-anld|title = Ahmet Yesevi Üniversitesi}}</ref> == Poezija == Jasavijevo najbolj znano pesniško delo je nedvomno njegov ''Dīwān-i Hikmat'' (Zbirka modrosti), ki se je prenašala iz roda v rod. V svoji zbirki Jasavi obsoja družbeno krivico, nasilje in poziva k potrpežljivosti in ponižnosti ter zanašanju na Alahovo voljo.<ref>{{cite book |last1=M |first1=Asimov |first2=Clifford Edmund |last2=Bosworth |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4 |date=1992 |publisher=Motilal Banarsidass |page=381}}</ref> == Legende o Ahmedu Yasawiju == === Datljeva palma === [[File:Туркестан.jpg|thumb|[[Mavzolej Ahmeda Jasavija]]]] Legenda pravi, da je bil verski mistik Aristan-Bab (znan tudi kot Arslan Baba) učitelj in duhovni mentor hodže Ahmeda Jasavija. Aristan-Bab je prenesel ''amanat'' (zanesljivost, plemenitost), ki je bil vsebovan v pečki datljeve palme. Po legendi je bil Aristan-Bab sodelavec islamskega preroka [[Mohamed]]a. Nekega dne so Mohamed in njegovi spremljevalci počivali in jedli datlje, ko je nenadoma eden od sadežev padel iz posode. Hkrati je Mohamed slišal razodetje: »Ta datelj je za muslimana Ahmada, ki se bo rodil 400 let pozneje kot ti«. Mohamed je svoje spremljevalce vprašal, kdo bo ta sadež dal njegovemu bodočemu lastniku, vendar se nihče ni javil. Mohamed je nato ponovil svoje vprašanje in Aristan-Bab je končno odgovoril: »Če prosiš Alaha, naj mi da 400 let življenja, bom ta datum presegel«.<ref>{{Cite web|url=http://www.inform.kz/rus/article/2228359|title=Mausoleum of Arystan-Bab|language=Russian|date=18 January 2010|access-date=8 June 2020|archive-date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522021226/http://www.inform.kz/rus/article/2228359|url-status=dead}}</ref> === Timurjeve sanje === Po legendi je Ahmed Jasavi v sanjah Timurju (ki je živel dve stoletji po njem) napovedal veselo novico o prihajajočem osvajanju Buhare. Timur je to vzel kot znak in se odpravil na pohod, ki bo resnično uspešen. Po zmagi se je odločil obiskati Jasavijev grob in ukazal, naj tam zgradijo veličasten mavzolej.<ref>{{cite journal|journal=Global Media Journal|year=2018|title=The Path of the Khoja Ahmet Yasawi in Kazakh and Turkish Minstrel Customs|page=4|url=https://www.globalmediajournal.com/open-access/the-path-of-the-khoja-ahmet-yasawi-in-kazakh-and-turkish-minstrel-customs.pdf}}</ref> == Zapuščina == Jasavija slavijo kot duhovnega učitelja po vsej Srednji Aziji, Turčiji in Veliki Perziji. Prebivalci [[Kazahstan]]a, sekularne države, ki je bila tudi Jasavijev rojstni kraj, so zgradili številne spomenike in ga počastili tudi na številne druge načine, med drugim: * Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija<ref>{{cite web |url=http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |title=Yasavi (Shrine of Ahmed Yasavi), ArchNet Dictionary of Islamic Architecture |publisher=Archnet.org |access-date=2013-04-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060526212020/http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |archive-date=2006-05-26 }}</ref> je Timur kasneje zgradil na mestu njegovega groba v mestu [[Turkistan]]. Jesevijski red, ki ga je ustanovil, je bil vpliven še nekaj stoletij pozneje, pri čemer so jesevijski sajidi ata šejki imeli pomemben položaj na dvoru v Buhari vse do 19. stoletja.<ref>Devin Deweese "The Politics of Sacred Lineages in 19th-century Central Asia: Descent groups linked to Khwaja Ahmad Yasavi in Shrine Documents and Genealogical Charters" ''International Journal of Middle East Studies'' Vol.31 (1999) pp507-530</ref> V Jasaviji je največji vpliv šamanističnih elementov v primerjavi z drugimi sufijskimi redovi.<ref>[http://www.bashat-cbf.org/publications/the_sacred_sites_of_kyrgyzstan.pdf "The Sacred Sites of Kyrgyzstan", Cholpon K. Dyikanova, Taalaibek K. Dyikanov, Jarkyn B. Samanchina (eds.), Bishkek, 2004-2005, p. 8, citing Demidov, 1988, p. 3] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070929023233/http://www.bashat-cbf.org/publications/the_sacred_sites_of_kyrgyzstan.pdf |date=September 29, 2007 }}</ref> * Jasavi je avtor ''Knjige modrosti'' {{lang|trk-Arab|ديوان حكمت}}| Dīvān-i Ḥikmet}}), zbirke pesmi v turščini.<ref name="Book of Wisdom"/> Knjiga je bila objavljena leta 1895 in 1905 v [[Kazan]]u.<ref name="Divan-i Khikmet"/> * Nakšbandi Idries Šah omenja Jasavijevo poreklo v ''Knjigi knjige''.<ref>{{cite book|last=Shah|first=Idries|author-link=Idries Shah|title=The Book of the Book|url=https://books.google.com/books?id=WviNfB2q_oEC|year=1976|publisher=Octagon Press Ltd|isbn=978-0-900860-12-6}}, page 9</ref> * Prva kazahstansko-turška univerza, Univerza Ahmet Jesevi,<ref>{{cite web|url=http://www.yesevi.edu.tr/ |title=Ahmet Yesevi University Official Site |publisher=Yesevi.edu.tr |access-date=2013-04-09}}</ref> je bila poimenovana v njegovo čast. == Dva perzijska traktata == Poleg Fakhr-nāme se Ahmedu Jasaviju pripisujeta še dva kratka perzijska traktata. Vsebina teh traktatov je zelo podobna Jasavijevim turškim delom in ju je verjetno napisal sam ali pa so ju njegovi učenci sestavili na podlagi njegovih naukov.<ref name="Eraslan2016">{{cite book |last1=Eraslan |first1=Kemal |last2=Tosun |first2=Necdet |title=Yesevî'nin Fakr-nâmesi ve İki Farsça Risalesi |year=2016 |publisher=Ahmet Yesevi University |location=Ankara |isbn=978-9944-237-53-6}}</ref> 1. Traktat o bontonu poti: Izvodi tega traktata, najdeni v [[Taškent]]u, obravnavajo teme, kot so bonton in postaje duhovne poti, odnos med učencem in mojstrom, dervištvo in božanska ljubezen. Besedilo je razpravo organizirano v šest glavnih delov: pravila poti, stebri, obveznosti, tradicije, priporočene prakse in bonton. 2. Traktat o štiridesetih postajah: Edini znani rokopis tega dela je shranjen v knjižnici v Turčiji. Tako kot *Fakr-nāma* predstavlja razlago 'štiridesetih postaj' duhovnega potovanja v štirih fazah: šeriatskem pravu, tarikatskem pravu, ma'rifi in hakiki, pri čemer je vsaki dodeljenih deset postaj.<ref name="Eraslan2016" /> Čeprav ti dve perzijski razpravi ne kažeta vedno natančnosti hadisovskih učenjakov pri sklicevanju na preroške tradicije, ostajata pomemben vir za razumevanje intelektualnega sveta Ahmeda Jasavija. == V popularni kulturi == Turška serija ''Mavera'' (polno ime Mavera: Hace Ahmed Yesevi) je turška zgodovinska dramska serija iz leta 2021, ki prikazuje življenje in potovanje Ahmeda Jesevija, pomembnega turškega pesnika in sufi mojstra. Serija ima 26 epizod, v središču pa je njegov boj za resnico in širjenje islama v Bagdadu. V seriji ga je upodobil turški igralec Korel Cezayirli.<ref>[https://www.imdb.com/title/tt14385558/ IMDb]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Ahmad Yasawi}} * [http://www.heritagenet.unesco.kz/kz/content/history/monument/turkestan1/mavzol_yasav.htm UNESCO Heritage Mausoleum Hoja Ahmed Yasevi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927223520/http://www.heritagenet.unesco.kz/kz/content/history/monument/turkestan1/mavzol_yasav.htm |date=2007-09-27 }} {{in lang|ru}} *[https://web.archive.org/web/20071009080729/http://www.nlrk.kz/structure/csbk/xai/xai.htm National Library of the Republic of Kazakhstan - Hoja Ahmed Yasaui] {{in lang|ru}} *[https://archive.today/20070930135935/http://www.cultinfo.ru/fulltext/1/001/008/112/948.htm Great Soviet Encyclopedia. Turkestan (city in Kazakh SSR)] {{in lang|ru}} [[Kategorija:Pesništvo]] [[Kategorija:Sufizem]] g7adxur62qnxa46leteui1p9zsklirq Armenska dama 0 599712 6665564 6647425 2026-04-25T20:58:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665564 wikitext text/x-wiki {{Draughts diagram | tright | | | | | | | | | |d|d|d|d|d|d|d|d |d|d|d|d|d|d|d|d | | | | | | | | | | | | | | | | |l|l|l|l|l|l|l|l |l|l|l|l|l|l|l|l | | | | | | | | |Začetni položaj pri armenski dami }} '''Armenska dama ali''' '''Tama'''<ref name=":0" /> je različica [[Dama (igra)|dame]], ki se igra v [[Armenija|Armeniji]]. Pravila so podobna [[Turška dama|turški dami]], vendar armenska dama omogoča tudi diagonalno premikanje. Igro igrata dva igralca na [[Igra na deski|plošči s polji]]. == Pravila == Na [[Igra na deski|plošči]] velikosti 8 × 8 je na vsaki strani v dveh vrstah razvrščenih 16 figur, pri čemer sta prva in zadnja vrstica prazni. Z vidika igralca sta druga in tretja vrstica zapolnjeni s figurami njegove barve, šesta in sedma vrstica pa s figurami nasprotnika. Igralca se pri potezah izmenjujeta, pri čemer vsak opravi po eno potezo na krog. Figure so na začetku le navadne figure. Ko dosežejo nasprotno stran plošče, s promocijo postanejo »dame«. Figura se lahko premika naprej (naravnost ali diagonalno) ali pravokotno vstran na sosednje prazno polje. Dame so močnejše figure, ki se lahko premikajo poljubno daleč v kateri koli smeri (gor, dol, levo, desno ali diagonalno), dokler je pot prosta. Njihovo gibanje je podobno premikanju [[Šah|šahovska]] [[Šah|kraljica]]. Če se figura nahaja neposredno ob nasprotnikovi figuri (levo, desno ali naprej) in je polje takoj za njo prazno, jo lahko igralec zajame tako, da jo preskoči. Navadne figure ne morejo zajemati figur s premikom nazaj ali po diagonali. Dame lahko zajemajo tako, da preskočijo figuro in pristanejo na katerem koli polju za zajeto figuro, če poti ne ovira druga figura. Dame ne morejo zajemati diagonalno. Večkratno zajemanje je dovoljeno in obvezno, kadar je to mogoče, tako za navadne figure kot za dame. Če je po pristanku na prazno polje po zajemu nasprotnikove figure mogoče izvesti še eno zajemanje, ga je treba izvesti takoj. Če obstaja več različnih možnosti za zajemanje, je obvezna tista, pri kateri se zajame največ figur (pri tem se ne razlikuje med damami in navadnimi figurami). Če obstaja več možnosti, ki izpolnjujejo pravilo o največjem številu zajetih figur, lahko igralec sam izbere, katero bo izvedel. Figure se z igralne plošče odstranijo med samim zajemanjem in ne šele na koncu poteze, kar pomeni, da se lahko možnost za zajem »odpre« sredi poteze zaradi predhodnega zajema druge figure. Igra se konča, ko igralec ne more več premikati svojih figur, bodisi zato, ker so te blokirane in ne more izvesti nobene veljavne poteze, bodisi zato, ker so bile vse njegove figure zajete.<ref>{{Cite web|title=Armenian Draughts|url=https://www.mindsports.nl/index.php/on-the-evolution-of-draughts-variants/draughts-variants/503-tama_a|access-date=2020-09-11|website=www.mindsports.nl}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Armenian Checkers|url=https://boardgamegeek.com/boardgame/45755/armenian-checkers|access-date=2020-09-11|website=BoardGameGeek|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dama|url=http://www.gamerz.net/pbmserv/dama.html|access-date=2020-09-11|website=www.gamerz.net|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809173422/http://www.gamerz.net/pbmserv/dama.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == Nekatera spletna mesta napačno navajajo pravila in dovoljujejo tudi diagonalno zajemanje. Pravilne različice so na voljo tukaj: * [http://www.xs4all.nl/~hwiegman/game-rules/armenian.html HCheckers - a computer opponent playing many variants, including the Armenian one] * [http://www.goldtoken.com/games/play?g=4351487;rules=1 Goldtoken] (click on ''rules'') * [http://checkersland.com/index.jsp A free checkers program] [[Kategorija:Igre na deski]] [[Kategorija:Armenska kultura]] [[Kategorija:Abstraktne strateške igre]] 2fnxtlfc0c3b5tew9lda5u88tnsndsl Tehniška univerza v Gradcu 0 599781 6665671 6648611 2026-04-26T06:00:09Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Tehniška univerza Gradec]] na [[Tehniška univerza v Gradcu]] prek preusmeritve: standardizacija 6648611 wikitext text/x-wiki ''' Tehniška univerza v Gradcu''' (v nemščini Technische Universität Graz, krajše ''' TU Graz ''' je javna raziskovalna univerza s sedežem na Štajerskem v Avstriji. Univerzo je leta 1811 ustanovil [[Janez Habsburško-Lotarinški]] in je najstarejša znanstveno-tehnološka raziskovalna in izobraževalna ustanova v Avstriji. Univerza je javna in trenutno jo sestavlja sedem fakultet. Ponuja 19 dodiplomskih in 36 magistrskih študijskih programov, od katerih jih je 22 v angleškem jeziku, in sicer na vseh področjih tehnike in naravoslovja. Doktorsko izobraževanje poteka v okviru 14 doktorskih šol v angleškem jeziku. Univerza ima več kot 17.000 študentov, vsako leto pa diplomira približno 1.900 študentov. Tehniška univerza v Gradcu in Univerza v Gradcu sodelujeta pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela na področju naravoslovja. Univerza ima 3.830 zaposlenih. Raziskovalna področja so združena v pet področij strokovne odličnosti. TU Graz, Univerza v Leobnu in Tehniška univerza na Dunaju tvorijo mrežo Avstrijskih tehniških univerz (TU Austria), ki vključuje več kot 45.000 študentov in 11.000 zaposlenih. == Kampusi == Univerza ima več kampusov, saj je večinoma razporejena na treh lokacijah v mestu: dve sta v središču Gradca, ena pa na jugovzhodu mesta. === Alte Technik ''(Stari kampus)'' === (Ulice: Rechbauerstraße / Technikerstraße / Lessingstraße / Mandellstraße / Wastiangasse) * Inštitut za za arhitekturo in gradbeništvo * Osrednja knjižnica === Neue Technik ''(Novi kampus)'' === (Ulice: Kopernikusgasse / Petersgasse / Stremayrgasse / Steyrergasse / Münzgrabenstraße / Brockmanngasse / Kronesgasse) *Inštituti za matematiko, mehaniko, fiziko, kemijo, biomedicino, geodezijo in ekonomijo *SciencePark (start-upi in korporativni spin-offi) *Menza v ulici Stremayrgasse === Inffeldgasse === *Inštituti za strojništvo, elektrotehniko, računalništvo, razvoj programske opreme in informacijske tehnologije *Center za učenje *Menza v ulici Inffeldgasse Stavbe kampusa Tehniške univerze v Gradcu (Graz University of Technology) <gallery> File:TUG Alte Technik 1.jpg|Glavna stavba File:TUG Neue Technik 1.jpg| Nova tehnološka stavba File:TUG Chemie 1.jpg| Stavba za BMT (biomedicinski inženiring) File:TUG Chemie 2.jpg| Dodatna stavba za kemijo File:TUG Inffeldgasse 4.jpg| Inštituti za računalništvo (Inffeldgasse 16) File:TUG Mathematik 1.jpg| Stavba za inženirsko matematiko in geodezijo File:TUG Inffeldgasse 1.jpg|Center za učenje (Inffeldgasse 10) </gallery> == Fakultete == Univerza je sestavljena iz sedmih fakultet : <ref>{{ naslov spletne strani =Overview: Faculties and Institutes |url=https://www.tugraz.at/en/faculties-and-institutes/overview-faculties-and-institutes |izvajatelj=Graz University of Technology| access-date=22 December 2025|language=eng}}</ref> *Fakulteta za arhitekturo *Fakulteta za gradbeništvo *Fakulteta za računalništvo in biomedicinsko inženirstvo *Fakulteta za elektrotehniko in informacijsko tehniko *Fakulteta za strojništvo in ekonomske vede *Fakulteta za matematiko, fiziko in geodezijo *Fakulteta za tehnično kemijo, kemijsko in procesno inženirstvo ter biotehnologijo == NAWI Graz == [[NAWI Graz]] e sodelovalni projekt, katerega cilj je združevanje fakultet naravoslovnih znanosti [[Univerza v Gradcu|Karl-Franzensove univerze v Gradcu]] in Tehniške univerze v Gradcu v en „dvojni fakultet“. == Študijski programi == Študenti na TU v Gradcu lahko izbirajo med 21 dodiplomskimi (bachelor) študijskimi programi. <ref>{{ naslov spletne strani =Overview: Bachelor’s Degree Programmes |url=https://www.tugraz.at/en/studying-and-teaching/degree-and-certificate-programmes/bachelors-degree-programmes/overview-bachelors-degree-programmes |izvajatelj=Graz University of Technology| access-date=22 December 2025|language=eng}}</ref> in 38 magistrskimi študijskimi programi. == Študij == === Dodiplomski študijski programi === * [[Arhitektura]] * [[Gradbeništvo|Gradbeništvo in gospodarsko inženirstvo]] * [[Medicinska tehnika|Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]]'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]]'' * [[Geodezija]] * [[Inženirska geologija|Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Informatika]] * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Strojništvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Molekularna biologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Okoljske sistemske znanosti]] / naravoslovje–tehnologija ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v nemškem jeziku === * [[Arhitektura]] * Gradbeništvo – [[Infrastruktura]] * Gradbeništvo – konstrukcijsko [[Gradbeništvo|inženirstvo]] * [[Biokemija]] in molekularna [[Biomedicina]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec'' * Elektrotehnika in gospodarstvo * [[Geodezija]] * Geoprostorske tehnologije ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Strojništvo]] * Molekularna [[Mikrobiologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Rastlinske znanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Vesoljske znanosti in opazovanje Zemlje iz vesolja ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – [[Gradbeništvo]] * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v angleškem jeziku === * [[Znanost o materialih|Napredne znanosti o materialih]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Medicinska tehnika|Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Biotehnologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Kemijsko in farmacevtsko inženirstvo ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Računalniška družboslovna znanost|Računalniški družbeni sistemi]] * [[Informatika|Računalništvo]] * [[Podatkovna znanost]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Okoljske sistemske znanosti|Okoljske sistemske znanosti / podnebni in okoljski monitoring]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geotehnika]] in [[Hidrotehnika]] * Zeleno procesno inženirstvo * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Proizvodne znanosti in [[Management]] * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Tehniška kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tehniška fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) === Doktorski študijski programi === * Doktorski študij tehniških znanosti * Doktorski študij naravoslovnih znanosti == Pomembne osebnosti in alumni == * [[Franc Hočevar]] (1853- 1919), slovenski matematik in avtor matematičnih knjig * [[Margarete Schütte-Lihotzky]] (1897–2000), Arhitektka * [[Nikola Tesla]] (1856–1943), Elektrotehnik [[Kategorija:Univerze v Avstriji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] m13nv5bhjybu8za9hfpjkpwtin1bmnn 6665676 6665671 2026-04-26T06:08:56Z Yerpo 8417 malo pospravljanja 6665676 wikitext text/x-wiki ''' Tehniška univerza v Gradcu''' ({{jezik-de|Technische Universität Graz}}, krajše ''' TU Graz ''') je javna raziskovalna univerza s sedežem na Štajerskem v Avstriji. Univerzo je leta 1811 ustanovil [[Janez Habsburško-Lotarinški]] in je najstarejša znanstveno-tehnološka raziskovalna in izobraževalna ustanova v Avstriji. Univerza je javna in trenutno jo sestavlja sedem fakultet. Ponuja 19 dodiplomskih in 36 magistrskih študijskih programov, od katerih jih je 22 v angleškem jeziku, in sicer na vseh področjih tehnike in naravoslovja. Doktorsko izobraževanje poteka v okviru 14 doktorskih šol v angleškem jeziku. Univerza ima več kot 17.000 študentov, vsako leto pa diplomira približno 1.900 študentov. Tehniška univerza v Gradcu in Univerza v Gradcu sodelujeta pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela na področju naravoslovja. Univerza ima 3.830 zaposlenih. Raziskovalna področja so združena v pet področij strokovne odličnosti. TU Graz, Univerza v Leobnu in Tehniška univerza na Dunaju tvorijo mrežo Avstrijskih tehniških univerz (TU Austria), ki vključuje več kot 45.000 študentov in 11.000 zaposlenih. == Kampusi == Univerza ima več kampusov, saj je večinoma razporejena na treh lokacijah v mestu: dve sta v središču Gradca, ena pa na jugovzhodu mesta. === Alte Technik ''(Stari kampus)'' === (Ulice: Rechbauerstraße / Technikerstraße / Lessingstraße / Mandellstraße / Wastiangasse) * Inštitut za za arhitekturo in gradbeništvo * Osrednja knjižnica === Neue Technik ''(Novi kampus)'' === (Ulice: Kopernikusgasse / Petersgasse / Stremayrgasse / Steyrergasse / Münzgrabenstraße / Brockmanngasse / Kronesgasse) *Inštituti za matematiko, mehaniko, fiziko, kemijo, biomedicino, geodezijo in ekonomijo *SciencePark (start-upi in korporativni spin-offi) *Menza v ulici Stremayrgasse === Inffeldgasse === *Inštituti za strojništvo, elektrotehniko, računalništvo, razvoj programske opreme in informacijske tehnologije *Center za učenje *Menza v ulici Inffeldgasse <gallery> File:TUG Alte Technik 1.jpg|Glavna stavba File:TUG Neue Technik 1.jpg| Nova tehnološka stavba File:TUG Chemie 1.jpg| Stavba za BMT (biomedicinski inženiring) File:TUG Chemie 2.jpg| Dodatna stavba za kemijo File:TUG Inffeldgasse 4.jpg| Inštituti za računalništvo (Inffeldgasse 16) File:TUG Mathematik 1.jpg| Stavba za inženirsko matematiko in geodezijo File:TUG Inffeldgasse 1.jpg|Center za učenje (Inffeldgasse 10) </gallery> == Fakultete == Univerza je sestavljena iz sedmih fakultet:<ref>{{navedi splet |title=Overview: Faculties and Institutes |url=https://www.tugraz.at/en/faculties-and-institutes/overview-faculties-and-institutes |publisher=Tehniška univerza v Gradcu | access-date=2025-12-22}}</ref> *Fakulteta za arhitekturo *Fakulteta za gradbeništvo *Fakulteta za računalništvo in biomedicinsko inženirstvo *Fakulteta za elektrotehniko in informacijsko tehniko *Fakulteta za strojništvo in ekonomske vede *Fakulteta za matematiko, fiziko in geodezijo *Fakulteta za tehnično kemijo, kemijsko in procesno inženirstvo ter biotehnologijo == NAWI Graz == [[NAWI Graz]] je sodelovalni projekt, katerega cilj je združevanje fakultet naravoslovnih znanosti [[Univerza v Gradcu|Univerze Karla Franca v Gradcu]] in Tehniške univerze v Gradcu v »dvojno fakulteto«. == Študijski programi == Študenti na TU v Gradcu lahko izbirajo med 21 dodiplomskimi (bachelor) študijskimi programi.<ref>{{navedi splet |title=Overview: Bachelor’s Degree Programmes |url=https://www.tugraz.at/en/studying-and-teaching/degree-and-certificate-programmes/bachelors-degree-programmes/overview-bachelors-degree-programmes |publisher=Tehniška univerza v Gradcu | access-date=2025-12-22}}</ref> in 38 magistrskimi študijskimi programi. == Študij == === Dodiplomski študijski programi === * [[Arhitektura]] * [[Gradbeništvo|Gradbeništvo in gospodarsko inženirstvo]] * [[Medicinska tehnika|Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]]'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]]'' * [[Geodezija]] * [[Inženirska geologija|Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Informatika]] * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Strojništvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Molekularna biologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Okoljske sistemske znanosti]] / naravoslovje–tehnologija ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v nemškem jeziku === * [[Arhitektura]] * Gradbeništvo – [[Infrastruktura]] * Gradbeništvo – konstrukcijsko [[Gradbeništvo|inženirstvo]] * [[Biokemija]] in molekularna [[Biomedicina]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec'' * Elektrotehnika in gospodarstvo * [[Geodezija]] * Geoprostorske tehnologije ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Strojništvo]] * Molekularna [[Mikrobiologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Rastlinske znanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Vesoljske znanosti in opazovanje Zemlje iz vesolja ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – [[Gradbeništvo]] * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v angleškem jeziku === * [[Znanost o materialih|Napredne znanosti o materialih]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Biotehnologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Kemijsko in farmacevtsko inženirstvo ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Računalniška družboslovna znanost|Računalniški družbeni sistemi]] * [[Informatika|Računalništvo]] * [[Podatkovna znanost]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Okoljske sistemske znanosti|Okoljske sistemske znanosti / podnebni in okoljski monitoring]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geotehnika]] in [[Hidrotehnika]] * Zeleno procesno inženirstvo * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Proizvodne znanosti in [[Management]] * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Tehniška kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tehniška fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) === Doktorski študijski programi === * Doktorski študij tehniških znanosti * Doktorski študij naravoslovnih znanosti == Pomembne osebnosti in alumni == * [[Franc Hočevar]] (1853–1919), slovenski matematik in avtor matematičnih knjig * [[Margarete Schütte-Lihotzky]] (1897–2000), arhitektka * [[Nikola Tesla]] (1856–1943), elektrotehnik == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Technische Universität Graz}} * {{official}} [[Kategorija:Univerze v Avstriji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1811]] [[Kategorija:Tehniška univerza v Gradcu| ]] qtwpxfwyqcoqqpipfp13jtly5qr48ww 6665683 6665676 2026-04-26T06:12:54Z Yerpo 8417 /* NAWI Graz */ tn 6665683 wikitext text/x-wiki ''' Tehniška univerza v Gradcu''' ({{jezik-de|Technische Universität Graz}}, krajše ''' TU Graz ''') je javna raziskovalna univerza s sedežem na Štajerskem v Avstriji. Univerzo je leta 1811 ustanovil [[Janez Habsburško-Lotarinški]] in je najstarejša znanstveno-tehnološka raziskovalna in izobraževalna ustanova v Avstriji. Univerza je javna in trenutno jo sestavlja sedem fakultet. Ponuja 19 dodiplomskih in 36 magistrskih študijskih programov, od katerih jih je 22 v angleškem jeziku, in sicer na vseh področjih tehnike in naravoslovja. Doktorsko izobraževanje poteka v okviru 14 doktorskih šol v angleškem jeziku. Univerza ima več kot 17.000 študentov, vsako leto pa diplomira približno 1.900 študentov. Tehniška univerza v Gradcu in Univerza v Gradcu sodelujeta pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela na področju naravoslovja. Univerza ima 3.830 zaposlenih. Raziskovalna področja so združena v pet področij strokovne odličnosti. TU Graz, Univerza v Leobnu in Tehniška univerza na Dunaju tvorijo mrežo Avstrijskih tehniških univerz (TU Austria), ki vključuje več kot 45.000 študentov in 11.000 zaposlenih. == Kampusi == Univerza ima več kampusov, saj je večinoma razporejena na treh lokacijah v mestu: dve sta v središču Gradca, ena pa na jugovzhodu mesta. === Alte Technik ''(Stari kampus)'' === (Ulice: Rechbauerstraße / Technikerstraße / Lessingstraße / Mandellstraße / Wastiangasse) * Inštitut za za arhitekturo in gradbeništvo * Osrednja knjižnica === Neue Technik ''(Novi kampus)'' === (Ulice: Kopernikusgasse / Petersgasse / Stremayrgasse / Steyrergasse / Münzgrabenstraße / Brockmanngasse / Kronesgasse) *Inštituti za matematiko, mehaniko, fiziko, kemijo, biomedicino, geodezijo in ekonomijo *SciencePark (start-upi in korporativni spin-offi) *Menza v ulici Stremayrgasse === Inffeldgasse === *Inštituti za strojništvo, elektrotehniko, računalništvo, razvoj programske opreme in informacijske tehnologije *Center za učenje *Menza v ulici Inffeldgasse <gallery> File:TUG Alte Technik 1.jpg|Glavna stavba File:TUG Neue Technik 1.jpg| Nova tehnološka stavba File:TUG Chemie 1.jpg| Stavba za BMT (biomedicinski inženiring) File:TUG Chemie 2.jpg| Dodatna stavba za kemijo File:TUG Inffeldgasse 4.jpg| Inštituti za računalništvo (Inffeldgasse 16) File:TUG Mathematik 1.jpg| Stavba za inženirsko matematiko in geodezijo File:TUG Inffeldgasse 1.jpg|Center za učenje (Inffeldgasse 10) </gallery> == Fakultete == Univerza je sestavljena iz sedmih fakultet:<ref>{{navedi splet |title=Overview: Faculties and Institutes |url=https://www.tugraz.at/en/faculties-and-institutes/overview-faculties-and-institutes |publisher=Tehniška univerza v Gradcu | access-date=2025-12-22}}</ref> *Fakulteta za arhitekturo *Fakulteta za gradbeništvo *Fakulteta za računalništvo in biomedicinsko inženirstvo *Fakulteta za elektrotehniko in informacijsko tehniko *Fakulteta za strojništvo in ekonomske vede *Fakulteta za matematiko, fiziko in geodezijo *Fakulteta za tehnično kemijo, kemijsko in procesno inženirstvo ter biotehnologijo == NAWI Graz == [[NAWI Graz]] je sodelovalni projekt, katerega cilj je združevanje fakultet naravoslovnih znanosti [[Univerza v Gradcu|Univerze Karla in Franca v Gradcu]] in Tehniške univerze v Gradcu v »dvojno fakulteto«. == Študijski programi == Študenti na TU v Gradcu lahko izbirajo med 21 dodiplomskimi (bachelor) študijskimi programi.<ref>{{navedi splet |title=Overview: Bachelor’s Degree Programmes |url=https://www.tugraz.at/en/studying-and-teaching/degree-and-certificate-programmes/bachelors-degree-programmes/overview-bachelors-degree-programmes |publisher=Tehniška univerza v Gradcu | access-date=2025-12-22}}</ref> in 38 magistrskimi študijskimi programi. == Študij == === Dodiplomski študijski programi === * [[Arhitektura]] * [[Gradbeništvo|Gradbeništvo in gospodarsko inženirstvo]] * [[Medicinska tehnika|Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]]'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]]'' * [[Geodezija]] * [[Inženirska geologija|Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Informatika]] * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Strojništvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Molekularna biologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Okoljske sistemske znanosti]] / naravoslovje–tehnologija ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v nemškem jeziku === * [[Arhitektura]] * Gradbeništvo – [[Infrastruktura]] * Gradbeništvo – konstrukcijsko [[Gradbeništvo|inženirstvo]] * [[Biokemija]] in molekularna [[Biomedicina]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec'' * Elektrotehnika in gospodarstvo * [[Geodezija]] * Geoprostorske tehnologije ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Strojništvo]] * Molekularna [[Mikrobiologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Rastlinske znanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Vesoljske znanosti in opazovanje Zemlje iz vesolja ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – [[Gradbeništvo]] * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v angleškem jeziku === * [[Znanost o materialih|Napredne znanosti o materialih]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Biotehnologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Kemijsko in farmacevtsko inženirstvo ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Računalniška družboslovna znanost|Računalniški družbeni sistemi]] * [[Informatika|Računalništvo]] * [[Podatkovna znanost]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Okoljske sistemske znanosti|Okoljske sistemske znanosti / podnebni in okoljski monitoring]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geotehnika]] in [[Hidrotehnika]] * Zeleno procesno inženirstvo * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Proizvodne znanosti in [[Management]] * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Tehniška kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tehniška fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) === Doktorski študijski programi === * Doktorski študij tehniških znanosti * Doktorski študij naravoslovnih znanosti == Pomembne osebnosti in alumni == * [[Franc Hočevar]] (1853–1919), slovenski matematik in avtor matematičnih knjig * [[Margarete Schütte-Lihotzky]] (1897–2000), arhitektka * [[Nikola Tesla]] (1856–1943), elektrotehnik == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Technische Universität Graz}} * {{official}} [[Kategorija:Univerze v Avstriji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1811]] [[Kategorija:Tehniška univerza v Gradcu| ]] tlm11398g37f2vctai4cfzo8l8ezi4p Neža Repar 0 599850 6665384 6665125 2026-04-25T12:50:46Z Ihana Aneta 242446 6665384 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Neža Repar - Štučkova Neža}} '''Neža Repar''', znana tudi kot '''Štučkova Neža''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarica]] in [[Ljudska glasba|ljudska pevka]], * [[12. januar]] [[1869]], [[Brdo, Domžale]], † [[31. oktober]] [[1938]], [[Goričica pri Ihanu]]. == Otroštvo == Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v [[Brdo, Domžale|Brdu pri Domžalah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00627 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00627/?pg=104|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1835-1889|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00635 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00635/?pg=41|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1848-1917|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje.<ref name=":3" /> Kot mnogi ljudje iz okolice [[Domžale|Domžal]] tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.<ref name=":8" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Delo == Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Poslušajte štimo mojo|last=Klobčar|first=Marija|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|year=2020|isbn=9789610502685|authorlink=Marija Klobčar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004|title=Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8915Y1D|magazine=Traditiones|language=Sl|location=Ljubljana|last=Marija|first=Klobčar|author-link=Marija Klobčar|volume=2|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref><ref name=":8" /> Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov).<ref name=":8" /> Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo.<ref name=":8" /> Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov.<ref name=":8" /> Šestindvajsetletna je rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=72|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih [[Goričica pri Ihanu|Goričic pri Ihanu]], s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila.<ref name=":1" /> S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=78|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Tam sta z možem deset let živela kot gostača.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Procesualnost slovstvene folklore|last=Stanonik|first=Marija|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2006|isbn=9789616568821|authorlink=Marija Stanonik|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/883|language=Sl}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=109|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=85|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> <ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=127|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|language=Sl|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=148|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi.<ref>{{Navedi revijo|last=Kumer|first=Zmaga|author-link=Zmaga Kumer|date=1976|title=Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien|url=https://www.jstor.org/stable/846444|magazine=Jahrbuch für Volksliedforschung|language=De|volume=21|pages=114-125|trans-title=O vprašanju letakov v Sloveniji}}</ref><ref name=":8" /> Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka.<ref name=":5" /><ref name=":8" /> Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila.<ref name=":6" /> Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku".<ref name=":3" /> Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu.<ref name=":8" /> Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.<ref name=":8" /> == Srečanje z Antonom Breznikom == Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik. <ref name=":8">{{Navedi novice|title=Pogovor s 83-Ietnim Rudolfom Pircem|date=17.12.1993|page=12|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBAOOXDS|language=Sl|volume=12|location=Domžale|newspaper=Slamnik|publisher=Občina Domžale}}</ref> == Srečanje s Francem Kramarjem == Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27 == Poznejše življenje in smrt == Po nastanku [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]] leta 1928 so Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu.<ref name=":7" /> Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Domžale - Cemetery - #8402679 (Neža Pirc)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/8402679/persons/?individu_filter=PIRC%20Neza|website=Geneanet|accessdate=2026-03-26|language=en}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Repar, Neža}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci]] 6nko3qu72njaid4xhmmlbj6vv5t6tta 6665394 6665384 2026-04-25T13:27:43Z Ihana Aneta 242446 6665394 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Neža Repar - Štučkova Neža}} '''Neža Repar''', znana tudi kot '''Štučkova Neža''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slama|pletilja slame]], [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarica]] in [[Ljudska glasba|ljudska pevka]], * [[12. januar]] [[1869]], [[Brdo, Domžale]], † [[31. oktober]] [[1938]], [[Goričica pri Ihanu]]. == Otroštvo == Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v [[Brdo, Domžale|Brdu pri Domžalah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00627 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00627/?pg=104|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1835-1889|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00635 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00635/?pg=41|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1848-1917|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje.<ref name=":3" /> Kot mnogi ljudje iz okolice [[Domžale|Domžal]] tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.<ref name=":8" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Delo == Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Poslušajte štimo mojo|last=Klobčar|first=Marija|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|year=2020|isbn=9789610502685|authorlink=Marija Klobčar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004|title=Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8915Y1D|magazine=Traditiones|language=Sl|location=Ljubljana|last=Marija|first=Klobčar|author-link=Marija Klobčar|volume=2|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref><ref name=":8" /> Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov).<ref name=":8" /> Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo.<ref name=":8" /> Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov.<ref name=":8" /> Šestindvajsetletna je rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=72|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih [[Goričica pri Ihanu|Goričic pri Ihanu]], s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila.<ref name=":1" /> S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=78|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Tam sta z možem deset let živela kot gostača.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Procesualnost slovstvene folklore|last=Stanonik|first=Marija|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2006|isbn=9789616568821|authorlink=Marija Stanonik|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/883|language=Sl}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=109|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=85|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> <ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=127|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|language=Sl|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=148|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi.<ref>{{Navedi revijo|last=Kumer|first=Zmaga|author-link=Zmaga Kumer|date=1976|title=Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien|url=https://www.jstor.org/stable/846444|magazine=Jahrbuch für Volksliedforschung|language=De|volume=21|pages=114-125|trans-title=O vprašanju letakov v Sloveniji}}</ref><ref name=":8" /> Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka.<ref name=":5" /><ref name=":8" /> Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila.<ref name=":6" /> Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku".<ref name=":3" /> Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu.<ref name=":8" /> Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.<ref name=":8" /> == Srečanje z Antonom Breznikom == Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik. <ref name=":8">{{Navedi novice|title=Pogovor s 83-Ietnim Rudolfom Pircem|date=17.12.1993|page=12|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBAOOXDS|language=Sl|volume=12|location=Domžale|newspaper=Slamnik|publisher=Občina Domžale}}</ref> == Srečanje s Francem Kramarjem == Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27 == Poznejše življenje in smrt == Po nastanku [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]] leta 1928 je za radio zapela več pesmi. Posnetke hrani radiotelevizija. Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu.<ref name=":7" /> Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Domžale - Cemetery - #8402679 (Neža Pirc)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/8402679/persons/?individu_filter=PIRC%20Neza|website=Geneanet|accessdate=2026-03-26|language=en}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Repar, Neža}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci]] 1zpeziyaisszfvemf8vpucouehu7cxj 6665395 6665394 2026-04-25T13:32:21Z Ihana Aneta 242446 6665395 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Neža Repar - Štučkova Neža}} '''Neža Repar''', znana tudi kot '''Štučkova Neža''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slama|pletilja slame]], [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarica]] in [[Ljudska glasba|ljudska pevka]], * [[12. januar]] [[1869]], [[Brdo, Domžale]], † [[31. oktober]] [[1938]], [[Goričica pri Ihanu]]. == Otroštvo == Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v [[Brdo, Domžale|Brdu pri Domžalah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00627 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00627/?pg=104|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1835-1889|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00635 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00635/?pg=41|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1848-1917|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje.<ref name=":3" /> Kot mnogi ljudje iz okolice [[Domžale|Domžal]] tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.<ref name=":8" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Delo == Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Poslušajte štimo mojo|last=Klobčar|first=Marija|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|year=2020|isbn=9789610502685|authorlink=Marija Klobčar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004|title=Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8915Y1D|magazine=Traditiones|language=Sl|location=Ljubljana|last=Marija|first=Klobčar|author-link=Marija Klobčar|volume=2|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref><ref name=":8" /> Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov).<ref name=":8" /> Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo.<ref name=":8" /> Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov.<ref name=":8" /> Šestindvajsetletna je rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=72|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih [[Goričica pri Ihanu|Goričic pri Ihanu]], s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila.<ref name=":1" /> S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=78|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Tam sta z možem deset let živela kot gostača.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Procesualnost slovstvene folklore|last=Stanonik|first=Marija|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2006|isbn=9789616568821|authorlink=Marija Stanonik|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/883|language=Sl}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=109|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=85|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> <ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=127|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|language=Sl|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=148|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi.<ref>{{Navedi revijo|last=Kumer|first=Zmaga|author-link=Zmaga Kumer|date=1976|title=Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien|url=https://www.jstor.org/stable/846444|magazine=Jahrbuch für Volksliedforschung|language=De|volume=21|pages=114-125|trans-title=O vprašanju letakov v Sloveniji}}</ref><ref name=":8" /> Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka.<ref name=":5" /><ref name=":8" /> Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila.<ref name=":6" /> Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku".<ref name=":3" /> Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu.<ref name=":8" /> Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.<ref name=":8" /> == Srečanje z Antonom Breznikom == Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik. <ref name=":8">{{Navedi novice|title=Pogovor s 83-Ietnim Rudolfom Pircem|date=17.12.1993|page=12|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBAOOXDS|language=Sl|volume=12|location=Domžale|newspaper=Slamnik|publisher=Občina Domžale}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Anton Breznik - zbiralec ljudskih pesmi|date=1995|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS0QV1RU|last=Kumer|first=Zmaga|authorlink=Zmaga Kumer|pages=151-152|language=Sl|newspaper=Mohorjev koledar|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje}}</ref> == Srečanje s Francem Kramarjem == Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27 == Poznejše življenje in smrt == Po nastanku [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]] leta 1928 je za radio zapela več pesmi. Posnetke hrani radiotelevizija. Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu.<ref name=":7" /> Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Domžale - Cemetery - #8402679 (Neža Pirc)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/8402679/persons/?individu_filter=PIRC%20Neza|website=Geneanet|accessdate=2026-03-26|language=en}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Repar, Neža}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci]] 0kwue4bawv84k1wqsthp9m0lvyra0rk 6665405 6665395 2026-04-25T14:10:05Z Ihana Aneta 242446 6665405 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Neža Repar - Štučkova Neža}} '''Neža Repar''', znana tudi kot '''Štučkova Neža''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slama|pletilja slame]], [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarica]] in [[Ljudska glasba|ljudska pevka]], * [[12. januar]] [[1869]], [[Brdo, Domžale]], † [[31. oktober]] [[1938]], [[Goričica pri Ihanu]]. == Otroštvo == Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v [[Brdo, Domžale|Brdu pri Domžalah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00627 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00627/?pg=104|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1835-1889|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00635 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00635/?pg=41|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1848-1917|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje.<ref name=":3" /> Kot mnogi ljudje iz okolice [[Domžale|Domžal]] tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.<ref name=":8" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Delo == Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Poslušajte štimo mojo|last=Klobčar|first=Marija|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|year=2020|isbn=9789610502685|authorlink=Marija Klobčar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004|title=Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8915Y1D|magazine=Traditiones|language=Sl|location=Ljubljana|last=Marija|first=Klobčar|author-link=Marija Klobčar|volume=2|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref><ref name=":8" /> Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov).<ref name=":8" /> Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo.<ref name=":8" /> Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov.<ref name=":8" /> Šestindvajsetletna je rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=72|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih [[Goričica pri Ihanu|Goričic pri Ihanu]], s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila.<ref name=":1" /> S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=78|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Tam sta z možem deset let živela kot gostača.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Procesualnost slovstvene folklore|last=Stanonik|first=Marija|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2006|isbn=9789616568821|authorlink=Marija Stanonik|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/883|language=Sl}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=109|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=85|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=127|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|language=Sl|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=148|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi.<ref>{{Navedi revijo|last=Kumer|first=Zmaga|author-link=Zmaga Kumer|date=1976|title=Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien|url=https://www.jstor.org/stable/846444|magazine=Jahrbuch für Volksliedforschung|language=De|volume=21|pages=114-125|trans-title=O vprašanju letakov v Sloveniji}}</ref><ref name=":8" /> Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka.<ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega|url=https://etnomuza.zrc-sazu.si/etnofon/kdo-kdo-kdo-so-pa-to-pesemsko-izrocilo-z-domzalskega/|website=ZRC SAZU EtnoMuza|accessdate=2026-04-25|language=SI|publisher=ZRC SAZU}}</ref>{{Efn|V viru Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega je Johana omenjena kot I. Pirc (*1904).}} Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila.<ref name=":6" /> Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku".<ref name=":3" /> Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu.<ref name=":8" /> Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.<ref name=":8" /> == Srečanje z Antonom Breznikom == Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik. <ref name=":8">{{Navedi novice|title=Pogovor s 83-Ietnim Rudolfom Pircem|date=17.12.1993|page=12|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBAOOXDS|language=Sl|volume=12|location=Domžale|newspaper=Slamnik|publisher=Občina Domžale}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Anton Breznik - zbiralec ljudskih pesmi|date=1995|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS0QV1RU|last=Kumer|first=Zmaga|authorlink=Zmaga Kumer|pages=151-152|language=Sl|newspaper=Mohorjev koledar|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje}}</ref> == Srečanje s Francem Kramarjem == Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27 == Poznejše življenje in smrt == Po nastanku [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]] leta 1928 je za radio zapela več pesmi. Posnetke hrani radiotelevizija. Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu.<ref name=":7" /> Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Domžale - Cemetery - #8402679 (Neža Pirc)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/8402679/persons/?individu_filter=PIRC%20Neza|website=Geneanet|accessdate=2026-03-26|language=en}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{DEFAULTSORT:Repar, Neža}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci]] 6fyj70gvw6v21mx5qf4lkv7lq4hf6cy 6665430 6665405 2026-04-25T16:24:15Z Ljuba24b 92351 /* Srečanje z Antonom Breznikom */ dp 6665430 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Neža Repar - Štučkova Neža}} '''Neža Repar''', znana tudi kot '''Štučkova Neža''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slama|pletilja slame]], [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarica]] in [[Ljudska glasba|ljudska pevka]], * [[12. januar]] [[1869]], [[Brdo, Domžale]], † [[31. oktober]] [[1938]], [[Goričica pri Ihanu]]. == Otroštvo == Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v [[Brdo, Domžale|Brdu pri Domžalah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00627 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00627/?pg=104|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1835-1889|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00635 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00635/?pg=41|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1848-1917|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje.<ref name=":3" /> Kot mnogi ljudje iz okolice [[Domžale|Domžal]] tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.<ref name=":8" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Delo == Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Poslušajte štimo mojo|last=Klobčar|first=Marija|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|year=2020|isbn=9789610502685|authorlink=Marija Klobčar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004|title=Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8915Y1D|magazine=Traditiones|language=Sl|location=Ljubljana|last=Marija|first=Klobčar|author-link=Marija Klobčar|volume=2|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref><ref name=":8" /> Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov).<ref name=":8" /> Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo.<ref name=":8" /> Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov.<ref name=":8" /> Šestindvajsetletna je rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=72|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih [[Goričica pri Ihanu|Goričic pri Ihanu]], s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila.<ref name=":1" /> S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=78|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Tam sta z možem deset let živela kot gostača.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Procesualnost slovstvene folklore|last=Stanonik|first=Marija|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2006|isbn=9789616568821|authorlink=Marija Stanonik|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/883|language=Sl}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=109|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=85|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=127|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|language=Sl|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=148|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi.<ref>{{Navedi revijo|last=Kumer|first=Zmaga|author-link=Zmaga Kumer|date=1976|title=Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien|url=https://www.jstor.org/stable/846444|magazine=Jahrbuch für Volksliedforschung|language=De|volume=21|pages=114-125|trans-title=O vprašanju letakov v Sloveniji}}</ref><ref name=":8" /> Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka.<ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega|url=https://etnomuza.zrc-sazu.si/etnofon/kdo-kdo-kdo-so-pa-to-pesemsko-izrocilo-z-domzalskega/|website=ZRC SAZU EtnoMuza|accessdate=2026-04-25|language=SI|publisher=ZRC SAZU}}</ref>{{Efn|V viru Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega je Johana omenjena kot I. Pirc (*1904).}} Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila.<ref name=":6" /> Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku".<ref name=":3" /> Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu.<ref name=":8" /> Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.<ref name=":8" /> == Srečanje z Antonom Breznikom == Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Pogovor s 83-Ietnim Rudolfom Pircem|date=17.12.1993|page=12|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBAOOXDS|language=Sl|volume=12|location=Domžale|newspaper=Slamnik|publisher=Občina Domžale}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anton Breznik - zbiralec ljudskih pesmi|date=1995|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS0QV1RU|last=Kumer|first=Zmaga|authorlink=Zmaga Kumer|pages=151-152|language=Sl|newspaper=Mohorjev koledar|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje}}</ref> == Srečanje s Francem Kramarjem == Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27 == Poznejše življenje in smrt == Po nastanku [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]] leta 1928 je za radio zapela več pesmi. Posnetke hrani radiotelevizija. Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu.<ref name=":7" /> Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Domžale - Cemetery - #8402679 (Neža Pirc)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/8402679/persons/?individu_filter=PIRC%20Neza|website=Geneanet|accessdate=2026-03-26|language=en}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{DEFAULTSORT:Repar, Neža}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci]] hrgcjg5uwnvfmq6a7hriv2crxpmlqtk 6665431 6665430 2026-04-25T16:24:59Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ dp 6665431 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|name=Neža Repar - Štučkova Neža}} '''Neža Repar''', znana tudi kot '''Štučkova Neža''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slama|pletilja slame]], [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarica]] in [[Ljudska glasba|ljudska pevka]], * [[12. januar]] [[1869]], [[Brdo, Domžale]], † [[31. oktober]] [[1938]], [[Goričica pri Ihanu]]. == Otroštvo == Rojena je bila 12. januarja 1869 v revni slovenski družini v [[Brdo, Domžale|Brdu pri Domžalah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00627 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00627/?pg=104|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1835-1889|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00635 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/00635/?pg=41|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-24|date=1848-1917|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Njena mati je bila slamnikarica Uršula Cotman, njen oče pa slamnikar Ferdinand Repar.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Družino sta njena starša preživljala tudi z obdelovanjem majhnega kosa zemlje.<ref name=":3" /> Kot mnogi ljudje iz okolice [[Domžale|Domžal]] tistega časa se je že v otroštvu naučila pletenja kit iz slame in kasneje tudi izdelovanja slamnikov.<ref name=":8" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Delo == Celo življenje od otroštva se je preživljala kot slamnikarica in pletilja slamnatih kit.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Poslušajte štimo mojo|last=Klobčar|first=Marija|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|year=2020|isbn=9789610502685|authorlink=Marija Klobčar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004|title=Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8915Y1D|magazine=Traditiones|language=Sl|location=Ljubljana|last=Marija|first=Klobčar|author-link=Marija Klobčar|volume=2|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref><ref name=":8" /> Običajno je pletla kite dolge 36 komolcev (okoli 16 metrov).<ref name=":8" /> Izdelovala je tudi malo več kot meter dolge okrasne slamnate kite s cofi na koncih, s katerimi se je slamnike krasilo.<ref name=":8" /> Od nje so slamnate izdelke odkupovali prepodajalci za domžalske tovarne slamnikov.<ref name=":8" /> Šestindvajsetletna je rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=72|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Dekličin oče je bil godec na klarinet Valentin Pirc (1873–1957) iz sosednjih [[Goričica pri Ihanu|Goričic pri Ihanu]], s katerim se je 8. novembra 1896, leto dni po rojstvu hčerke, poročila.<ref name=":1" /> S hčerko se je po poroki preselila na moževo rojstno kmetijo v Goričicah.<ref name=":1" /><ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=78|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Tam sta z možem deset let živela kot gostača.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Procesualnost slovstvene folklore|last=Stanonik|first=Marija|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2006|isbn=9789616568821|authorlink=Marija Stanonik|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/883|language=Sl}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=109|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> V zakonu je rodila še tri deklice, od katerih je ena umrla v otroštvu, in tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=92|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=85|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=127|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|language=Sl|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04448 {{!}} Ihan {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ihan/04448/?pg=148|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-26|date=1871-1922|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Rada je pela. Nekatere pesmi, ki jih je prepevala, so bile iz njenega rodnega Brda, nekatere pa se je naučila od moža godca. Že tridesetletna je bila v okolici poznana kot odlična pevka in poznavalka ljudskih pesmi.<ref>{{Navedi revijo|last=Kumer|first=Zmaga|author-link=Zmaga Kumer|date=1976|title=Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien|url=https://www.jstor.org/stable/846444|magazine=Jahrbuch für Volksliedforschung|language=De|volume=21|pages=114-125|trans-title=O vprašanju letakov v Sloveniji}}</ref><ref name=":8" /> Vsi njeni preživeli otroci so se glasbeno udejstvovali. Ena od njenih preživelih hčera, Johana Pirc (1904–1974), je prav tako postala ljudska pevka.<ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega|url=https://etnomuza.zrc-sazu.si/etnofon/kdo-kdo-kdo-so-pa-to-pesemsko-izrocilo-z-domzalskega/|website=ZRC SAZU EtnoMuza|accessdate=2026-04-25|language=SI|publisher=ZRC SAZU}}</ref>{{Efn|V viru Kdo, kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega je Johana omenjena kot I. Pirc (*1904).}} Z možem sta okoli leta 1907 od stare slamnikarice kupila bajto v Goričicah in se tja z otroki preselila.<ref name=":6" /> Ker je prejšnja lastnica izdelovala slamnike, ki so jim v Goričicah rekli tudi "štučki" je bila mala domačija znana kot "pri Štučku".<ref name=":3" /> Poleg slamnikarstva je redno hodila na trg prodajat borovnice, jagode, pšeničnike in ajdovčke, ki so jih njeni otroci nezakonito nabirali v gozdu.<ref name=":8" /> Med prvo svetovno vojno je bil njen mož vpoklican v avstroogrsko vojsko, vendar se je srečno vrnil.<ref name=":8" /> == Srečanje z Antonom Breznikom == Leta 1899 je za njeno petje izvedel Anton Breznik.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Pogovor s 83-Ietnim Rudolfom Pircem|date=17.12.1993|page=12|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBAOOXDS|language=Sl|volume=12|location=Domžale|newspaper=Slamnik|publisher=Občina Domžale}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anton Breznik - zbiralec ljudskih pesmi|date=1995|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS0QV1RU|last=Kumer|first=Zmaga|authorlink=Zmaga Kumer|pages=151-152|language=Sl|newspaper=Mohorjev koledar|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje}}</ref> == Srečanje s Francem Kramarjem == Tej kresni pesmi je podobna pesem o svetem Florjanu, prav tako zapisana v Goričici pri Ihanu, zapela pa jo je, tako kot kresno pesem, Neža Pirc. Ob pesmi je Kramar kot opombo napisal godčevska [OSNP 8233]. Glede na to, da je bil mož pevke Neže Pirc godec, ki je sicer s skupino redno hodil koledovat, lahko sklepamo, da je bila tudi pesem o svetem Florjanu koledniška, vendar ni jasno, ali je imela v času Kramarjevega zapisa še to vlogo ali ne.27 == Poznejše življenje in smrt == Po nastanku [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljana]] leta 1928 je za radio zapela več pesmi. Posnetke hrani radiotelevizija. Umrla je 31. oktobra 1938 v Goričici pri Ihanu.<ref name=":7" /> Pokopana je bila na pokopališču v Ihanu.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Domžale - Cemetery - #8402679 (Neža Pirc)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/8402679/persons/?individu_filter=PIRC%20Neza|website=Geneanet|accessdate=2026-03-26|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{DEFAULTSORT:Repar, Neža}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Slovenski ljudski pevci]] on2kvgvwx35lv7fhghaqktjafb8leim Uporabniški pogovor:Ivo Lendić 3 599888 6665458 6650007 2026-04-25T17:53:23Z Pinky sl 2932 /* Hall of fame za CEE spring 2026 */ nov razdelek 6665458 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:03, 25. marec 2026 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:03, 25. marec 2026 (CET)}} |}{{Konec okvira}} == Hall of fame za CEE spring 2026 == Če želiš priti v "Hall of fame" moraš napisati tudi en članek iz naše države. Glej [[m:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics/Authors Hall of Fame/countries]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 25. april 2026 (CEST) skhfsqtgl8meni52fdt18r4civc7di7 Anton Banko 0 600011 6665500 6651688 2026-04-25T19:31:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Banko''', [[slovenci|slovensko]]-[[američani|ameriški]] [[izumitelj]], * [[26. avgust]] [[1927]], [[Kanfanar]], [[Istra]], † [[16. maj]], [[1986]], [[New York]] Najbolj je znan po zasnovi prve naprave za [[fakoemulzifikacija|fakoemulzifikacijo]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.eurotimes.org/forgotten-giant/|title=FORGOTTEN GIANT|date=December 10, 2013|website=eurotimes.org}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://patents.google.com/patent/US3589363A/en|title=Material removal apparatus and method employing high frequency vibrations|website=Google Patents}}</ref> Patentiral ga je skupaj s [[Charles Kelman|Charlesom Kelmanom]]. Ta naprava je omogočila operacijo [[Siva mrena|sive mrene]] z ultrazvokom skozi majhen rez. Pred uvedbo fakoemulzifikacije je odstranjevanje [[Siva mrena|sive mrene]] zahtevalo širok operativni rez (10–12 mm) in dolgotrajno bolnišnično zdravljenje, do konca življenja pa so pacienti morali nositi debela temna očala, saj ni bilo mogoče vstaviti umetne leče. Bankov tehnološki prispevek je omogočil prehod na mikrokirurgijo z rezom dolžine okoli 3 mm in drobljenjem reže znotraj očesa z ultrazvokom. Skozi dolgo režo bi sicer tehnično lahko vstavili tedaj znane trde leče, vendar bi bili zapleti (šivi, vnetja, popačen vid) prehudi. Bankov ultrazvok je tudi omogočil, da naravno ovojnico leče ohranimo v očesu, kar je odprlo vrata za mehke leče, ki se v to ovojnico vstavijo skozi mikroskopsko luknjico. To je močno zmanjšalo število zapletov, odpravilo potrebo po šivanju očesa in omogočilo, da je operacija sive mrene postala eden najpogostejših in najvarnejših ambulantnih posegov na svetu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aao.org/eye-health/diseases/cataract-surgery-history|title=History of Cataract Surgery|publisher=American Academy of Ophthalmology}}</ref> Banko je leta 1968 v New Yorku ustanovil podjetje Surgical Design Corporation, ki je izdelalo vrsto uspešnih [[farmoemulzifikacija|farmoemulzifikatorjev]], ki se uporabljajo po vsem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.knowingscience.com/anton-banko-award-for-excellence-in-teaching-science|title=Anton Banko Award for Excellence in Teaching Science &#124; Knowing Science - Kid Knowledge}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Hawlina|first=M|date=September 4, 2008|title=Anton Banko, the Slovenian inventor behind the success of Charles Kelman|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1755-3768.2008.229.x|journal=Acta Ophthalmologica|volume=86|pages=0|doi=10.1111/j.1755-3768.2008.229.x|url-access=subscription}}</ref> Razvil je tudi več patentov, ki se uporabljajo v očesni kirurgiji, vključno z instrumentom za [[vitrektomija|vitrektomijo]], ki ga je patentiral leta 1969. Po tem je bil zasnovan kombinirani stroj Mackool/Heslin Ocusystem. Po smrti Antona Banka je njegovo podjetje vodil sin William, ki je leta 1987 diplomiral iz medicine. Je lastnik več patentov na področju kirurške in medicinske instrumentacije in soavtor 20 publikacij s področja oftalmologije in splošne kirurgije ter sourednik knjige ''Phacoemulsification Surgery'', Pergamon Press, (zdaj McGraw Hill), 1991. Surgical Design ima skupaj več kot 40 patentov za instrumente, ki se še danes izdelujejo. Eno od naprav je podaril Univerzitetni očesni kliniki v Ljubljani in usposobil nekaj kirurgov iz Slovenije. Po vrnitvi v Slovenijo so ti kirurgi leta 1989 uvedli novi sistem tudi v Sloveniji.<ref name="auto" /> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Banko, Anton}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski oftalmologi]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] 2sxvktf7nffq0lqka1n11pi9s52fttg Andrej Pisani 0 600196 6665563 6653162 2026-04-25T20:54:02Z Ihana Aneta 242446 6665563 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Andrej Pisani''', slovenski [[Grafika|grafik]], [[Igralec (umetnik)|radijski igralec]], [[režiser]], * [[5. oktober]] [[1961]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Andrej Pisani se je rodil v Trstu, a je otroštvo in večji del življenja bival v [[Repentabor|Repnu]]. Oče je bil [[Franko Pisani|Franko]], inženir, mati [[Marinka Theuerschuh]], radijska igralka. Obvezno šolanje je opravil na slovenskih šolah v [[Trst|Trstu]], maturiral je leta 1980. Andrej Pisani je že kot otrok nastopal za skupino [[Radijski oder]], saj je tam izredno zavzeto delovala njegova mati. Radijskemu odru je ostal zvest, saj še vedno redno nastopa,<ref>{{Navedi splet|title=In ljubezen tudi ... po Radiu Trst A|url=https://www.primorski.eu/kultura/in-ljubezen-tudi-po-radiu-trst-a-BA662517|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V začetku je bila beseda: združeni projekt Programa Ars in Radia Trst A » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-zacetku-je-bila-beseda-zdruzeni-projekt-programa-ars-radia-trst/|website=Noviglas|date=2024-09-12|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> a tudi režira radijske igre in tudi napisal je že marsikatero radijsko uprizoritev.<ref>{{Navedi splet|title=Čarobna kresna noč » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/carobna-kresna-noc/|website=Noviglas|date=2024-06-27|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroške oči na zvočnem gledališču » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/otroske-oci-na-zvocnem-gledaliscu/|website=Noviglas|date=2018-06-27|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O ranah s srečnim koncem » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-ranah-s-srecnim-koncem/|website=Noviglas|date=2020-12-08|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravljica o deželi čudes » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pravljica-o-dezeli-cudes/|website=Noviglas|date=2022-07-06|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 je Andrej Pisani tudi napisal knjigo ''Sol na licih : zgodbe z otokov'', ki jo krasijo risbice, ki so nastale na delavnicah kreativnega pisanja in na ustvarjalnih delavnicah, ki jih je priredil Radijski oder.<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/108638979#full</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zgodbe z različnih koncev sveta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zgodbe-z-razlicnih-koncev-sveta/|website=Noviglas|date=2022-01-13|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Andrej Pisani se poklicno ukvarja z grafičnim oblikovanjem, saj je ustanovil podjetje Sintesi HUB, ki multimedialno ustvarja in oblikuje grafične storitve za stranke celega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Že od ustanovitve presega meje krajevnega trga|url=https://www.primorski.eu/se/290108-e-od-ustanovitve-presega-meje-krajevnega-trga-LDPR320795|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> Oblikuje tudi knjige, plakate, najrazličnejše reklamne produkte.<ref>{{Navedi splet|title=Po slovenskem Trstu z novim žepnim vodnikom|url=https://www.primorski.eu/trzaska/po-slovenskem-trstu-z-novim-zepnim-vodnikom-YD1984526|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Matej|last=Caharija {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poljubi so dvojezični: nova igra spomina za otroke in odrasle|url=https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/poljubi-so-dvojezicni-nova-igra-spomina-za-otroke-in-odrasle|website=primorske.svet24.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaživela sta logotip in spletna stran Slovencev v Italiji|url=https://www.ssorg.eu/2024/07/05/zazivela-sta-logotip-in-spletna-stran-slovencev-v-italiji/|website=SSO|date=2024-07-05|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=SSO}}</ref><ref>{{Citat|title=Slovenci v Italiji pod skupnim geslom Slovita.info|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/08/slovenci-v-italiji-pod-skupnim-geslom-slovitainfo-f21b35d5-a8db-43e4-b490-c943ec7528bd.html|date=2024-08-08|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Barbara|last=Ferluga}}</ref> Andrej Pisani je večkrat ustvarjal tudi kostume za gledališče<ref>{{Navedi splet|title=Kostumografi|url=https://sigledal.org/geslo/Kategorija:Kostumografi|website=Geslo|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> in opremljal gledališke scenografije.<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Pisani|url=https://sigledal.org/geslo/Andrej_Pisani|website=Geslo|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> Sodeloval je tudi na več skupinskih razstavah s svojimi umetniškimi deli, včasih pa postavil samostojno razstavo.<ref>{{Navedi splet|title=JUMBO-odprtje razstave Andreja Pisanija {{!}} Slovensko stalno gledališče|url=https://www.teaterssg.com/jumbo-odprtje-razstave-andreja-pisanija/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2026-03-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoja dela predstavljajo štiri generacije slovenskih grafičnih oblikovalcev|url=https://www.primorski.eu/trzaska/svoja-dela-predstavljajo-stiri-generacije-slovenskih-graficnih-oblikovalcev-LB1434683|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Že vrsto let sodeluje s [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskim stalnim gledališčem]] iz Trsta,<ref>{{Navedi splet|title=Predogled nove sezone 2021-2022 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predogled-nove-sezone-2021-2022/|website=Noviglas|date=2021-09-26|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> saj grafično oblikuje plakate in najrazličneše gradivo gledališča.<ref>{{Navedi splet|title=VZLET-nova sezona Slovenskega stalnega gledališča {{!}} Slovensko stalno gledališče|url=https://www.teaterssg.com/vzlet-nova-sezona-slovenskega-stalnega-gledalisca/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2026-03-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=JUMBO – Quando il teatro prende vita sui muri della città|url=https://www.ilfriuliveneziagiulia.it/jumbo-quando-il-teatro-prende-vita-sui-muri-della-citta/|website=Ilfriuliveneziagiulia|date=2020-02-08|accessdate=2026-03-30|language=it-IT|first=Marzio|last=Serbo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pisani, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski radijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski radijski režiserji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] sskm4fg2ies7suu0a22w9vhzlzal2bs Portal:V novicah/Glavna stran/april 2026 100 600359 6665795 6664449 2026-04-26T10:53:42Z VidicK01 193275 +posodobitev 6665795 wikitext text/x-wiki [[File:Hilton_Washington_-_view_from_T_Street.JPG|170px|right|Washington Hilton]] *Na večerji dopisnikov Bele hiše v hotelu Washington Hilton <small>(na sliki)</small>, na kateri je bil prisoten tudi '''[[Donald Trump]]''', so '''[[Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|odjeknili streli]]'''. *Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je z odločitvijo, da ne predlaga nobenega kandidata, zaključila '''[[16. vlada Republike Slovenije#Sestanki in koalicijska pogajanja|prvi krog izbire mandatarja nove slovenske vlade]]'''. *Na '''[[državnozborske volitve na Madžarskem 2026|madžarskih državnozborskih volitvah]]''' je zmagala stranka [[Tisza (stranka)|Tisza]] s predsednikom '''[[Péter Magyar|Petrom Magyarjem]]'''. *Prisegel je '''[[10. državni zbor Republike Slovenije]]'''. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen '''[[Zoran Stevanović]]'''. *[[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] je zaradi taljenja ledu in pomanjkanja hrane uvrstila '''[[cesarski pingvin|cesarskega pingvina]]''' na [[Rdeči seznam IUCN|rdeči seznam ogroženih vrst]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat; [[Edvard Kokšarov]] ({{abbr|50|umrl 31. marca}}), ruski rokometaš; [[Birutė Galdikas]] ({{abbr|79|umrla 24. marca}}), litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja ce11pr6ysp2ilxroo1l1wbo2jlnzkgg Balmisova ekspedicija 0 600493 6665584 6658944 2026-04-25T23:44:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665584 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] '''Kraljeva filantropska odprava cepiva''', znana tudi kot '''Balmisova odprava''' po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>[https://www.jstor.org/stable/44448715 The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition]</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>[http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041209142829/http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html |date=2004-12-09 }}</ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>[https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba. Expedición Balmis (1803-1810)]</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == Operacija se je začela s tovorom korvete »María Pita« (na sliki gor), ki je prevažala dvaindvajset otrok; Balmis, dva zdravniška pomočnika, dva pilota, tri medicinske sestre in ravnateljica sirotišnice »Casa de Expósitos« v [[A Coruña|La Coruñi]], [[Isabel Zendal Gómez]]. 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga de Compostela. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." <gallery> Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|Balkon v spomin na odprave </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.aeped.es/documentos/en-nombre-los-ninos-real-expedicion-filantropica-vacuna-1803-180 En el nombre de los Niños. Real expedición Filantrópica de la Vacuna 1803-1806]. Spanish language [[portable document format|PDF]] book by the Spanish Pediatry Association. [[Kategorija:Zgodovina medicine]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Španiji]] [[Kategorija:Cepiva]] [[Kategorija:Dobrodelne organizacije]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Raziskovalci Južne Amerike]] [[Kategorija:1803 v znanosti]] 8ypg5wph107k200s9hidfql7uoo9sne Alina Pekova 0 600557 6665428 6656172 2026-04-25T16:21:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665428 wikitext text/x-wiki {{Short description|Ruska alipnistka}} {{Infobox person | name = Alina Pekova | native_name = Алина Юрьевна Пекова | native_name_lang = ru | image = | imagesize = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = <!-- WD --> | website = | known_for = prva Rusinja, ki se je povzpela na vseh 14 [[osemtisočak]]ov. }} '''Alina Pekova''' ({{lang-ru|Пекова, Алина Юрьевна}}), [[Rusi|ruska]] [[alpinistka]], * [[8. januar]] [[1993]], Čegem Vtoroj, [[Kabardino-Balkarija]], [[Rusija]]. Alina Pekova je prva Rusinja, ki se je povzpela na vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. == Zgodnje življenje == Rodila se je 8. januarja 1993 v vasi Čegem Vtoroj ([[Kabardino-Balkarija]]). Že od otroštva se je ukvarjala z [[Ritmična gimnastika|ritmično gimnastiko]] in [[Tenis|tenisom]]. Za alpinizem se je odločila leta 2017, ko se je povzpela na [[Elbrus]].<ref name="Early_life">{{cite news|url=https://www.rbc.ru/life/news/670658cb9a7947c60b98a2ba|title=Россиянка Алина Пекова покорила 14 высочайших вершин мира. Кто она такая. Она стала первым представителем России, кто добился такого результата|date=9 October 2024|publisher=RBC|access-date=20 January 2026|lang = ru}}</ref> Po izobrazbi je filologinja, diplomirala je na [[Državna univerza Kabardino-Balkarija|Državni univerzi v Kabardino-Balkariji]]. Tekoče govori angleško.<ref name="Arsenejeva">{{cite web|first= Olesja|last= Arsenjeva|title= Уникальная женщина Алина Пекова: единственная альпинистка из России, покорившая все высочайшие горы мира|url= https://vestikavkaza.ru/articles/unikalnaa-zensina-alina-pekova-edinstvennaa-alpinistka-iz-rossii-pokorivsaa-vse-vysocajsie-gory-mira.html|website= vestikavkaza.ru|date= 2024-10-18|accessdate= 2024-11-01|lang= ru|archive-date= 2025-04-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20250424171340/https://vestikavkaza.ru/articles/unikalnaa-zensina-alina-pekova-edinstvennaa-alpinistka-iz-rossii-pokorivsaa-vse-vysocajsie-gory-mira.html|url-status= dead}}</ref> Aprila 2023 se je začela vzpenjati na [[osemtisočak]]e v okviru komercialnih odprav. Njen prvi takšni vrh v okviru projekta »14×8000« je bila 16. aprila [[Anapurna]] (8091&nbsp;m). Nato je Pekovi 18. maja istega leta v enem samem dnevu uspelo osvojiti [[Mount Everest]] (8.848&nbsp;m) in [[Lotse]] (8.516&nbsp;m). Ti gori povezuje [[Južno sedlo]] (7.960&nbsp;m). Pekova se po sestopu z Mount Everesta ni vrnila v bazni tabor, temveč se je z Južnega sedla nemudoma odpravila proti vrhu Lhotseja. V letu 2023 se je v manj kot v šestih mesecih uspela povzpeti na 11 najvišjih vrhov. Njen zadnji osemtisočak je bil [[Šišapangma]] (8027&nbsp;m)<ref name="Kovalchuk" />, na katerega se je povzpela 9. oktobra 2024<ref name="Bojko">{{cite web|first= Sergej|last=Bojko|title= Как покорить самые высокие горы в мире? История альпинистки-рекордсменки Алины Пековой|url= https://tass.ru/obschestvo/22144403|website = [[ТАSS]]|date = 2024-10-17|accessdate = 2024-11-01|lang = ru}}</ref>. Pekova je načrtovala, da bo to dosegla v enem letu, vendar se je jeseni 2023, ko se je pripravljala na vzpon na [[Šišapangma|Šišapangmo]], z gore utrgal snežni plaz, ki je pod seboj pokopal več alpinistov, zato so kitajske oblasti goro zaprle za odprave.<ref name="Bojko" /> Med žrtvami so bili tudi prijatelji Pekove.<ref name="Arsenejeva" /> Pekova je postala četrta ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig.<ref name="Kovalchuk" /> Pred Pekovo je bil najboljši med Rusi [[Sergej Bogomolov]], ki se je povzpel na 13 najvišjih vrhov Zemlje. Junija 2025 je z vzponom na [[Mount Kosciuszko]] zaključila program »Sedem vrhov«. S tem je postala druga Rusinja, ki je opravila razširjeni program 14+7 (vseh 14 osemtisočakov in 7 najvišjih vrhov celin), le teden in pol za drugo komercialno alpinistko, [[Nikol Kovaljčuk]].<ref name="Kovalchuk">{{cite news|url=https://www.rbc.ru/sport/17/06/2025/6851979d9a7947066c4ed1b9|title=Жена Ильи Ковальчука первой в России покорила два достижения в альпинизме|date=17 June 2025|publisher=RBC|access-date=20 January 2026|lang = ru}}</ref> V prostem času rada teče in igra tenis. Ima tudi svoje podjetje.<ref name="Early_life" /> == Kronologija vzponov == * 16. april 2023 — [[Anapurna]] (8091 m, [[Himalaja]], [[Nepal]]) * 18. maj 2023 – [[Mount Everest]] (8848 m, Himalaja, Nepal) * 18. maj 2023 — [[Lotse]] (8516 m, Himalaja, Nepal) * 29. maj 2023 — [[Makalu]] (8485 m, Himalaja, Nepal) * 26. junij 2023 — [[Nanga Parbat]] (8126 m, Himalaja, [[Pakistan]]) * 19. julij 2023 – [[Broad Peak]] (8051 m, [[Karakorum]], Pakistan) * 27. julij 2023 — [[K2]] (8.611 m, Karakorum, Pakistan) * 2. avgust 2023 — [[Gašerbrum I]] (8080 m, Karakoram, Pakistan) * 20. september 2023 — [[Manaslu]] (8163 m, Himalaja, Nepal) * 29. september 2023 — [[Daulagiri]] (8167 m, Himalaja, Nepal) * 6. oktober 2023 — [[Čo Oju]] (8201 m, Himalaja, Nepal) * 8. junij 2024 — [[Kangčendzenga]] (8586 m, Himalaja, Nepal) * 21. julij 2024 — [[Gašerbrum II]] (8035 m, Karakoram, Pakistan) * 9. oktober 2024 — [[Šišapangma]] (8027 m, Himalaja, [[Tibet]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ruski alpinisti]] do0kjtbhy1xrad81awpz34slb2wfrfw Festival slovenskega filma 1999 0 600708 6665417 6657490 2026-04-25T15:39:01Z Anzet 118843 /* Filmski program */ 6665417 wikitext text/x-wiki '''2. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 11. do 13. marca 1999 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktor festivala: [[Filip Robar Dorin]] * svet festivala: Janez Lombergar ([[RTV SLO]]), [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), [[Silvan Furlan]] (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * selektorica: Nerina Kocjančič * strokovna žirija: Simon Popek, Duška Zagorac, [[Igor Šterk]] ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Radovan Čok (''Kratka himna domovini'') * nagrada FIPRESCI: ''[[V leru]]'' (r. [[Janez Burger]]) * nagrada Jožeta Babiča za dokumentarno oddajo: ''Hiša nasprotij'' (r. Jasna Hribernik) * nagrade revije Stop ** epizodist leta: [[Jernej Šugman]] (''[[Blues za Saro]]'') ** igralec leta: [[Jan Cvitkovič]] (''V leru'') ** obetavna igralka leta: [[Mojca Fatur]] (''V leru'') * nagrada za najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''Cesta bratstva in enotnosti'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za najboljši celovečerni film: ''V leru'' (r. Janez Burger) * nagrada za najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''My First Cut'' (r. Zdravko Barišić) * nagrada za najboljši scenarij: Janez Burger, Jan Cvitkovič (''V leru'') * nagrada za najboljši študentski film: ''Zjutro'' (r. [[Hanna A. W. Slak]]) * nagrada za najboljšo glasbo: [[Iztok Mlakar]] (''Abesinija'') * nagrada za najboljšo kostumografijo: [[Alan Hranitelj]] (''[[Temni angeli usode]]'') * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Temni angeli usode'') * nagrada Metod Badjura za življenjsko delo (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev): [[Boštjan Hladnik]] ==Filmski program== 1) Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Temni angeli usode]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''[[Blues za Saro]]'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Patriot (film, 1999)|Patriot]]'' || [[Tugo Štiglic]] |- | ''[[V leru]]'' || [[Janez Burger]] |} 2) TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Spleti čisto blizu vas'' || Brane Bitenc |} 3) Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Kratka himna domovini'' || [[Boris Palčič]] |- | ''Vrvohodec'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Križišče'' || Igor Prodnik |- | ''My First Cut'' || Zdravko Barišič |- | ''Samota v dvoje: Jutro'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''Lucky Number'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''Mostovi mojega dedka'' || [[Franc Arko]] |- | ''Razpoke v času – slovenski miti in legende: Tolmin Jaga baba'' || [[Polona Sepe]] |} 4) Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Obrazi zelene reke'' || [[Ciril Mlinar Cic|Ciril Mlinar]] |- | ''Cesta bratstva in enotnosti'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Tretji zemeljski pol'' || [[Matjaž Fistravec]] |- | ''Aulofonia Domestica'' || Alenka Auersperger |- | ''Motorkult'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small>, Aldo Ivančič |- | ''Življenje kot film – portret Angelce Hlebce'' || Slavko Hren |- | ''Mnogo glasov, eno srce'' || Joseph Valenčič |- | ''Jabolko v snegu: portret Dušana Pirjevca'' || Brane Bitenc |- | ''Mila naša Mila – portret Mile Kačič'' || Slavko Hren |- | ''Skice za portret glasbenika – Urban Koder'' || [[Miran Zupanič]] |- | ''Slasti jezika – portret Milana Jesiha'' || [[Filip Robar Dorin]] |- | ''Gore in ljudje: Pot za življenje'' || Hanka Kastelicova |- | ''Kalvarija Hrastovec'' || Mojca Vočko |- | ''Med štirimi stenami'' || [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira A. Pečovnik]], Neven Korda |- | ''Sirene na mejah noči'' || [[Alma Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Skrivnostna notranjost Bele gore'' || [[Igor Likar]] |- | ''Rave – do jutra in naprej'' || Petra Hauc |- | ''Gary Lucas & Golem'' || Peter Braatz <small>(Harry Rag)</small> |- | ''Maks Fabiani'' || Amir Muratović |- | ''Prinesite mi glavo Sama Peckinpaha'' || Igor Pediček |- | ''Hiša nasprotij'' || Jasna Hribernik |- | ''Cesta Rocka'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Poti'' || Maja Žerovnik |- | ''Abesinija'' || [[Karpo Godina]] |} 5) Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''En prišparan tolar'' || [[Eka Vogelnik]], Borko Radešček |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Robinzon]]'' || [[Dušan Povh]] |- | ''Spominek'' || Željko Ivančič |- | ''Peter Klepec'' || Koni Steinbacher |} 6) Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Sine'' || Simon Obleščak |- | ''Oglas'' || Boštjan Mašera |- | ''Rop stoletja'' || Urška Kos |- | ''Zjutro'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Dim ni kar dim'' || Siena Krušič |- | ''Zijalo'' || [[Klemen Dvornik]] |- | ''Delirium credens'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Desetka'' || Arne Brejc |} 7) Video film {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Menhir'' || [[Ema Kugler]] |} ==Nove sile== V posebnem programu Nove sile je bilo prikazanih troje filmov: 1) 3 filmi, nastali na pobudo režiserja Andreja Žumbergarja in s pomočjo Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija (najverjetneje na podlagi scenarističnih natečajev po osnovnih in srednjih šolah): * ''Almir'' (r. [[Olmo Omerzu]]) * ''Neresnež'' (r. Andrej Žumbergar) * ''Cricho'' (r. Martina Benedetti, Špela Varmuž) 2) 3 filmi po izboru selektorice festivala Nerine Kocjančič: * ''Razpoloženjska podoba'' (r. Tatjana Šajatovič, Jure Rudolf) * ''Sled'' (r. Jure Zebec) * ''Zadnji poljub'' (r. Jure Meden) 3) izbor filmov s 3. festivala neodvisnega filma in videa: * ''Joj, angeli se mi prikazujejo'' (r. Zmago Kalan) * ''Kozara−Ljubljana−Kozara'' (r. [[Esad Babačić]]) * ''Ljubljanski tramvaj'' (r. Gregor Cuzak, Vlado Grman, Jure Mežek) * ''Nova gorica'' (produkcija poletne vizualne šole SAZU) * ''Omar Pištol'' (r. Skupina 999) * ''Trip srca motorista'' (r. Jani Vrtačnik) ==Viri== * {{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/26/2-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=2. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=8. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina; Weiss, Ida (ur.) |year=1999 |title=Katalog 2. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad RS |isbn= |cobiss=100824832 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1999 v Sloveniji]] [[Kategorija:1999 v filmu]] tfjom4mbskslwflsu73fk60ja8ccmz5 Unua Libro 0 600752 6665548 6658684 2026-04-25T20:20:36Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Unua Libro | image = Dr. Esperanto's International Language cover page.jpg | image_size = | alt = | caption = ''Dr. Esperanto's International Language''<br />(Geogheganov prevod, 1889) | author = [[L. L. Zamenhof]] | audio_read_by = [http://librivox.org/dr-esperantos-international-language-introduction-and-complete-grammar-by-ll-zamenhof/ Nicholas James Bridgewater] ([[LibriVox]]) | title_orig = Международный языкъ | orig_lang_code = ru | title_working = | translators = Julian Steinhaus (1888)<br />[[Richard H. Geoghegan|Richard Geoghegan]] (1889)<br />Henry Phillips Jr. (1889) | illustrators = | cover_artist = | country = | language = [[Ruščina]], [[Esperanto]] | series = | release_number = | subjects = [[Esperanto]], [[mednarodni pomožni jezik]] | genre = | set_in = | publisher = Chaim Kelter | publisher2 = | pub_date = {{OldStyleDate|26 July |1887|14 July}} | published = [[Varšava]], [[Kongresna Poljska]], [[Ruski imperij]] | media_type = | pages = 42 | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = [[Dua Libro]] | native_wikisource = Международный язык (Заменгоф) }} '''''Unua Libro''''' {{Sklicop|''Dr. Esperanto's International Language'' is the title of the 1889 Geoghegan translation, the standard English translation. Other titles of English translations include '''''Dr. Esperanto's International Tongue''''', the 1888 Steinhaus translation, and '''''An Attempt towards an International Language''''', the 1889 Phillips translation.}} (dobesedno ''Prva knjiga'') je knjiga iz leta 1887, ki jo je napisal [[Ludwik Zamenhof|L. L. Zamenhof]]. V njej je prvič predstavil in opisal [[umetni jezik]] [[esperanto]].<ref name="natgeo">{{Navedi splet|url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|title=1887: Unua Libro en Esperanto (First Book in Esperanto)|website=NationalGeographic.org|accessdate=October 19, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020135352/https://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|archivedate=October 20, 2017}}</ref> Delo je bilo prvič objavljeno v ruščini {{OldStyleDate|26. julija|1887|14. julij}}. Izid knjige ''Unua Libro'' pomeni uradni začetek [[esperantsko gibanje|esperantskega gibanja]].<ref name="natgeo" /> Zamenhof, ki se je v knjigo podpisal s psevdonimom »Dr. Esperanto«, je jezik prvotno poimenoval ''mednarodni jezik''; uporaba imena ''esperanto'' se je pojavila šele leta 1889, ko so ljudje začeli uporabljati njegov psevdonim kot ime jezika samega. Zamenhof je znaten del vsebine knjige ''Unua Libro'' poustvaril v delu ''[[Fundamento de Esperanto]]'' iz leta 1905. Tega je v Bolonjski deklaraciji, ki jo je istega leta ratificiral prvi [[svetovni esperantski kongres]], določil za edino obvezno avtoriteto za esperanto.<ref name="olga">{{Navedi splet|url=http://blogs.bl.uk/european/2013/07/la-unua-libro.html|title=La Unua Libro|last=Kerziouk, Olga|website=Blogs.BL.UK|accessdate=November 16, 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Unuaj Libroj por Rusoj, Poloj, Francoj kaj Germanoj - 1887.jpg|thumb|Izvirna [[Ruščina|ruska]] izdaja ''Unua Libro'' ter [[Poljščina|poljski]], [[Francoščina|francoski]] in [[Nemščina|nemški]] prevodi iz leta 1887]] Po [[Proto-Esperanto|mnogih letih razvoja jezika]] je Zamenhof spomladi 1885 dokončal ''Unua Libro'' in naslednji dve leti iskal založnika.<ref name="Korzhenkov 2009 16">{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=16}}</ref> Leta 1887, kmalu po poroki z ženo Klaro, mu je tast Aleksandr Silbernik svetoval, naj za iskanje založnika uporabi denar iz Klarine dote. Po njegovem nasvetu je Zamenhof v [[Varšava|Varšavi]] našel založnika Chaima Kelterja. {{OldStyleDate|26. julija|1887|14. julij}} je Kelter knjigo objavil v ruščini z naslovom ''Mednarodni jezik'' ({{langx|ru|Международный язык}}).<ref name="Korzhenkov 2009 16" /> Še pred koncem leta je Kelter izdal tudi [[Poljščina|poljsko]], [[Francoščina|francosko]] in [[Nemščina|nemško]] izdajo knjige.<ref name="Korzhenkov 2009 16"/> Geogheganov prevod knjige z naslovom ''Dr. Esperanto's International Language'', je izšel {{OldStyleDate|17. januarja|1889|5. januar}} in je postal standardni angleški prevod.<ref name="Korzhenkov 2009 16"/> Henry Phillips ml., tajnik [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]] in zgodnji podpornik esperanta, je leta 1889 prav tako pripravil prevod z naslovom ''An Attempt towards an International Language'', vendar Geogheganov prevod ostaja prednostni standard.<ref name="genekeyes">{{cite web|url=http://www.genekeyes.com/Dr_Esperanto.html |title=Dr. Esperanto's International Language |website=GeneKeyes.com |access-date=November 16, 2017}}</ref> ''Unua Libro'' je bila leta 1889 prevedena tudi v [[Hebrejščina|hebrejščino]], [[jidiš]], [[Švedščina|švedščino]] in [[Litovščina|litovščino]], nato pa leta 1890 še v [[Danščina|danščino]], [[Bolgarščina|bolgarščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Španščina|španščino]] in [[Češčina|češčino]].<ref name="Korzhenkov 2009 16"/> == Vsebina == Knjiga ima uvod, kratko slovnico s šestnajstimi osnovnimi pravili in slovar.<ref name="g942">{{cite web|title=Stota obletnica smrti Ludvika Zamenhofa|website=esperanto-maribor.si|date=2017-04-05|url=https://esperanto-maribor.si/stota-obletnica-smrti-ludvika-zamenhofa/|language=|access-date=2026-04-10|publisher=Esperantsko društvo Maribor}}</ref> Zamenhof začne knjigo z odpovedjo vsem pravicam do jezika in ga predaja v [[Javna domena|javno domeno]]. V uvodu Zamenhof utemelji potrebo po [[mednarodni pomožni jezik|mednarodnem pomožnem jeziku]]. Navaja, da so prejšnji poskusi, kot je [[volapik]], spodleteli, ker niso premagali treh glavnih težav, ki jih mora mednarodni pomožni jezik premagati za uspeh. Te težave so:<ref name="genekeyes"/> {{blockquote|1. Učenje jezika mora biti tako preprosto, da bi ga učenec usvojil brez truda, skoraj skozi igro.<br /> 2. Učencu mora biti omogočeno, da svoje znanje takoj uporabi v pogovoru z ljudmi katere koli narodnosti, ne glede na splošno razširjenost jezika; jezik mora torej služiti kot neposredno sredstvo mednarodnega sporazumevanja.<br /> 3. Najti je treba način za premagovanje naravne človeške ravnodušnosti ter ljudi čim hitreje in množično spodbuditi k uporabi jezika kot živega jezika, namesto da bi ga uporabljali le v skrajnihi sili s priročnikom v roki.| L. L. Zamenhof, ''Unua Libro''}} V naslednjih treh delih se Zamenhof posveti vsaki težavi posebej in pojasni, zakaj verjame, da je esperanto primeren za njihovo premagovanje. [[File:Promeso lerni esperanton.png|thumb|left|150px|Kupon za kampanjo za univerzalno glasovanje]] V delu I, pojasnjuje preprostost in prilagodljivost [[esperantska slovnica|esperantske slovnice]], zlasti zaradi njene pravilnosti in uporabe [[Obrazilo|obrazil]]. V delu II. prikazuje enostavnost uporabe [[Esperanto|esperanta]] za mednarodno sporazumevanje, ki temelji na preprostem in jasnem besedišču. Da bi to dokazal, prevede molitev [[Oče naš|Očenaš]] in svetopisemski odlomak [[Geneza|Geneza 1:1–9]] ter predstavi izmišljeno pismo in nekaj pesmi v esperantu – prevod »El Heine'« ter izvirni pesmi »Mia penso« in »[[Ho, mia kor']]«.<ref>{{harvnb|Schor|2016|p=71}}</ref> V delu III. predstavi idejo, imenovano »univerzalno glasovanje«, ki je kampanja za zbiranje 10 milijonov podpisov ljudi z naslednjo zaobljubo: »Jaz, spodaj podpisani, obljubljam, da se bom naučil mednarodnega jezika, ki ga je predlagal dr. Esperanto,če bo javno objavljeno, da je bilo podanih deset milijonov podobnih obljub.« Trdi, da bo to preprečilo, da bi kdorkoli izgubljal čas z učenjem jezika, saj bo po zbranih 10 milijonih podpisov precejšnje število prebivalcev dolžno učiti se jezika, zaradi česar bo jezik uporaben. Prav tako poziva h kritičnim povratnim informacijam v naslednjem letu in obljublja, da bo preučil kritike, preden bo naslednje leto objavil posebno knjižico, ki bo jeziku dala dokončno obliko (to naj bi bila ''Aldono al la Dua Libro''). Poleg tega določa smernice za jezikovno akademijo, ki bi usmerjala razvoj jezika (to je postala [[Akademio de Esperanto]]).<ref>{{harvnb|Schor|2016|p=72}}</ref> V poglavju o slovnici pojasnjuje [[Esperantska abeceda|esperantsko abecedo]] in šestnajst slovničnih pravil. V slovarskem razdelku predstavlja slovar z 917 besednimi koreni.<ref name="genekeyes"/> == Sprejem in zapuščina == Zamenhof je na knjigo ''knjigo Unua Libro'' prejel širok razpon odzivov, od posmehljivih kritik do navdušenega zanimanja.<ref>{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=19}}</ref> V stotinah pisem, ki jih je prejel, je videl dovolj podpore, da je januarja 1888 izdal ''Dua Libro'' in leta 1889 ''[[La Esperantisto]]'', da bi tistim, ki jih je jezik zanimal, zagotovil več bralnega gradiva v esperantu.<ref>{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=21}}</ref> Leta 1889 je objavil tudi rusko-esperantski in nemško-esperantski slovar za razširitev besedišča, ter ''Aldono al la Dua Libro'', dodatek k ''Dua Libro'', s katerim je določil dokončno obliko jezika, dokument, ki ga je obljubil v tretjem delu knjige ''Unua Libro''.<ref name="Korzhenkov 2009 20">{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=20}}</ref> Po vseh merilih je Zamenhofova kampanja za »univerzalno glasovanje« spodletela. Do leta 1889 je zbral le 1000 podpisov, kar je bilo le 0,01% njegovega cilja 10 milijonov. Kljub temu se je esperantsko gibanje nadaljevalo. Med zgodnjimi podporniki so bili izobraženi [[Rusija|ruski]] in [[Poljska|poljski]] [[judje]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Lev Tolstoj]] in njegovi privrženci, [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropski]] [[Prostozidarstvo|prostozidarji]] in govorci [[Volapik|volapika]], ki so izgubili upanje v svoj jezik.<ref name="Korzhenkov 2009 20"/> ==Glej tudi== * [[Zgodovina esperanta]] * [[Dan esperanta]] == Sklici == {{reflist}} ==Viri== {{refbegin}} * {{Cite book |title=Zamenhof: The Life, Works and Ideas of the Author of Esperanto |last=Korzhenkov |first=Aleksandr |editor-last=Tonkin |editor-first=Humphrey |editor-link=Humphrey Tonkin |url=https://books.google.com/books?id=C2WMcIE1svMC |location=New York |publisher=Mondial |year=2009 |isbn=978-1-59569-167-5 |lccn=2010926187 |access-date=November 16, 2017}} * {{Cite book |title=Bridge of Words: Esperanto and the Dream of a Universal Language |last=Schor |first=Esther |url=https://books.google.com/books?id=5DLpDAAAQBAJ |location=New York |publisher=[[Henry Holt and Company]] |year=2016 |isbn=978-1-42994-341-3 |lccn=2015018907 |access-date=November 19, 2017}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|La Unua Libro}} * [http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/ A collection of free Esperanto books compiled by David G. Simpson.] This collection includes, among many others, reprints of the "canonical books" of the Esperanto language, i.e., Unua Libro, Dua Libro (with the Aldono al la Dua Libro) and Fundamento de Esperanto. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela, izdana pod psevdonimom]] [[Kategorija:Knjige leta 1887]] [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] nn9yhlektfhx0knnkrgzfoazhty538e 6665554 6665548 2026-04-25T20:23:15Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]]; dodal [[Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Unua Libro | image = Dr. Esperanto's International Language cover page.jpg | image_size = | alt = | caption = ''Dr. Esperanto's International Language''<br />(Geogheganov prevod, 1889) | author = [[L. L. Zamenhof]] | audio_read_by = [http://librivox.org/dr-esperantos-international-language-introduction-and-complete-grammar-by-ll-zamenhof/ Nicholas James Bridgewater] ([[LibriVox]]) | title_orig = Международный языкъ | orig_lang_code = ru | title_working = | translators = Julian Steinhaus (1888)<br />[[Richard H. Geoghegan|Richard Geoghegan]] (1889)<br />Henry Phillips Jr. (1889) | illustrators = | cover_artist = | country = | language = [[Ruščina]], [[Esperanto]] | series = | release_number = | subjects = [[Esperanto]], [[mednarodni pomožni jezik]] | genre = | set_in = | publisher = Chaim Kelter | publisher2 = | pub_date = {{OldStyleDate|26 July |1887|14 July}} | published = [[Varšava]], [[Kongresna Poljska]], [[Ruski imperij]] | media_type = | pages = 42 | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = [[Dua Libro]] | native_wikisource = Международный язык (Заменгоф) }} '''''Unua Libro''''' {{Sklicop|''Dr. Esperanto's International Language'' is the title of the 1889 Geoghegan translation, the standard English translation. Other titles of English translations include '''''Dr. Esperanto's International Tongue''''', the 1888 Steinhaus translation, and '''''An Attempt towards an International Language''''', the 1889 Phillips translation.}} (dobesedno ''Prva knjiga'') je knjiga iz leta 1887, ki jo je napisal [[Ludwik Zamenhof|L. L. Zamenhof]]. V njej je prvič predstavil in opisal [[umetni jezik]] [[esperanto]].<ref name="natgeo">{{Navedi splet|url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|title=1887: Unua Libro en Esperanto (First Book in Esperanto)|website=NationalGeographic.org|accessdate=October 19, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020135352/https://www.nationalgeographic.org/thisday/jul26/unua-libro-en-esperanto-first-book-esperanto/|archivedate=October 20, 2017}}</ref> Delo je bilo prvič objavljeno v ruščini {{OldStyleDate|26. julija|1887|14. julij}}. Izid knjige ''Unua Libro'' pomeni uradni začetek [[esperantsko gibanje|esperantskega gibanja]].<ref name="natgeo" /> Zamenhof, ki se je v knjigo podpisal s psevdonimom »Dr. Esperanto«, je jezik prvotno poimenoval ''mednarodni jezik''; uporaba imena ''esperanto'' se je pojavila šele leta 1889, ko so ljudje začeli uporabljati njegov psevdonim kot ime jezika samega. Zamenhof je znaten del vsebine knjige ''Unua Libro'' poustvaril v delu ''[[Fundamento de Esperanto]]'' iz leta 1905. Tega je v Bolonjski deklaraciji, ki jo je istega leta ratificiral prvi [[svetovni esperantski kongres]], določil za edino obvezno avtoriteto za esperanto.<ref name="olga">{{Navedi splet|url=http://blogs.bl.uk/european/2013/07/la-unua-libro.html|title=La Unua Libro|last=Kerziouk, Olga|website=Blogs.BL.UK|accessdate=November 16, 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Unuaj Libroj por Rusoj, Poloj, Francoj kaj Germanoj - 1887.jpg|thumb|Izvirna [[Ruščina|ruska]] izdaja ''Unua Libro'' ter [[Poljščina|poljski]], [[Francoščina|francoski]] in [[Nemščina|nemški]] prevodi iz leta 1887]] Po [[Proto-Esperanto|mnogih letih razvoja jezika]] je Zamenhof spomladi 1885 dokončal ''Unua Libro'' in naslednji dve leti iskal založnika.<ref name="Korzhenkov 2009 16">{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=16}}</ref> Leta 1887, kmalu po poroki z ženo Klaro, mu je tast Aleksandr Silbernik svetoval, naj za iskanje založnika uporabi denar iz Klarine dote. Po njegovem nasvetu je Zamenhof v [[Varšava|Varšavi]] našel založnika Chaima Kelterja. {{OldStyleDate|26. julija|1887|14. julij}} je Kelter knjigo objavil v ruščini z naslovom ''Mednarodni jezik'' ({{langx|ru|Международный язык}}).<ref name="Korzhenkov 2009 16" /> Še pred koncem leta je Kelter izdal tudi [[Poljščina|poljsko]], [[Francoščina|francosko]] in [[Nemščina|nemško]] izdajo knjige.<ref name="Korzhenkov 2009 16"/> Geogheganov prevod knjige z naslovom ''Dr. Esperanto's International Language'', je izšel {{OldStyleDate|17. januarja|1889|5. januar}} in je postal standardni angleški prevod.<ref name="Korzhenkov 2009 16"/> Henry Phillips ml., tajnik [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]] in zgodnji podpornik esperanta, je leta 1889 prav tako pripravil prevod z naslovom ''An Attempt towards an International Language'', vendar Geogheganov prevod ostaja prednostni standard.<ref name="genekeyes">{{cite web|url=http://www.genekeyes.com/Dr_Esperanto.html |title=Dr. Esperanto's International Language |website=GeneKeyes.com |access-date=November 16, 2017}}</ref> ''Unua Libro'' je bila leta 1889 prevedena tudi v [[Hebrejščina|hebrejščino]], [[jidiš]], [[Švedščina|švedščino]] in [[Litovščina|litovščino]], nato pa leta 1890 še v [[Danščina|danščino]], [[Bolgarščina|bolgarščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Španščina|španščino]] in [[Češčina|češčino]].<ref name="Korzhenkov 2009 16"/> == Vsebina == Knjiga ima uvod, kratko slovnico s šestnajstimi osnovnimi pravili in slovar.<ref name="g942">{{cite web|title=Stota obletnica smrti Ludvika Zamenhofa|website=esperanto-maribor.si|date=2017-04-05|url=https://esperanto-maribor.si/stota-obletnica-smrti-ludvika-zamenhofa/|language=|access-date=2026-04-10|publisher=Esperantsko društvo Maribor}}</ref> Zamenhof začne knjigo z odpovedjo vsem pravicam do jezika in ga predaja v [[Javna domena|javno domeno]]. V uvodu Zamenhof utemelji potrebo po [[mednarodni pomožni jezik|mednarodnem pomožnem jeziku]]. Navaja, da so prejšnji poskusi, kot je [[volapik]], spodleteli, ker niso premagali treh glavnih težav, ki jih mora mednarodni pomožni jezik premagati za uspeh. Te težave so:<ref name="genekeyes"/> {{blockquote|1. Učenje jezika mora biti tako preprosto, da bi ga učenec usvojil brez truda, skoraj skozi igro.<br /> 2. Učencu mora biti omogočeno, da svoje znanje takoj uporabi v pogovoru z ljudmi katere koli narodnosti, ne glede na splošno razširjenost jezika; jezik mora torej služiti kot neposredno sredstvo mednarodnega sporazumevanja.<br /> 3. Najti je treba način za premagovanje naravne človeške ravnodušnosti ter ljudi čim hitreje in množično spodbuditi k uporabi jezika kot živega jezika, namesto da bi ga uporabljali le v skrajnihi sili s priročnikom v roki.| L. L. Zamenhof, ''Unua Libro''}} V naslednjih treh delih se Zamenhof posveti vsaki težavi posebej in pojasni, zakaj verjame, da je esperanto primeren za njihovo premagovanje. [[File:Promeso lerni esperanton.png|thumb|left|150px|Kupon za kampanjo za univerzalno glasovanje]] V delu I, pojasnjuje preprostost in prilagodljivost [[esperantska slovnica|esperantske slovnice]], zlasti zaradi njene pravilnosti in uporabe [[Obrazilo|obrazil]]. V delu II. prikazuje enostavnost uporabe [[Esperanto|esperanta]] za mednarodno sporazumevanje, ki temelji na preprostem in jasnem besedišču. Da bi to dokazal, prevede molitev [[Oče naš|Očenaš]] in svetopisemski odlomak [[Geneza|Geneza 1:1–9]] ter predstavi izmišljeno pismo in nekaj pesmi v esperantu – prevod »El Heine'« ter izvirni pesmi »Mia penso« in »[[Ho, mia kor']]«.<ref>{{harvnb|Schor|2016|p=71}}</ref> V delu III. predstavi idejo, imenovano »univerzalno glasovanje«, ki je kampanja za zbiranje 10 milijonov podpisov ljudi z naslednjo zaobljubo: »Jaz, spodaj podpisani, obljubljam, da se bom naučil mednarodnega jezika, ki ga je predlagal dr. Esperanto,če bo javno objavljeno, da je bilo podanih deset milijonov podobnih obljub.« Trdi, da bo to preprečilo, da bi kdorkoli izgubljal čas z učenjem jezika, saj bo po zbranih 10 milijonih podpisov precejšnje število prebivalcev dolžno učiti se jezika, zaradi česar bo jezik uporaben. Prav tako poziva h kritičnim povratnim informacijam v naslednjem letu in obljublja, da bo preučil kritike, preden bo naslednje leto objavil posebno knjižico, ki bo jeziku dala dokončno obliko (to naj bi bila ''Aldono al la Dua Libro''). Poleg tega določa smernice za jezikovno akademijo, ki bi usmerjala razvoj jezika (to je postala [[Akademio de Esperanto]]).<ref>{{harvnb|Schor|2016|p=72}}</ref> V poglavju o slovnici pojasnjuje [[Esperantska abeceda|esperantsko abecedo]] in šestnajst slovničnih pravil. V slovarskem razdelku predstavlja slovar z 917 besednimi koreni.<ref name="genekeyes"/> == Sprejem in zapuščina == Zamenhof je na knjigo ''knjigo Unua Libro'' prejel širok razpon odzivov, od posmehljivih kritik do navdušenega zanimanja.<ref>{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=19}}</ref> V stotinah pisem, ki jih je prejel, je videl dovolj podpore, da je januarja 1888 izdal ''Dua Libro'' in leta 1889 ''[[La Esperantisto]]'', da bi tistim, ki jih je jezik zanimal, zagotovil več bralnega gradiva v esperantu.<ref>{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=21}}</ref> Leta 1889 je objavil tudi rusko-esperantski in nemško-esperantski slovar za razširitev besedišča, ter ''Aldono al la Dua Libro'', dodatek k ''Dua Libro'', s katerim je določil dokončno obliko jezika, dokument, ki ga je obljubil v tretjem delu knjige ''Unua Libro''.<ref name="Korzhenkov 2009 20">{{harvnb|Korzhenkov|2009|p=20}}</ref> Po vseh merilih je Zamenhofova kampanja za »univerzalno glasovanje« spodletela. Do leta 1889 je zbral le 1000 podpisov, kar je bilo le 0,01% njegovega cilja 10 milijonov. Kljub temu se je esperantsko gibanje nadaljevalo. Med zgodnjimi podporniki so bili izobraženi [[Rusija|ruski]] in [[Poljska|poljski]] [[judje]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Lev Tolstoj]] in njegovi privrženci, [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropski]] [[Prostozidarstvo|prostozidarji]] in govorci [[Volapik|volapika]], ki so izgubili upanje v svoj jezik.<ref name="Korzhenkov 2009 20"/> ==Glej tudi== * [[Zgodovina esperanta]] * [[Dan esperanta]] == Sklici == {{reflist}} ==Viri== {{refbegin}} * {{Cite book |title=Zamenhof: The Life, Works and Ideas of the Author of Esperanto |last=Korzhenkov |first=Aleksandr |editor-last=Tonkin |editor-first=Humphrey |editor-link=Humphrey Tonkin |url=https://books.google.com/books?id=C2WMcIE1svMC |location=New York |publisher=Mondial |year=2009 |isbn=978-1-59569-167-5 |lccn=2010926187 |access-date=November 16, 2017}} * {{Cite book |title=Bridge of Words: Esperanto and the Dream of a Universal Language |last=Schor |first=Esther |url=https://books.google.com/books?id=5DLpDAAAQBAJ |location=New York |publisher=[[Henry Holt and Company]] |year=2016 |isbn=978-1-42994-341-3 |lccn=2015018907 |access-date=November 19, 2017}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|La Unua Libro}} * [http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/ A collection of free Esperanto books compiled by David G. Simpson.] This collection includes, among many others, reprints of the "canonical books" of the Esperanto language, i.e., Unua Libro, Dua Libro (with the Aldono al la Dua Libro) and Fundamento de Esperanto. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela, izdana pod psevdonimom]] [[Kategorija:Knjige leta 1887]] [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa]] 3dg6c8re0qy05s2tbsmkyojeefrt16u Armenski simbol večnosti 0 600868 6665565 6659017 2026-04-25T20:58:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665565 wikitext text/x-wiki {{short description|Starodavni Armenski nacionalni simbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončev križ (Arevahač)]] '''Armenski simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան|haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončev križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210421115739/http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity |date=2021-04-21 }} of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924094333/http://www.sarm.am/en |date=2015-09-24 }}.</ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> vklesan v ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth |title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy|access-date=2026-04-12|archive-date=2017-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530110322/http://hpj.asj-oa.am/5140/|url-status=dead}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[Cerkev Maštoc Ajrapet|cerkev Maštoc Ajrapet v Garni]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach |title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240524173938/http://divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg |date=2024-05-24 }}, Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} glej [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *Mestni svet Erevana, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf žig Erevana], 2010, glejte [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo Erevana]] *Ministrstvo za pravosodje Republike Armenije, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *Vlada Armenije, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf Simbol sodelovanja »Armenija-diaspora«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, glej [[:File:ArmRescuer.jpg|Simbol sodelovanja »Armenija-diaspora«]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]]</ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">Nacionalni svet Zahodne Armenije, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf zastava Zahodne Armenije], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončev križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> Slika:The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia Volume 20 Armenia Yerevan 2008 p 370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> Slika:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) Slika:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[samostan Haričavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) Slika:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Ačadžur|Ačadžurja]] (10. stoletje) Slika:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 simbolov večnosti na armenski freski koptskega [[Beli samostan|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]] (12. stoletje) Slika:Gandzasar Monastery Nagorno Karabakh 12 c decoration.jpg|[[Samostan Gandzasr]] (13. stoletje) Slika:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard]] (13. stoletje) Slika:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa (1201) Slika:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana (1316) Slika:The marble tombstone of grand prince Hasan Jalal Vahtangian part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Džalaljani Vahtangjan]] (1214–1261) Slika:Armenian Tombstone Aghout Sisian Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] Slika:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> Slika:Խաչքար Երեւանի Բժշկական Համալսարանի մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] Slika:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa 1988]] Slika:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenski genocid|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]] (1965) Slika:Cascade of Yerevan, Armenia First Christian Country Monument, Head, Armenia, 2013-09-01, VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju Slika:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenski abecedi]] in znak večnosti na stolpu [[Ošakan]] Slika:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sajat-Novi]]. Slika:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na vrhu [[Erevanske kaskade]] je devet simbolov večnosti na spomeniku »Prerojena Armenija « iz leta 1965, ki je posvečen 50. obletnici sovjetske oblasti v Armeniji. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] Slika:Armenian Eternity Sign ACC Stamp.jpg|Žig podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] (1998) Slika:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]] ob vstopu [[Armenija]] v [[Svet Evrope]] (25. januar 2001) Slika:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Žig Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni simbol [[krizantema|krizanteme]] in armenski simbol večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah nacionalnih zastav (2011) </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Petroglif]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." [[Kategorija:Religija v Armeniji]] [[Kategorija:Armenska mitologija]] [[Kategorija:Neskončnost]] [[Kategorija:Državni simboli Armenije]] n7lfjp0tg68gbcgvhqq9b96vk7gk3cf Bessastaðir 0 601010 6665611 6661185 2026-04-26T02:21:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Bessastaðir | native_name = | native_name_lang = | former_names = | alternate_names = | image = IS-bessastadastofa.jpg | image_alt = | caption = | address = | location_town = [[Álftanes]] | location_country = [[Islandija]] | coordinates = | start_date = | completion_date = | map_type = | map_alt = | map_caption = | current_tenants = [[Halla Tómasdóttir]] }}'''Bessastadir''' (dob. Bessinovo<ref>{{Navedi splet|title=From Ambassador {{!}} Embassy of Japan in Iceland|url=https://www.is.emb-japan.go.jp/itpr_en/COPYOFletter_1.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hver var Bessi sem Bessastaðir á Álftanesi heita eftir?|url=https://www.visindavefur.is/svar.php?id=62868|accessdate=2025-01-01|website=Vísindavefurinn|language=is}}</ref>) je uradna rezidenca [[Predsednik Islandije|predsednika Islandije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forseti.is/premises/bessastadir/|title=President of Iceland|accessdate=17 January 2021|archive-date=2023-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230522060945/https://www.forseti.is/premises/bessastadir/|url-status=dead}}</ref> Nahaja se v [[Álftanes|Álftanesu]], približno 15 kilometrov iz glavnega mesta [[Reykjavik|Reykjavík]].<ref>{{Navedi splet|title=Forsetasetrið á Bessastöðum|url=http://www.forseti.is/husnaedi/bessastadir/|website=Forseti Íslands|accessdate=24 February 2017|archivedate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180330211926/http://www.forseti.is/husnaedi/bessastadir}}</ref> == Zgodovina == Bessastaðir je bil prvič naseljen leta 1000. V 13. stoletju je postal ena od kmetij [[Snorri Sturluson|Snorrija Sturlusona]]. Po [[Assassination of Snorri Sturluson|njegovem umoru]] septembra 1241 je Bessastaðir prevzel norveški kralj. Nato je postal kraljeva trdnjava in bivališče najvišjih kraljevih častnikov in uradnikov na Islandiji. Konec 18. stoletja je bil Bessastaðir za nekaj let spremenjen v šolo, nato je postal kmetija. Leta 1867 je kmetijo kupil pesnik in državnik Grímur Thomsen, ki je tam živel skoraj dve desetletji. Med kasnejšimi lastniki sta bila urednik in poslanec [[Skúli Thoroddsen]] ter njegova žena [[Theodóra Thoroddsen]], ki je bila znana po svojih literarnih delih. Leta 1940 je Sigurður Jónasson kupil Bessastaðir in ga leta 1941 podaril državi kot rezidenco za regenta in kasneje predsednika Islandije.<ref>{{Navedi splet|title=Bessastaðir, the Presidential Residence|url=http://english.forseti.is/ThePresidentialResidence/|website=The President of Iceland|publisher=Office of the President of Iceland|accessdate=5 July 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150723020443/http://english.forseti.is/ThePresidentialResidence/|archivedate=23 July 2015}}</ref> == Fotogalerija == <gallery widths="120px" heights="80px" perrow="4"> Slika:Bessastaðir_1834.jpg Slika:OB090126c-3053_Bessastadir.JPG </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.president.is/premises/ Bessastaðir — predsedniška rezidenca] [[Kategorija:Predsedniške palače]] 3rfl72sncb9mz8qxeovndn6an879mrf Zvon v Huesci 0 601067 6665537 6661312 2026-04-25T20:12:21Z A09 188929 pp 6665537 wikitext text/x-wiki [[Slika:La campana de Huesca.jpg|thumb|desno|300px|Slika [[José Casado del Alisal|Joséta Casada del Alisal]] o legendi (1880)]] '''Zvon v Huesci''' ({{lang-es|Campana de Huesca}}, {{jezik-an|Campana de Uesca}}) je legenda iz [[Aragonija|Aragonije]], ki pripoveduje o kralju [[Ramiro II. Aragonski|Ramiru II.]], kako je dal odsekati glavo trinajstim upornim plemičem. Legenda se je pojavila prvič v pesmi ''Cantar de la campana de Huesca'' neznanega avtorja v 13. stoletju. == Legenda == Ker [[Alfonz I. Aragonski|Alfonz I.]] ni imel otrok, je kraljevino podedoval njegov brat Ramiro, ki je bil škof [[Roda de Isábena|Rode de Isábena]]. [[Aragonsko kraljestvo|Aragonija]] je bila v tem času obremenjena z veliko zunanjimi in notranjimi težavami. Letopis {{Tuj|Kraljevi samostan San Juan de la Peña|Kraljevenga samostana San Juan de la Peña|Royal Monastery of San Juan de la Peña}} iz 14. stoletja piše, da je bil kralj Ramiro zaskrbljen zaradi nekaterih plemičev, ki so zlorabili njegovo potrpežljivost, zato je prosil svojega bivšega učitelja, ki je živel v opatiji Saint-Pons v [[Narbonne|Narbonnu]] v [[Francija|Franciji]], za nasvet. Kraljev glasnik je obiskal vrt opatije, kjer je stari menih odstranil glave tistih vrtnic, ki so bile previsoke (druge različice govorijo o zeljnih glavah). Glasnik je povedal kralju, kar je videl. Kralj Ramiro je sporočil velikašem, da naj mu pomagajo zidati zvonik v [[Huesca|Huesci]], ki bi ga lahko slišali po vsej Aragoniji. Ko so plemiči prišli, je kralj odsekal glave tistim, ki so bili uporni. Nato je dal iz teh glav narediti krog (ali pa trikotnik). Na sredi je visela glava Arnalda, škofa [[Jaca|Jace]], na vrvi kot zvon, saj je bil največji upornik. Nato je kralj za zastraševanje pokazal odsekane glave drugim plemičem. == Ozadje == Po mnenju zgodovinarjev je legenda nastala na podlagi [[antika|antičnih]] [[Antična Grčija|grških]] in [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] legend, ki so jih zapisali [[Herodot]], [[Aristotel]] in [[Tit Livij]].<ref>{{navedi knjigo|author=Ana Isabel Lapeña Paúl |year=2008 |title=Ramiro II de Aragón, el rey monje (1134-1137) |location=Gijón |publisher=Ediciones Trea |ISBN=978-84-9704-392-2 |cobiss= |pages=168}}</ref> Motiv odsekanih glav vrtnic ali zeljnih glav se je pojavi tudi v [[karolinška umetnost|karolinških]], [[Francozi|francoskih]] in [[okcitanščina|okcitanskih]] epih, ki so vplivali na književnost in kulturo [[srednji vek|srednjeveške]] Aragonije. [[Arabci|Arabski]] letopisec {{Tuj|Ibn 'Idhari}} je zapisal, da je Ramiro leta 1135 res dal odsekati glavo nekaj neubogljivim plemičem, ki so samovoljno napadli karavane [[Mavri|Mavrov]], da bi se obogatili. To je pa prekršilo prekinitev vojne med [[Almoravidi]] in Aragonijo, zato je Ramiro začasno izgubil tudi svojo oblast.<ref>{{cite book |last = Alagón Ramón |first = Alejandro Rafael |year = 2021 |chapter = «13. Hacia el origen de la Campana de Huesca: Abu Bakr al-Ansari» |title = La Campana de Huesca y sus misterios |location = Madrid |pages = 161-162 |publisher = Circulo Rojo |cobiss = |isbn=9788411155465}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Carlos Alvar |author2=Manuel Alvar |year=1997 |title=Épica medieval española |publisher=Cátedra |location=Madrid |isbn=84-376-0975-5 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Francisca Soria Andreu |year=2001 |title=Lope de Vega, La campana de Aragón |publisher=Institución «Fernando el Católico» |location=Zaragoza |isbn=84-7820-755-4 |cobiss= |pages=5-70}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Huesca, Zvonik}} [[Kategorija:Srednjeveške legende]] [[Kategorija:Aragonija]] 5h4hvte2jcq6ny3wg6caky5gxvhleuj Lojze Zupančič 0 601107 6665539 6660819 2026-04-25T20:13:31Z A09 188929 pp ref 6665539 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Lojze Zupančič''', slovenski [[duhovnik]], [[kulturni delavec]], * [[18. maj]] [[1927]], [[Trst]], † [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Lojze Zupančič (uradno so mu spremenili ime v ''Luigi Zupancich'', saj se je rodil v času, ko je bil v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in torej tudi v [[Trst|Trstu]] na vladi [[Fašizem v Italiji|fašizem]] in so poitalijančevali imena in priimke) se je rodil v slovenski družini pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]], oče je bil Lojze, delavec, mati Marija (rojena Sušelj). Obvezno šolanje je opravil v Trstu, srednje šole pa bodisi v [[Gorica|Gorici]] kot v [[Koper|Kopru]] v malih semeniščih. Zaključil je študij bogoslovja v Trstu, kjer so ga 1. julija 1951 posvetili v duhovnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zupančič, Alojzij (1927–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953300/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-17}}</ref> Najprej je nastopil službo kot kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]], med leti 1952 - 1953 je bil kaplan v [[Bazovica|Bazovici]], nato pa med leti 1953 in 1955 kot prefekt v Marijanišču na [[Opčine|Opčinah]]. Leto kasneje so ga postavili za kaplana za Slovence pri župniji Svetega Vincencija v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Fedeli di lingua slovena|url=https://www.svdp-trieste.it/fedeli-di-lingua-slovena/|website=Parrocchia San Vincenzo de' Paoli|accessdate=2026-04-17|language=it-IT}}</ref> Bil je župnik v [[Boljunec|Boljuncu]] od 15. oktobra 1955 do 30. junija 1966,<ref>{{Citat|title=Spomin na Lojzeta Zupančiča ostaja živ|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/12/v-zupnijski-cerkvi-v-boljuncu-je-potekala-masa-zaduscnica-ob-30-letnici-smrti-nekdanjega-dusnega-pastirja-lojzeta-zupancica-bf3dc186-ae26-467f-a1fc-59f494ea4ea8.html|date=2023-12-24|accessdate=2026-04-17|language=sl|first=Igor|last=Gregori}}</ref> od koder so ga za dve leti poslali kot podravnatelja v Marijino svetišče na [[Vejna|Vejni]] nad Trstom. Nato je bil mnogo let župnik v [[Barkovlje|Barkovljah]], saj je tam vernikom sledil od 1. junija 1968 do 10. julija 1984, ko so ga imenovali za župnika v bližnji župniji v [[Grljan, Trst|Grljanu]]. Lojze Zupančič je bil od leta 1983 tudi škofov kancler, bil je član škofijskega duhovniškega sveta in škofijskega tiskovnega urada, član komisije za katehezo in tudi komisije za migracijo, kasneje je bil predsednik škofove komisije za ekumenizem. Istočasno je poučeval katekizem na slovenskih in italijanskih šolah vseh stopenj (od osnovne šole do višjih srednjih šol) v Trstu.<ref name=":0" /> Preden se je leta 1989 upokojil, je učil na slovenskem učiteljišču Antona Martina Slomška v Trstu. Lojze Zupančič se je ogromno posvečal mladini in že ko je bil kaplan v [[Škedenj, Trst|Škednju]] je s profesorjem Otonom Bercetom leta 1951 ustanovil STS - Slovenske tržaške skavte in bil njihov duhovni asistent mnogo let. Iz njegove zamisli so stalno nastajale nove slovenske skavtske skupine po Trstu (kasneje tudi v Gorici),<ref>{{Navedi splet|title=“Podlaga skavtizma so zdrave vrednote življenja!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podlaga-skavtizma-zdrave-vrednote-zivljenja/|website=Noviglas|date=2021-12-17|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI}}</ref> ščasoma se je prelevila v veliko slovensko skavtsko gibanje, ki se sedaj imenuje [[Szso|SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija]]. Zupančič je organiziral mnoge skavtske tabore, že poleti leta 1952 je na [[Svete Višarje|Sv. Višarjah]] priredil prvi skavtski tabor,<ref>{{Navedi splet|title=Skavtski jubilej na Sv. Višarjah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/skavtski-jubilej-na-sv-visarjah/|website=Noviglas|date=2022-09-01|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI}}</ref> spodbujeval je spoznavanje med skavti iz drugih dežel, saj se je že avgusta leta 1963 udeležil v Grčiji velikega mednarodnega enajstega skavtskega Jamboreeja na Maratonskem polju s STS.<ref>{{Navedi splet|title=“Stari skavti” vabijo v Boljunec » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/stari-skavti-vabijo-v-boljunec/|website=Noviglas|date=2023-12-23|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI}}</ref> Verjel je v [[Robert Baden-Powell|Baden Powlova]] načela, da mora biti skavt dober državljan, zvest Bogu in domovini.<ref>{{Navedi splet|title=Obudili so spomine in poudarili pomen skavtizma » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/obudili-spomine-poudarili-pomen-skavtizma/|website=Noviglas|date=2019-10-29|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI}}</ref> Zaupal je v mlade, da lahko imajo tudi svoje odgovornosti.<ref>{{Navedi splet|title=Bil je prijatelj mladine in velik ekumenist » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bil-je-prijatelj-mladine-in-velik-ekumenist/|website=Noviglas|date=2014-05-21|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI}}</ref> Sodeloval je tudi z radijsko postajo [[Radio Trst A]], kjer je imel celo serijo programov in predavanj o mladini, družini, vzgojnih oprijemov ter sličnih problemov.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupančič, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] owogour59h46ubqeagbfumjnmv5wvtm Narodni park Dolomiti 0 601160 6665541 6660962 2026-04-25T20:14:57Z A09 188929 tn, slog 6665541 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Dolomiti Bellunesi | alt_name = {{lang|it|Parco nazionale delle Dolomiti Bellunesi}} | iucn_category = II | image = Schiara.jpg | image_caption = | image_size = | map = Italy Veneto#Italy | map_caption = | map_width = | relief =yes | label = | label_position = | mark = | marker_size = | location = [[Belluno (pokrajina)]], [[Benečija]], [[Italija]] | nearest_city = [[Belluno]] in [[Feltre]] | coordinates = {{coord|46|18|N|12|04|E|region:ITA|display=inlinetitle}} | area = 32 km<sup>2</sup> | designation = 1988 | authorized = 1990 | created = | established = 1993 | designated = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = | world_heritage_site = | website = | url = http://www.dolomitipark.it/Eindex.php | child = | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = "Pale di San Martino San Lucano – Dolomiti Bellunesi – Vette Feltrine" del ''Dolomitov'' | criteria = {{UNESCO WHS type|(vii)(viii)}}(vii)(viii) | ID = 1237rev-003 | year = 2009 }} }} '''Narodni park Dolomiti Bellunesi''' ({{langx|it|Parco nazionale delle Dolomiti Bellunesi}}) je [[narodni park]] v [[Belluno (pokrajina)|pokrajini Belluno]] v [[Benečija|Benečiji]] v severni Italiji. Narodni park, ustanovljen leta 1988, je vključen v del [[Dolomiti|Dolomitov]] ''Pale di San Martino - San Lucano - Dolomiti Bellunesi - Vette Feltrine'', ki jih je UNESCO leta 2009 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Leta 1988 je bil načrtovan začetek delovanja narodnega parka Dolomiti Bellunesi, ki ga je leta 1990 uradno ustanovilo Ministrstvo za okolje, ki je opredelilo cilje narodnega parka: *zaščita naravnih, zgodovinskih, krajinskih in okoljskih vrednot, ohranjanje biogenetskih vrednosti flore, favne in geomorfologije; *izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva; *spodbujanje znanstvenih raziskav in okoljske vzgoje s pomočjo naturalistične kulture; *zaščita kmetijskih, gozdarskih in živinorejskih dejavnosti. == Ozemlje == Narodni park Dolomiti Bellunesi ima površino 32 kvadratnih kilometrov,<ref>{{cite web|title=Identity Card|website=dolomitipark.it|url=http://www.dolomitipark.it/en/page.php?id=454|access-date=2016-09-12|archive-date=2018-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180217042207/http://www.dolomitipark.it/en/page.php?id=454|url-status=dead}}</ref> v celoti spada v pokrajino Belluno, med rekama Cismon in Piave, dolinama Maè in Agordo. === Gorovja === Narodni park vključuje pogorja Alpi Feltre (Vette di Feltre, Cimonega, Pizzocco, Brendol, Agnelezze), Monti del Sole, Schiara, Talvena, Prampèr in Spiz di Mezzodì. Visokogorska območja z nekaterimi vmesnimi kraškimi območji in drobirnimi pobočji nudijo idealen habitat za visokogorske vrste. === Reke in potoki === [[File:Valle del Mis inverno 2009.jpg|thumb|right|Lago del Mis pozimi]] Ozemlje narodnega parka, razen nekaterih visokogorskih kraških območij, je izjemno bogato z vodnimi viri, kot so izviri, močvirja in potoki, vključno z: Cordevole, Mis, Caorame, Stien (pritok Caorame), Falcina (pritok Mis), Ardo, Vescà, Prampera (pritok Maè), ki izboljšujejo biološko bogastvo parka. Nekateri od teh potokov se izlivajo v globoke kanjone in vsi so podvrženi nihanjem. === Občine === Narodni park vključuje 15 občin: Belluno, Cesiomaggiore, Feltre, Gosaldo, La Valle Agordina, Longarone, Pedavena, Ponte nelle Alpi, Rivamonte, San Gregorio nelle Alpi, Santa Giustina (Italija), Sedico, Sospirolo, Sovramonte in Val di Zoldo. == Rastlinstvo == Rastlinstvo Belluneskih Dolomitov sestavljajo [[rododendron]], [[bodak]], [[planika]] in druge alpske rastline. Prisotni so listnati in borovi gozdovi, pašniki in alpski travniki. == Živalstvo == Narodni park gosti veliko alpsko [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]]. Med najpomembnejšimi vrstami so: *Sesalci ([[svizec]], [[velika podlasica]], [[kune]], [[srna]], [[gams]], [[navadni jelen]], [[muflon]]). *Netopirji ([[navadni netopir]], [[mali netopir]], [[sivi uhati netopir]], [[rjavi uhati netopir]], [[obvodni netopir]]) *Ptice ([[črna žolna]], skalni plezalček, [[kragulj]], [[postovka]], [[planinski orel]], [[mali skovik]], [[koconogi čuk]], [[lesna sova]], [[velika uharica]], [[gozdni jereb]], [[divji petelin]], [[ruševec]], [[belka]], [[kotorna]], [[smrdokavra]], [[vrani]], [[sinice]], [[kosec]], [[Šmarnica (ptica)|šmarnica]], [[planinski vrabec]], [[navadni kupcar]]). *Plazilci in dvoživke: [[planinski pupek]], [[veliki pupek]], [[navadni močerad]], [[planinski močerad]], [[hribski urh]], [[navadna krastača]], [[sekulja]], [[zelena krastača]], [[modras]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} *{{cite web|title=Dolomiti Bellunes NP official website|url=http://www.dolomitipark.it/Eindex.php|access-date=2016-09-12|archive-date=2017-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201032740/http://www.dolomitipark.it/Eindex.php|url-status=dead}} *{{cite web|title=Parco Nazionale Dolomiti Bellunesi|website=parks.it|url=http://www.parks.it/parco.nazionale.dol.bellunesi/Eindex.php}} *[https://www.northitaly.co.il/dolomites/ Tourism In Dolomites] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Dolomiti]] [[Kategorija:Narodni parki Italije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] jqjfljfusiemnyuwvqwakb18axsfmq1 Fundamento de Esperanto 0 601170 6665544 6661055 2026-04-25T20:18:46Z A09 188929 slo. 6665544 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Fundamento de Esperanto | image = 1925 Fundamento de Esperanto (6a).jpeg | image_size = | alt = | caption = ''Osnove esperanta:<br>slovnica, vaje, splošni slovar ...'' | author = L.L. Zamenhof | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = | language = [[angleščina]], [[esperanto]], [[francoščina]], [[nemščina]], [[poljščina]], [[ruščina]] | series = | release_number = | subject = esperanto | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = | english_pub_date = | published = 1905 | media_type = | pages = | awards = | isbn = 90-77066-19-5 | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = | native_wikisource = | wikisource = | notes = | exclude_cover = | website = }} '''''Fundamento de Esperanto''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: ''Osnove esperanta'') je knjiga [[Ludwik Zamenhof|Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] iz leta 1905, v kateri avtor pojasnjuje osnovna slovnična pravila in besedišče, ki predstavljajo osnovo umetnega jezika [[Esperanto|esperanta]]. Knjiga je bila kot edini temelj esperanta uradno potrjena na Prvem svetovnem esperantskem kongresu 9. avgusta 1905 v Boulogne-sur-Meru v četrtem odstavku Deklaracije o bistvu esperantizma. Velik del vsebine knjige ''Osnove esperanta'' je reprodukcija vsebin Zamenhofovih zgodnejših del, zlasti ''[[Unua Libro]]'' ({{lit|Prva knjiga}}). ==Vsebina== Osnove esperanta so sestavljene iz štirih delov: predgovora, slovničnega razdelka, zbirke vaj in slovarja. Z izjemo predgovora skoraj vse v ''Osnovah'' izvira neposredno iz Zamenhofovih zgodnejših del, predvsem iz ''Unua Libro''. Esperanto je leta 1888 v delu ''Aldono al la Dua Libro'' (slovensko: ''Dodatek k Drugi knjigi'') doživel manjšo spremembo, s katero je Zamenhof spremenil končnico časovnih prislovov (kdaj, takrat, vedno, včasih, nikoli) iz ''-ian'' v ''-iam'', zato se esperanto v ''Osnovah'' nekoliko razlikuje od esperanta v ''Unua Libro''.<ref name="simpson">{{cite web|url=http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/dualibro.html |title=Dua Libro de l' Lingvo Internacia |website=DavidGSimpson.com |access-date=November 16, 2017}}</ref> Slovnični in slovarski razdelki v ''Osnovah'' so napisani v petih nacionalnih jezikih: francoščini, angleščini, nemščini, ruščini in poljščini. == Boulonska deklaracija== Osnove esperanta so postale uradni vir esperanta v četrtem členu Boulonske deklaracije, prejete na Prvem svetovnem esperantskem kongresu v [[Boulogne-sur-Mer|Boulogne-sur-Meru]] v [[Francija|Franciji]]: : ''"Edina osnova esperantskega jezika, ki je zavezujoča za vse esperantiste in je nihče nima pravice spreminjati, je malo delo Temelji esperanta. Če kdo odstopa od pravil in modelov, navedenih v omenjenem delu, se nikoli ne more opravičevati z besedami "tako želi ali svetuje avtor esperanta". Vsak esperantist ima pravico izraziti katero koli idejo, ki je ni mogoče priročno izraziti z gradivom, ki ga najdemo v Osnovah esperanta, na način, ki se mu zdi najbolj pravilen, kot je to storjeno v vsakem drugem jeziku. Vendar pa je za enotnost jezika za vse esperantiste priporočljivo, da čim bolj posnemajo slog, ki ga najdemo v delih ustvarjalca esperanta, ki je največ delal za in v esperantu in najbolje pozna njegovega duha."'' ''Osnovam esperanta'' so enakovredni ''Oficialaj Aldonoj'' (slovensko: ''Uradni dodatki''). Do danes je bilo sprejetih deset Uradnih dodatkov. Predgovor ''Osnov'' pravi: : ''"Čez nekaj časa, ko se bodo številne nove besede popolnoma ustalile, jih bo neka avtoritativna institucija vključila v uradni slovar kot 'Dodatke k Fundamentu'." Ta avtoritativna institucija je Akademija za esperanto. ==Sklic== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Leto 1905]] fjrmzm8g9zk17joatui1ymgrs3gyetc 6665545 6665544 2026-04-25T20:19:45Z A09 188929 −[[Kategorija:Knjige]]; +[[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]]; ±[[Kategorija:Leto 1905]]→[[Kategorija:Knjige leta 1905]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665545 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Fundamento de Esperanto | image = 1925 Fundamento de Esperanto (6a).jpeg | image_size = | alt = | caption = ''Osnove esperanta:<br>slovnica, vaje, splošni slovar ...'' | author = L.L. Zamenhof | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = | language = [[angleščina]], [[esperanto]], [[francoščina]], [[nemščina]], [[poljščina]], [[ruščina]] | series = | release_number = | subject = esperanto | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = | english_pub_date = | published = 1905 | media_type = | pages = | awards = | isbn = 90-77066-19-5 | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = | native_wikisource = | wikisource = | notes = | exclude_cover = | website = }} '''''Fundamento de Esperanto''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: ''Osnove esperanta'') je knjiga [[Ludwik Zamenhof|Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] iz leta 1905, v kateri avtor pojasnjuje osnovna slovnična pravila in besedišče, ki predstavljajo osnovo umetnega jezika [[Esperanto|esperanta]]. Knjiga je bila kot edini temelj esperanta uradno potrjena na Prvem svetovnem esperantskem kongresu 9. avgusta 1905 v Boulogne-sur-Meru v četrtem odstavku Deklaracije o bistvu esperantizma. Velik del vsebine knjige ''Osnove esperanta'' je reprodukcija vsebin Zamenhofovih zgodnejših del, zlasti ''[[Unua Libro]]'' ({{lit|Prva knjiga}}). ==Vsebina== Osnove esperanta so sestavljene iz štirih delov: predgovora, slovničnega razdelka, zbirke vaj in slovarja. Z izjemo predgovora skoraj vse v ''Osnovah'' izvira neposredno iz Zamenhofovih zgodnejših del, predvsem iz ''Unua Libro''. Esperanto je leta 1888 v delu ''Aldono al la Dua Libro'' (slovensko: ''Dodatek k Drugi knjigi'') doživel manjšo spremembo, s katero je Zamenhof spremenil končnico časovnih prislovov (kdaj, takrat, vedno, včasih, nikoli) iz ''-ian'' v ''-iam'', zato se esperanto v ''Osnovah'' nekoliko razlikuje od esperanta v ''Unua Libro''.<ref name="simpson">{{cite web|url=http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/dualibro.html |title=Dua Libro de l' Lingvo Internacia |website=DavidGSimpson.com |access-date=November 16, 2017}}</ref> Slovnični in slovarski razdelki v ''Osnovah'' so napisani v petih nacionalnih jezikih: francoščini, angleščini, nemščini, ruščini in poljščini. == Boulonska deklaracija== Osnove esperanta so postale uradni vir esperanta v četrtem členu Boulonske deklaracije, prejete na Prvem svetovnem esperantskem kongresu v [[Boulogne-sur-Mer|Boulogne-sur-Meru]] v [[Francija|Franciji]]: : ''"Edina osnova esperantskega jezika, ki je zavezujoča za vse esperantiste in je nihče nima pravice spreminjati, je malo delo Temelji esperanta. Če kdo odstopa od pravil in modelov, navedenih v omenjenem delu, se nikoli ne more opravičevati z besedami "tako želi ali svetuje avtor esperanta". Vsak esperantist ima pravico izraziti katero koli idejo, ki je ni mogoče priročno izraziti z gradivom, ki ga najdemo v Osnovah esperanta, na način, ki se mu zdi najbolj pravilen, kot je to storjeno v vsakem drugem jeziku. Vendar pa je za enotnost jezika za vse esperantiste priporočljivo, da čim bolj posnemajo slog, ki ga najdemo v delih ustvarjalca esperanta, ki je največ delal za in v esperantu in najbolje pozna njegovega duha."'' ''Osnovam esperanta'' so enakovredni ''Oficialaj Aldonoj'' (slovensko: ''Uradni dodatki''). Do danes je bilo sprejetih deset Uradnih dodatkov. Predgovor ''Osnov'' pravi: : ''"Čez nekaj časa, ko se bodo številne nove besede popolnoma ustalile, jih bo neka avtoritativna institucija vključila v uradni slovar kot 'Dodatke k Fundamentu'." Ta avtoritativna institucija je Akademija za esperanto. ==Sklic== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Knjige leta 1905]] [[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] acr3lsm56iv5rhsphdhh82ylroaq145 6665553 6665545 2026-04-25T20:23:08Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]]; dodal [[Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665553 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Fundamento de Esperanto | image = 1925 Fundamento de Esperanto (6a).jpeg | image_size = | alt = | caption = ''Osnove esperanta:<br>slovnica, vaje, splošni slovar ...'' | author = L.L. Zamenhof | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = | language = [[angleščina]], [[esperanto]], [[francoščina]], [[nemščina]], [[poljščina]], [[ruščina]] | series = | release_number = | subject = esperanto | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = | english_pub_date = | published = 1905 | media_type = | pages = | awards = | isbn = 90-77066-19-5 | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = | native_wikisource = | wikisource = | notes = | exclude_cover = | website = }} '''''Fundamento de Esperanto''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: ''Osnove esperanta'') je knjiga [[Ludwik Zamenhof|Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] iz leta 1905, v kateri avtor pojasnjuje osnovna slovnična pravila in besedišče, ki predstavljajo osnovo umetnega jezika [[Esperanto|esperanta]]. Knjiga je bila kot edini temelj esperanta uradno potrjena na Prvem svetovnem esperantskem kongresu 9. avgusta 1905 v Boulogne-sur-Meru v četrtem odstavku Deklaracije o bistvu esperantizma. Velik del vsebine knjige ''Osnove esperanta'' je reprodukcija vsebin Zamenhofovih zgodnejših del, zlasti ''[[Unua Libro]]'' ({{lit|Prva knjiga}}). ==Vsebina== Osnove esperanta so sestavljene iz štirih delov: predgovora, slovničnega razdelka, zbirke vaj in slovarja. Z izjemo predgovora skoraj vse v ''Osnovah'' izvira neposredno iz Zamenhofovih zgodnejših del, predvsem iz ''Unua Libro''. Esperanto je leta 1888 v delu ''Aldono al la Dua Libro'' (slovensko: ''Dodatek k Drugi knjigi'') doživel manjšo spremembo, s katero je Zamenhof spremenil končnico časovnih prislovov (kdaj, takrat, vedno, včasih, nikoli) iz ''-ian'' v ''-iam'', zato se esperanto v ''Osnovah'' nekoliko razlikuje od esperanta v ''Unua Libro''.<ref name="simpson">{{cite web|url=http://esperanto.davidgsimpson.com/librejo/dualibro.html |title=Dua Libro de l' Lingvo Internacia |website=DavidGSimpson.com |access-date=November 16, 2017}}</ref> Slovnični in slovarski razdelki v ''Osnovah'' so napisani v petih nacionalnih jezikih: francoščini, angleščini, nemščini, ruščini in poljščini. == Boulonska deklaracija== Osnove esperanta so postale uradni vir esperanta v četrtem členu Boulonske deklaracije, prejete na Prvem svetovnem esperantskem kongresu v [[Boulogne-sur-Mer|Boulogne-sur-Meru]] v [[Francija|Franciji]]: : ''"Edina osnova esperantskega jezika, ki je zavezujoča za vse esperantiste in je nihče nima pravice spreminjati, je malo delo Temelji esperanta. Če kdo odstopa od pravil in modelov, navedenih v omenjenem delu, se nikoli ne more opravičevati z besedami "tako želi ali svetuje avtor esperanta". Vsak esperantist ima pravico izraziti katero koli idejo, ki je ni mogoče priročno izraziti z gradivom, ki ga najdemo v Osnovah esperanta, na način, ki se mu zdi najbolj pravilen, kot je to storjeno v vsakem drugem jeziku. Vendar pa je za enotnost jezika za vse esperantiste priporočljivo, da čim bolj posnemajo slog, ki ga najdemo v delih ustvarjalca esperanta, ki je največ delal za in v esperantu in najbolje pozna njegovega duha."'' ''Osnovam esperanta'' so enakovredni ''Oficialaj Aldonoj'' (slovensko: ''Uradni dodatki''). Do danes je bilo sprejetih deset Uradnih dodatkov. Predgovor ''Osnov'' pravi: : ''"Čez nekaj časa, ko se bodo številne nove besede popolnoma ustalile, jih bo neka avtoritativna institucija vključila v uradni slovar kot 'Dodatke k Fundamentu'." Ta avtoritativna institucija je Akademija za esperanto. ==Sklic== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Knjige leta 1905]] [[Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa]] 4ntydbu54437zhf2hy02ltiyoxhik17 Nektar Terpo 0 601171 6665557 6661418 2026-04-25T20:26:35Z A09 188929 pp uv, wd, ktgr 6665557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Nektar Terpo | image = | alt = | caption = | birth_name = | birth_date = | birth_place = [[Moskopolje]], zdaj [[Albanija]] | death_date = ni znano | death_place = | nationality = [[Aromuni|aromunska]] | other_names = | occupation = | known_for = ''Priročnilk vere''<br> (''Βιβλιάριο καλούμενον Πίστις'') }} '''Nektar Terpo''' ({{langx|rup|Nectar Tãrpo}}, {{jezik-el|Νεκτάριος Τέρπος|Nektários Térpos}})<ref>{{cite magazine|url=https://dinitrandu.com/wp-content/uploads/2018/09/42218139-farsharotu-Nr-33-1.pdf|title=MOSCOPOLEA – Isturia shi leghenda a lje|first=Pirro|last=Enina|magazine=Fârshârotu|volume=6|issue=33|date=July 2010|page=7|language=rup}}</ref>, pravoslavni krščanski učenjak in menih [[Aromuni|aromunskega]] porekla iz [[Moskopolje|Moskopolja]] (zdaj v [[Albanija|Albaniji]]), * [[1675]], † 18. stoletje. Nektar Terpo bil je avtor pomembne verske knjige z naslovom ''Priročnik vere'' (grško: Βιβλιάριο καλούμενον Πίστις, ''Knjižica z naslovom Vera''), ki je bila prvič objavljena leta 1732. Terpo je bil skupaj s [[Kozma Etolski|Kozmo Etolskim]] med tistimi, ki so največ prispevali k krščanskemu verskemu in kulturnemu preporodu pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo. ==Življenje== Terpo je bil iz bogate družine in je otroštvo preživel v [[Moskopolje|Moskopolju]].<ref name=Sakellariou>M. V. Sakellariou. [https://books.google.com/books?id=UV1oAAAAMAAJ&q=Terpou ''Epirus, 4000 years of Greek history and civilization'']. Ekdotikē Athēnōn, 1997. {{ISBN|978-960-213-371-2}}, str. 316</ref> Bil je [[Aromuni|aromunskega]] porekla.<ref>{{cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/315221642|title=Nektarios Terpos and the iconographic programme of Ardenica Monastery|first=Kosta|last=Giakoumis|journal=Byzantine and Modern Greek Studies|volume=41|issue=1|page=97|year=2017|doi=10.1017/byz.2016.30 |quote=}}</ref><ref>{{cite journal|title=Albanian literature in Greek script. The eighteenth-and early nineteenth-century Orthodox tradition in Albanian writing|first=Robert|last=Elsie|journal=Byzantine and Modern Greek Studies|volume=15|issue=1|page=22|year=1991|doi=10.1179/byz.1991.15.1.20 |s2cid=161805678 |quote=}}</ref> Kot misijonar je potoval po [[Epir]]ju in pokrival obsežno območje od Arte do [[Berat]]a.<ref name=Sakellariou /> Znan je tudi po svojem delu v samostanu Ardenica, kjer je leta 1731 napisal molitev v obliki [[Freska|freske]]. Molitev je napisana v štirih jezikih: [[Albanščina|albanščini]], [[Aromunščina|aromunščini]], [[Grščina|grščini]] in [[Latinščina|latinščini]]. Molitev je prvo besedilo v albanščini, najdeno v kakšni vzhodni pravoslavni cerkvi.<ref>{{Cite web|url=http://www.revistamapo.com/print.php?faqe=detail&kat=Reportazh&id=488&PHPSESSID=fb282f5b0319469cafdfdbf4a3d774b0|archive-url = https://web.archive.org/web/20150204165302/http://www.revistamapo.com/print.php?faqe=detail&kat=Reportazh&id=488&PHPSESSID=fb282f5b0319469cafdfdbf4a3d774b0|archive-date = 4 February 2015|title = 国产精品不卡无毒久久久久-国产偷倩视频和农村妇女-国产精品无码专区在线观看-国产欧美日本韩久久网}}</ref> Je tudi najstarejše znano besedilo v aromunskem jeziku.<ref>{{cite journal|url=https://journals.openedition.org/ceb/19749|title="Au nom de la langue valaque/aroumaine"|first=Nicolas|last=Pitsos|journal=Cahiers balkaniques|volume=49|year=2023|language=fr|doi=10.4000/ceb.19749|doi-access=free}}</ref> Terpo se je pred preganjalci izselil v [[Italija|Italijo]], kjer je leta 1732 objavil svoje glavno delo z naslovom ''Priročnik vere'' (grško: ''Βιβλιάριο καλούμενον Πίστις'', latinizirano: ''Vivliárion kaloúmenon Pístis'').<ref name="Janullatos">{{cite book|author=Anastas Janullatos|title=Kisha e Shqipërisë, nga vitet apostolike deri sot - nga Kryepiskopi Anastas|url=http://orthodoxalbania.org/old/index.php/eng/homepage/history/93-historia/kisha-e-shqiperise-tradita-historike-shpirterore-artistike-nga-vitet-apostolike-e-gjeri-me-sot|year=2013|publisher=Kisha Orthodhokse Autoqefale e Shqipërisë|access-date=30 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20170609192139/http://orthodoxalbania.org/old/index.php/eng/homepage/history/93-historia/kisha-e-shqiperise-tradita-historike-shpirterore-artistike-nga-vitet-apostolike-e-gjeri-me-sot|archive-date=9 June 2017|url-status=dead}}</ref> Knjiga je bila v manj kot v sto letih (1732–1818) ponovno izdana dvanajst krat.<ref name=Sakellariou/> Terpo v knjigi graja kriptokristjane v Albaniji in jih poziva, naj nikoli ne opustijo vere svojih prednikov.<ref name="Koka2003">{{cite book|author=Flora Koka|title=2000 vjet art dhe kulturë kishtare në Shqipëri: aktet e simpoziumit ndërkombëtar, Tiranë, 16-18 nëntor 2000|url=https://books.google.com/books?id=__wPAQAAIAAJ|year=2003|publisher=Kisha Orthodhokse Autoqefale e Shqipërisë}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Aromuni]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] chh4t4kiltoywbgidufibig1a45wqr2 6665558 6665557 2026-04-25T20:27:43Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Pravoslavje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Nektar Terpo | image = | alt = | caption = | birth_name = | birth_date = | birth_place = [[Moskopolje]], zdaj [[Albanija]] | death_date = ni znano | death_place = | nationality = [[Aromuni|aromunska]] | other_names = | occupation = | known_for = ''Priročnilk vere''<br> (''Βιβλιάριο καλούμενον Πίστις'') }} '''Nektar Terpo''' ({{langx|rup|Nectar Tãrpo}}, {{jezik-el|Νεκτάριος Τέρπος|Nektários Térpos}})<ref>{{cite magazine|url=https://dinitrandu.com/wp-content/uploads/2018/09/42218139-farsharotu-Nr-33-1.pdf|title=MOSCOPOLEA – Isturia shi leghenda a lje|first=Pirro|last=Enina|magazine=Fârshârotu|volume=6|issue=33|date=July 2010|page=7|language=rup}}</ref>, pravoslavni krščanski učenjak in menih [[Aromuni|aromunskega]] porekla iz [[Moskopolje|Moskopolja]] (zdaj v [[Albanija|Albaniji]]), * [[1675]], † 18. stoletje. Nektar Terpo bil je avtor pomembne verske knjige z naslovom ''Priročnik vere'' (grško: Βιβλιάριο καλούμενον Πίστις, ''Knjižica z naslovom Vera''), ki je bila prvič objavljena leta 1732. Terpo je bil skupaj s [[Kozma Etolski|Kozmo Etolskim]] med tistimi, ki so največ prispevali k krščanskemu verskemu in kulturnemu preporodu pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo. ==Življenje== Terpo je bil iz bogate družine in je otroštvo preživel v [[Moskopolje|Moskopolju]].<ref name=Sakellariou>M. V. Sakellariou. [https://books.google.com/books?id=UV1oAAAAMAAJ&q=Terpou ''Epirus, 4000 years of Greek history and civilization'']. Ekdotikē Athēnōn, 1997. {{ISBN|978-960-213-371-2}}, str. 316</ref> Bil je [[Aromuni|aromunskega]] porekla.<ref>{{cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/315221642|title=Nektarios Terpos and the iconographic programme of Ardenica Monastery|first=Kosta|last=Giakoumis|journal=Byzantine and Modern Greek Studies|volume=41|issue=1|page=97|year=2017|doi=10.1017/byz.2016.30 |quote=}}</ref><ref>{{cite journal|title=Albanian literature in Greek script. The eighteenth-and early nineteenth-century Orthodox tradition in Albanian writing|first=Robert|last=Elsie|journal=Byzantine and Modern Greek Studies|volume=15|issue=1|page=22|year=1991|doi=10.1179/byz.1991.15.1.20 |s2cid=161805678 |quote=}}</ref> Kot misijonar je potoval po [[Epir]]ju in pokrival obsežno območje od Arte do [[Berat]]a.<ref name=Sakellariou /> Znan je tudi po svojem delu v samostanu Ardenica, kjer je leta 1731 napisal molitev v obliki [[Freska|freske]]. Molitev je napisana v štirih jezikih: [[Albanščina|albanščini]], [[Aromunščina|aromunščini]], [[Grščina|grščini]] in [[Latinščina|latinščini]]. Molitev je prvo besedilo v albanščini, najdeno v kakšni vzhodni pravoslavni cerkvi.<ref>{{Cite web|url=http://www.revistamapo.com/print.php?faqe=detail&kat=Reportazh&id=488&PHPSESSID=fb282f5b0319469cafdfdbf4a3d774b0|archive-url = https://web.archive.org/web/20150204165302/http://www.revistamapo.com/print.php?faqe=detail&kat=Reportazh&id=488&PHPSESSID=fb282f5b0319469cafdfdbf4a3d774b0|archive-date = 4 February 2015|title = 国产精品不卡无毒久久久久-国产偷倩视频和农村妇女-国产精品无码专区在线观看-国产欧美日本韩久久网}}</ref> Je tudi najstarejše znano besedilo v aromunskem jeziku.<ref>{{cite journal|url=https://journals.openedition.org/ceb/19749|title="Au nom de la langue valaque/aroumaine"|first=Nicolas|last=Pitsos|journal=Cahiers balkaniques|volume=49|year=2023|language=fr|doi=10.4000/ceb.19749|doi-access=free}}</ref> Terpo se je pred preganjalci izselil v [[Italija|Italijo]], kjer je leta 1732 objavil svoje glavno delo z naslovom ''Priročnik vere'' (grško: ''Βιβλιάριο καλούμενον Πίστις'', latinizirano: ''Vivliárion kaloúmenon Pístis'').<ref name="Janullatos">{{cite book|author=Anastas Janullatos|title=Kisha e Shqipërisë, nga vitet apostolike deri sot - nga Kryepiskopi Anastas|url=http://orthodoxalbania.org/old/index.php/eng/homepage/history/93-historia/kisha-e-shqiperise-tradita-historike-shpirterore-artistike-nga-vitet-apostolike-e-gjeri-me-sot|year=2013|publisher=Kisha Orthodhokse Autoqefale e Shqipërisë|access-date=30 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20170609192139/http://orthodoxalbania.org/old/index.php/eng/homepage/history/93-historia/kisha-e-shqiperise-tradita-historike-shpirterore-artistike-nga-vitet-apostolike-e-gjeri-me-sot|archive-date=9 June 2017|url-status=dead}}</ref> Knjiga je bila v manj kot v sto letih (1732–1818) ponovno izdana dvanajst krat.<ref name=Sakellariou/> Terpo v knjigi graja kriptokristjane v Albaniji in jih poziva, naj nikoli ne opustijo vere svojih prednikov.<ref name="Koka2003">{{cite book|author=Flora Koka|title=2000 vjet art dhe kulturë kishtare në Shqipëri: aktet e simpoziumit ndërkombëtar, Tiranë, 16-18 nëntor 2000|url=https://books.google.com/books?id=__wPAQAAIAAJ|year=2003|publisher=Kisha Orthodhokse Autoqefale e Shqipërisë}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Aromuni]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Pravoslavje]] tn6463jyu8lktixbfak40ggv9q9q49m Peška čaršija 0 601210 6665521 6664199 2026-04-25T20:01:54Z A09 188929 -promo, slo., b 6665521 wikitext text/x-wiki [[File:Çarshia e gjatë e Pejës.jpg|thumb|300x300px|Bazaar of Peja serves as the main market for Gold shops]] '''Pečka čaršija''' ({{langx|sq|Çarshia e Pejës}}; {{lang-sr|Пазар у Пећи|Pazar u Peći}}) ali '''Pećka tržnica''' je [[tržnica]] v središču mesta [[Peć]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Ustanovljena je bila med osmansko vladavino in je v bližini reke Lumbardhi v Peći, med vzporednima stanovanjskima conama. Na tržnici so v preteklosti delali kovači in tesarji, hkrati pa je služila tudi kot kmetijska tržnica. Tržnica je bila vsaj dvakrat popolnoma uničena, enkrat med italijansko okupacijo leta 1943 in enkrat med vojno na Kosovu (1998–99). Tržnica je bila po vojni na Kosovu v celoti obnovljena v skladu z zgodovinsko osmansko arhitekturo in služi kot glavna tržnica v mestu Peć ter je eden od mnogih spomenikov, ki so pod zaščito Republike Kosovo. Glavna ulica tržnice je v albanščini znana kot Çarshia e Gjatë (Dolga tržnica).<ref name="WarranderKnaus2010">{{citation|author1=Gail Warrander|author2=Verena Knaus|title=Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=uSaH1bKAb8QC&pg=PA159|year=2010|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-331-3|pages=159–}}</ref> Pećka čaršija služi kot most med preteklostjo in sedanjostjo ter ponuja edinstveno izkušnjo za tiste, ki želijo doživeti kulturno bogastvo Kosova. Ostaja simbol identitete Peći in dokaz vitalnosti albanskih trgovinskih in obrtnih tradicij. == Galerija == <gallery>File:Qarshia_e_Pejes_1.jpg|Tržnica z zaprtimi prodajalnami na nedeljsko jutro File:Qarshia_e_Pejes.jpg|Nedeljsko jutro na zaprti tržnici File:Qarshia_e_gjate.JPG|Tržnica</gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Old Bazaar (Peja)}} [[Kategorija:Peć]] [[Kategorija:Osmanska arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Kosovu]] e8ankeggp6yci8jtxks7ba3b3ukifcq Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić 2 601215 6665546 6661549 2026-04-25T20:20:05Z Stebunik 55592 6665546 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnga boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter preklic sporazuma so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati in z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;[2]<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila[5]<ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".[6]<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=2011-08-23 |archive-date=2011-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |dead-url=yes }}</ref> Nemci so nato patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu okrožnega sodišča na Aleksandrovi ulici. Nemci so ga nato premestili v samostan Rakovica, nato pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.[7]<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.[8]<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=2011-08-26 |archive-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |dead-url=yes }}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«.<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Drugi trdijo nasprotno in celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju je prav upravnik taborišča [[Johann Adler]] <ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so jih decembra 1944 Nemci osvobodili. Zdi se, da je bila njuna izpustitev del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.[7]<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26. </ref>Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred napredujočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu Kitzbühel, ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila - patriarh se je vrnil v novo Jugoslavijo, Nikolaj pa v Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in izdajalca.[7] <ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} r2f7ny87fb6363yhf06qu9fzf9jr2fj 6665718 6665546 2026-04-26T07:20:04Z Stebunik 55592 6665718 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnga boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter preklic sporazuma so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati in z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;[2]<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila[5]<ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".[6]<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=2011-08-23 |archive-date=2011-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |dead-url=yes }}</ref> Nemci so nato patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu okrožnega sodišča na Aleksandrovi ulici. Nemci so ga nato premestili v samostan Rakovica, nato pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.[7]<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.[8]<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=2011-08-26 |archive-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |dead-url=yes }}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«.<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Drugi trdijo nasprotno in celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju je prav upravnik taborišča [[Johann Adler]] <ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so jih decembra 1944 Nemci osvobodili. Zdi se, da je bila njuna izpustitev del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.[7]<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26. </ref>Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred napredujočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu Kitzbühel, ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila - patriarh se je vrnil v novo Jugoslavijo, Nikolaj pa v Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in izdajalca.[7] <ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.[3] <ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Stalin]]ovi resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.[4]<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovom in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.[4] <ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".[4] <ref name="автоссылка1" /> == Sklici == {{sklici}} mkqbxv8xcx8jsf5ygu0o9h1jl35un4y Zgodovina Slovaške 0 601217 6665685 6665075 2026-04-26T06:14:00Z Octopus 13285 /* Češkoslovaška */ ustanovitev 6665685 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia topo.jpg|thumb|350px|Topografska karta Slovaške]] '''Zgodovina Slovaške''' sega od prazgodovinskih naselij do sodobne [[Slovaška|Slovaške republike]], države v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Najzgodnejši dokazi o človeškem bivanju na njenem ozemlju segajo v [[paleolitik]]. V [[neolitik]]u in [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so se razvile pomebne lokalne kulture. Do [[Železna doba|železne dobe]] so [[Kelti|keltska]] plemena, kot so bili [[Boji]], ustanovila naselja, ki so jih kasneje izpodrinili [[Germani|germanski]] in [[Slovani|slovanski]] priseljenci. Slovani so na ozemlje Slovaške prišli v 5. in 6. stoletju in postavili temelje slovanskih držav. Med njimi je bila v 9. stoletju tudi [[Velikomoravska]], ki je pod vplivom misijonarjev [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in njunih učencev sprejela [[krščanstvo]]. Po propadu Velike Moravske je ozemlje postalo del [[Ogrska|Ogrske]]. V tem času je prestalo [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolske vpade]] in kasneje osmanske vojne, ki so Ogrsko razdelile na tri dele. Velik del ozemlja današnje Slovaške se je uprl osmanskim osvojalcem in postal provinca [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 19. stoletju se je zbudil slovaški nacionalizem, ki so ga spodbujale vplivne osebnosti, med njimi [[Ľudovít Štúr]], ki je kodificiral sodobno [[Slovaščina|slovaščino]]. Gibanje se je zavzemalo za avtonomijo znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. [[Slovaki]] so se po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] združili s [[Čehi]] in ustanovili [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], v kateri so obstajale stalne napetosti med Čehi in Slovaki. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Slovaška postala nacistično usmerjena marionetna država pod vodstvom [[Jozef Tiso|Jozefa Tisa]]. Po vojni se je ponovno vključila v Češkoslovaško, ki je leta 1948 padla pod sovjetsko oblast. [[Praška pomlad]] leta 1968 je do invazije Varšavskega pakta na Češkoslovaško za kratek čas liberalizirala svojo politiko. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 je Slovaška mirno prešla v demokracijo, ki je dosegla vrhunec z neodvisnostjo 1. januarja 1993. Od takrat je razvila sodobno tržno gospodarstvo in se leta 2004 pridružila [[NATO|Natu]] in [[Evropska unija|Evropski uniji]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Moravianska venusa.jpg|thumb|200px|[[Moravanska Venera]], stara približno 22.800 let]] Odkritje starodavnega orodja, izdelanega s klaktonsko tehniko v bližini Novega Mesta nad Váhom, potrjuje, da je bilo ozemlje Slovaške naseljeno že v [[paleolitik]]u. Med drugimi prazgodovinskimi odkritji so kamnita orodja iz srednjega paleolitika, najdena v bližini [[Bojnice|Bojnic]], in odkritje [[Neandertalec|neandertalca]] na najdišču v bližini Gánovc. Gravetianska kultura je bila prisotna predvsem v rečnih dolinah Nitre, Hrona, Iplja, Váha in vse do mesta Žilina ter ob vznožju gora Vihorlat, Inovec in Tribeč, pa tudi v gorovju Myjava. Najbolj znana najdba je [[Moravanska Venera]] iz Moravanov nad Váhom. Neolitska bivališča so bila najdena v Želiezovcah, Gemerju, masivu Bukove gore, jami Domica in na Nitranskem hradoku. [[Bronasta doba|Bronasto dobo]] so zaznamovale [[Unjetiška kultura|unjetiška]], madarovška in gomilska kultura, [[kultura žarnih grobišč]], velatiška in [[lužiška kultura]]. Slednji sta sledili kalenderberška in [[halštatska kultura]] v zgodnji [[Železna doba|železni dobi]]. ==Stari vek== [[Slika:Celtic expansion.PNG|thumb|right|Razširjenost arheoloških kultur, povezanih s Kelti: <br /> {{legend|#1a8000|[[Halštatska kultura]], 8.-6. stoletje pr. n. št.}} {{legend|#97ffb6|Maksimalna razširjenost Keltov (3. stoletje pr. n. št.)}} {{legend|#b7ffc6|Ozemlje [[Luzitanija|Luzitanov]] in [[Vetoni|Vetonov]], ki sta ga predlagala Koch in Cunliffe}}]] [[Kelti]] so bili prvi prebivalci na ozemlju današnje Slovaške, ki jih je mogoče prepoznati iz pisnih virov.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=10-11}}{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Prve skupine Keltov so prišle z zahoda okoli leta 400 pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naselbine [[Latenska kultura|latenske kulture]] kažejo, da so Kelti kolonizirali nižine ob reki Donavi in njenih pritokih.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Lokalno prebivalstvo so Kelti bodisi podjarmili bodisi potisnili na gorato ozemlje na severu.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naslednje skupine Keltov so prišle iz severne [[Italija|Italije]] v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Kelti so sprva živeli v majhnih kočah, velikih 4x3 metre, ki so ali tvorile majhne vasi ali bile raztresene po podeželju.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Nekatera majhna [[Gradišče|gradišča]], zgrajena v 1. stoletju pr. n. št, so se razvila v pomembna lokalna gospodarska in upravna središča.{{sfn|Collis|1996|p=159}} Gradišče na Zemplínu, na primer, je bilo središče železarstva. V [[Liptovská Mara|Liptovski Mari]] so odkrili steklarne, v [[Bratislava|Bratislavi]] in Liptovski Mari pa so bile tudi kovnice lokalnega denarja.{{sfn|Collis|1996|pp=160-161}} Kovanci iz Bratislave so imeli napise, na primer Biatec in Nonnos.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Gradišče v Liptovski Mari je bilo tudi pomembno središče kulta puhovske kulture severnih [[Karpati|Karpatov]].{{sfn|Collis|1996|p=160}} Območje Srednjega Podonavja je okoli leta 60 pr. n. št. napadel kralj [[Dačani|Dačanov]] [[Burebista]] in podjarmil večino lokalnih keltskih plemen ([[Boji]] in [[Tavriski]]).{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}}{{sfn|Rustoiu|2005|p=47}} Po Burebistovi smrti približno 16 let pozneje se je njegov imperij sesul.{{sfn|Rustoiu|2005|p=48}} Arheološka najdišča, ki razkrivajo poslikano keramiko in druge artefakte dačanskega izvora, kažejo, da so se skupine Dačanov v porečjih Bodroga, Hrona in Nitre naselile med lokalnimi Kelti.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} Širjenje puhovske kulture, povezane s keltskimi [[Kotini]], kaže, da so se nosilci te kulture v istem obdobju začeli širiti proti severu. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Slika:Dacia_occupation_of_Pannonia_and_modern_day_Czechia.png|thumb|right|alt=Dacia|Dačanska dominacija v sedanji Slovaški in njen vpliv na sosednja ozemlja]] Rimljani in germanska plemena so svoje prve invazije na ozemlja vzdolž srednje Donave sprožili v zadnjem desetletju 1. stoletja pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Rimska legija|Rimske legije]] pod poveljstvom [[Tiberij]]a so leta 6 n. št. blizu Bratislave prečkale Donavo, da bi napadle germanske [[Kvadi|Kvade]]. Upor lokalnih plemen v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] je Rimljane prisilil k umiku.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Rimljani so izkoristili notranje spore in leta 21 naselili skupino Kvadov v nižavju ob Donavi med rekama Moravo in Váh in za njihovega kralja postavili [[Vanij]]a.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Germani so živeli v pravokotnih hišah in ne v kvadratnih.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Svoje pokojnike so kremirali in pepel odlagali v žare.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} [[Slika:Miracolo della Pioggia.JPG|thumb|right|alt=Miracle of the Rain|"Čudež dežja", upodobljen na [[Avrelijev steber|Stebru Marka Avrelija]] v [[Rim]]u]] Četudi je Donava predstavljala mejo med Rimskim imperijem in "[[Barbar|barbari]]", so Rimljani vzdolž levega brega Donave zgradili majhne postojanke, na primer pri Iži in [[Devín]]u.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=13}} V istem obdobju so se germanska plemena širila proti severu vzdolž rek Hron, Ipel in Nitra.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Rimske čete so med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] med letoma 160 in 180 večkrat prečkale Donavo.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Cesar [[Mark Avrelij]] je prvo poglavje svojih ''Meditacij'' dokončal med pohodom proti Kvadom v območju reke Hron leta 172.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}} "Čudež dežja", neurje, ki je rešilo izčrpano rimsko vojsko, se je zgodil nekje severno od Donave leta 173. Krščanski avtorji so neurje pripisali molitvi nekega rimskega krščanskega vojaka.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=15}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=14-15}} Rimske čete so Donavo zadnjič prečkale leta 374 med pohodom cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] proti Kvadom, ki so se povezali s [[Sarmati]] in napadli rimsko provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=16}} ==Srednji vek== ===Nove migracije=== [[Slika:Huns450.png|thumb|right|Germanska in druga plemena na ozemlju pod hunsko oblastjo okoli leta 450]] V 4. stoletju našega štetja se [[Rimsko cesarstvo]] ni več moglo upirati napadom sosednjih ljudstev.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Meje cesarstva so se v 370. letih začele krčiti tudi ob Donavi.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Razvoj [[Huni|hunskega cesarstva]] v [[Evrazijska stepa|Evrazijski stepi]] je v začetku 5. stoletja prisilil velike skupine germanskih ljudstev, vključno s [[Kvadi]] in [[Vandali]], da so zapustile svoje domovine ob srednji Donavi in v zgornjem porečju [[Tisa|Tise]].{{sfn|Heather|2006|pp=195,202-203}} Njihova ozemlja so zasedli [[Heruli]], [[Skiri]], [[Rugi]] in druga germanska ljudstva.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} V [[Panonska nižina|Panonski nižini]] so prevladovali Huni in tamkajšnja germanska ljudstva so postala Atilovi podložniki.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} Spori med Atilovimi sinovi so kmalu po njegovi smrti leta 453 povzročili razpad njegovega imperija.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2006|pp=353-354}} Germanska ljudstva so bodisi ponovno pridobila neodvisnost bodisi zapustila Panonsko nižino, kot so to storili Heruli in Skiri.{{sfn|Heather|2006|p=355}} V grobovih bojevnikov iz naslednjega stoletja so našli veliko mečev, sulic, puščičnih konic, sekir in drugega orožja.{{sfn|Curta|2001|p=192}} Druge arheološke najdbe, vključno s steklenim vrčem iz Zohorja, kažejo, da so imeli lokalni prebivalci tesne stike s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in [[Skandinavija|Skandinavijo]].{{sfn|Curta|2001|p=192}} ===Prihod Slovanov=== Zgodnja zgodovina Slovanov, slovanska besedila ali zapisi, ki bi jih zapisali Slovani pred koncem 9. stoletja, niso znani.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Tuji viri, večinoma grški in latinski, so glede Slovanov zelo nedosledni.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Po eni od znanstvenih teorij so se prve skupine Slovanov naselile v vzhodnem delu današnje Slovaške že v 4. stoletju.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je zapisal, da se je pogrebna pojedina ob Atilovem pokopu imenovala 'strava'.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2010|p=394}} Znanstveniki, ki so besedo strava prepoznali kot slovansko, pravijo, da Jordanesovo poročilo dokazuje, da so bili Slovani v Panonski nižini naseljeni že sredi 5. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=17}} Po drugi teoriji naj bi bil izraz strava hunski, ker noben primarni vir ne omenja, da so bili Slovani prisotni na Atilovem dvoru.{{sfn|Heather|2010|p=394}} Naselja, ki so predstavljala arheološko novo, tako imenovano [[Praško-korčaška kultura|praško-korčaško kulturno obzorje]], so se pojavila na najsevernejših obrobjih Karpatov okoli leta 500.{{sfn|Heather|2010|p=388, 410}} Podobna naselja, datirana v drugo polovico 5. stoletja, so bila izkopana tudi na območju sotočja Donave in Morave.{{sfn|Barford|2001|p=56}} Praško-korčaška naselja je tvorilo približno 10 napol vkopanih kolib s kamnito pečjo v kotu.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Lokalni prebivalci so uporabljali ročno izdelano lončenino in upepeljevali mrtve.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Večina zgodovinarjev povezuje širjenje praško-korčaških naselij s širjenjem zgodnjih Slovanov.{{sfn|Heather|2010|pp=395-397}}{{sfn|Barford|2001|pp=43-44}} Zgodovinar Gabriel Fusek meni, da prisotnost Slovanov v Srednji Evropi v prvi polovici 6. stoletja potrjujejo tudi pisni viri.{{sfn|Fusek|1994|p=20}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je pisal o skupini Herulov, ki so med selitvijo proti severni Tuli ''"prečkali ozemlje Sklavenov"'', se pravi Slovanov. {{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopijevo poročilo namiguje, da so Slovani naseljevali porečje Morave,{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Heather|2010|p=408}} vendar je njegova verodostojnost vprašljiva.{{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopij je namreč pisal tudi o izgnanem langobardskem knezu Hildigisu, ki je najprej pobegnil k Sklavenom in nato h Gepidom in ''"v 450. letih s seboj vzel ne le tiste Longobarde, ki so mu sledili, ampak tudi številne Sklavene"''.<ref>''Procopius: History of the Wars'' (7.35.19.), str. &nbsp;461–463</ref>{{sfn|Heather|2010|p=408}}{{sfn|Curta|2001|p=82}} Po eni od znanstvenih teorij je Hildigis najverjetneje zbral svoje slovanske bojevnike na območju Srednje Donave.{{sfn|Heather|2010|p=408}} Germanski [[Langobardi]] so se v začetku 6. stoletja širili proti srednji Donavi.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Arheološke raziskave kažejo, da je širitev Longobardov zaobšla praktično celotno ozemlje Slovaške in da so se naselili le v skrajnem severozahodnem delu države (Záhorie).{{sfn|Fusek|1994|p=120}}{{sfn|Bystrický|2008|p=125}}{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Za razliko od sosednje [[Moravska|Moravske]] Slovaška, razen Zahorja, v tem času ni pripadala nobenemu germanskemu cesarstvu.{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Longobarde in lokalne Slovane je ločevala naravna meja, ki so jo tvorili Mali in Beli Karpati. Po besedah Jána Steinhübla sta mejo spoštovali obe strani. Steinhübel trdi tudi to, da Slovani, ki so ostali ''"neodvisna tretja stran"'' v napetih odnosih med Longobardi in Gepidi, niso bili zainteresirani za konflikte s svojimi germanskimi sosedi, temveč so svojo pozornost usmerjali proti oddaljenem [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]].{{sfn|Steinhübel|2004|p=24}} ===Avarski kaganat=== [[Slika:Avar settlement area.jpg|thumb|300px|Avarska naselitveno ozemlje od 7. do 9. stoletja (po Évi Garam)]] [[Langobardi]] so po invaziji Avarov leta 568 zapustili Panonsko nižino in se odpravili v severno [[Italija|Italijo]].{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Avari so bili skupina nomadskih bojevnikov mešanega izvora.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Osvojili so Panonsko nižino, podjarmili lokalna ljudstva in se v naslednjih desetletjih odpravljali na plenilske pohode proti sosedom.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Do prihoda Avarov so se Slovani po mnenju zgodovinarja Stanislava Kirschbauma naselili na večini ozemlja, ki danes tvori Slovaško.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=18}} Nadaljnji migracijski valovi so okrepili lokalno slovansko prebivalstvo, ker so nove skupine Slovanov pod pritiskom Avarov prečkale vzhodne [[Karpati|Karpate]] in se odcepile od Slovanov, ki so nadaljevali svojo širitev na [[Balkan]].{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=56}} Narečja [[Slovaščina|slovaščine]] kažejo, da so Slovani prišli iz različnih smeri že v zgodnjem srednjem veku, kar se ujema s splošno sprejeto znanstveno teorijo.{{sfn|Mistrík|1993|p=19}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}} [[Češčina]] in slovaščina imata nekaj skupnih značilnosti z južnoslovanskimi jeziki, zaradi česar se razlikujeta od drugih zahodnoslovanskih jezikov.{{sfn|Barford|2001|p=17}}{{sfn|Sussex|Cubberley|2006|p=55}} Po mnenju arheologa P.M. Barforda te značilnosti kažejo, da so Karpati in [[Sudeti]] ločevali prednike Slovakov in Čehov od Slovanov, ki so živeli severno od teh gora.{{sfn|Barford|2001|p=17}} Južnoslovanske značilnosti so ohranila zlasti narečja osrednje Slovaške.{{sfn|Mistrík|1993|p=390}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}}{{sfn|Závodný|2013}} [[Frankovsko cesarstvo|Frankovska]] ''[[Fredegarjeva kronika]]'' iz 7. stoletja omenja, da so Avari uporabljali Slovane oziroma Vende za "befulce", kar kaže, da so Slovani v Avarskem kaganatu tvorili posebne vojaške enote.{{sfn|Curta|2001|pp=59-60}} Ista kronika omenja tudi to, da so se Vendi uprli svojim avarskim gospodarjem in ''"v štiridesetem letu [[Klotar II.|Klotarjevega]] vladanja"'', torej leta 623 ali 624, za svojega kralja izvolili frankovskega trgovca [[Samo (kralj)|Sama]].{{sfn|Barford|2001|p=79}}{{sfn|Curta|2001|p=60}} Sodobni zgodovinarji se strinjajo, da je poraz Avarov med [[Obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla]] leta 626 Samu omogočil utrditev njegove oblasti.{{sfn|Curta|2001|p=109}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} V bitki pri [[Wogastisburg]]u leta 631 ali 632 je Samo premagal napadalsko vojsko frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]]{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Samo je vladal 35 let, po njegovi smrti pa se je njegovo kraljestvo kmalu sesulo.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Meja njegovega kraljestva ni mogoče natančno določiti. Njegovo osrčje je vsekakor bilo okoli izliva Morave v Donavo.{{sfn|Barford|2001|p=79}} Zgodovinar Richard Marsina postavlja njegovo središče v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]].{{sfn|Marsina|2000|pp=93-106}} Pred koncem 7. stoletja se je med Srednjo Donavo in Karpati pojavila nova kultura večinoma ročno izdelane keramike, imenovana "keramika Devínske Nove vasi".{{sfn|Barford|2001|p=79}} Velika pokopališča s takšno keramiko so bila odkrita v [[Bratislava|Bratislavi]], Holiarih, Nových Zámkih in drugod, kar kaže, da so bila pokopališča v bližini stabilnih naselij.{{sfn|Barford|2001|pp=79-80}} Na pokopališču v Devínski Novi vesi je bilo približno tisoč pokopnih grobov in trideset kremacij. V rabi je bilo do konca 8. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=79}} V 70. letih 7. stoletja se je v Panonski nižini pojavilo novo prebivalstvo, ki je s seboj prineslo arheološko kulturo "grifona in vitice". Novo ljudstvo je iz [[Srem]]a proti jugu pregnalo [[Kubrat]]ove [[Bolgari|Bolgare]]. Kmalu zatem je nova avarsko-slovanska zveza razširila svoja ozemlja celo na Dunajsko kotlino. Politični in kulturni razvoj na Slovaškem je potekal v dveh ločenih smereh. Nižinska območja na jugu Slovaške so prišla pod neposredni vojaški nadzor Avarov. Avari so imeli strateška središča v Devinu in [[Komarno, Slovaška|Komárnu]], ki sta spadala med najpomembnejša središča kaganata. Avari iz Devina so nadzorovali Moravsko, Avari iz Komárna pa južno Slovaško. V tem času so Avari že začeli sprejemati bolj ustaljen način življenja. Novo obdobje je prineslo slovansko-avarsko simbiozo in večetnično slovansko-avarsko kulturo.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Slovani na jugu Slovaške so sprejeli nove pogrebne običaje, nakit in oblačenje in uporabljali skupna pokopališča z Avari. Veliki slovansko-avarski pokopališči so odkrili v Devínski Novi vesi in Záhorski Bystrici blizu Bratislave, podobna pokopališča, ki dokazujejo neposredno avarsko oblast, pa južno od črte Devín-Nitra-Levice-Želovce-Košice-Šebastovce.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Severno od te črte so Slovani ohranili prejšnje pogrebne običaje, se pravi kremiranje in včasih gomile. Naravni prirast prebivalstva je skupaj s priseljevanjem z juga privedel do naseljevanja tudi v goratih območjih.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} V 8. stoletju so Slovani z uporaba železnega [[plug]]a in razvojem obrti povečali produktivnost svojega kmetijstva. Večja produktivnost je sprožila spremembe v slovanski družbi, sprostila del človeških virov, ki so bili prej potrebni za kmetovanje, in omogočila oblikovanje skupin profesionalnih bojevnikov. Slovani so začeli graditi utrjena naselja z močnimi obzidji, visokimi 8 do 10 m, in jarki, širokimi 4 do 7 m in globokimi 2 do 3,5 m.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Med najstarejša utrjena naselja spadajo Pobedim, Nitra-Martinský Vrch, Majcichov, Spišské Tomášovce in Divinka.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Sosedstvo z Avari je sprožilo proces združevanja in verjetno tudi oblikovanje lokalnih vojaških zavezništev.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Arheološke najdbe iz tega obdobja, na primer dodelana plemiška grobnica v Blatnici, dokazujejo nastanek slovanskega višjega družbenega razreda na ozemlju, ki je kasneje postalo jedro [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Niz frankovsko-avarskih vojn (788–803) je privedel do političnega padca kaganata.{{sfn|Kirschbaum|1995|p=25}} Leta 805 so Slovani napadli Avare, predvsem središči njihove moči - Devín in Komárno. Avari se napadu niso mogli upreti in so se umaknili na desni breg Donave.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} Slovani iz Slovaške so verjetno sodelovali tudi v nadaljnjih spopadih med malimi slovanskimi vojvodami in preostalimi avarskimi [[tarkan]]i.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} ===Kneževina Nitra=== {{glavni|Kneževina Nitra}} [[Slika:Nitra moravia 833.png|thumb|250px |alt=Map of Moravia and Nitra|Moravska kneževina in Kneževina Nitra]] Delo ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' (''Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev''), napisano okoli leta 870, pripoveduje, da je vodja Moravcev [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]] izgnal nekega [[Pribina|Pribino]] in ga prisilil, da je prečkal Donavo in se pridružil frankovskemu plemiču [[Ratbod]]u, ki je bil od okoli leta 830 vodja [[Panonska marka|Panonske marke]] v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Bowlus|2009|pp=314, 318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Ratbod je Pribino predstavil kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]], ki je ukazal, naj Pribino poučijo o krščanski veri in ga krstijo.{{sfn|Bowlus|2009|p=318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Trije od enajstih ohranjenih izvodov ''Conversia'' vsebujejo tudi izjavo, ki je sicer izven konteksta in pravi, da je Adalram, ki je bil med letoma 821 in 836 salzburški nadškof, nekoč posvetil cerkev na Pribinovem ''"posestvu na kraju ob Donavi, imenovanem Nitrava"''.{{sfn|Bowlus|2009|p=319}} Po splošno sprejeti znanstveni teoriji je bila Nitrava enaka Nitri na današnjem Slovaškem,{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}, prisilna združitev Pribinove Nitranske kneževine z Mojmirjeve Moravske pa je povzročila nastanek nove države [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Med letoma 800 in 832 je na Slovaškem na hitro nastalo in izginilo več slovanskih gradišč.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Arheološke raziskave so potrdile propad več pomembnih osrednjih gradišč približno v času Pribinovega izgona, npr. Pobedima in Čingova.{{sfn|Rábik|Labanc|Tibenský|2013|p=14}} Pomanjkanje pisnih virov ne omogoča dokončnega sklepa, ali so bili ti dogodki posledica notranjih sprememb ali moravske širitve.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Pribina bi lahko bil vladar neodvisne Nitranske kneževine, {{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} če je njegovemu izgonu predhodila moravska širitev pa član moravske aristokracije.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Drugi zgodovinarji menijo, da Pribinove Nitrave ni mogoče enačiti z Nitro.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}{{sfn|Boba|1993|p=26}} Charles Bowlus trdi, da pismo, ki so ga okoli leta 900 napisali salzburški nadškof Theotmar in njegovi sufraganski škofje, močno nakazuje, da je Nitro osvojil [[Svetopolk I. Moravski]] šele v 870. letih. Po mnenju uzgodovinarja Třeštíka je to informacijo mogoče razložiti kot razumno napako frankovskih škofov, ki so vedeli, da je bilo ozemlje v preteklosti "kraljestvo", ki se je razlikovalo od Moravske. Ker mu je vladal Svetopolk I., so napačno domnevali, da ga je tudi osvojil.{{sfn|Třeštík|2001|p=116}} Po mnenju arheologa Béle Miklósa Szőkeja noben vir ne potrjuje niti teorije, da je bil Pribina vodja neodvisne države, niti enačenja Nitrave z Nitro.<ref>{{cite journal |last=Barotányi |first=Zoltán |title="Feltehetően nyugatra menekülnek" – Szőke Béla Miklós régész a magyarok bejöveteléről ["They allegedly flee for the West" - Archaeologist Béla Miklós Szőke on the arrival of the Hungarians] |journal=Magyar Narancs |volume=41 |date=9 October 2014|language=hu |url=http://magyarnarancs.hu/tudomany/feltehetoen-nyugatra-menekulnek-92063# |access-date=19 May 2015}}</ref> Richard Marsina piše, da so Slovaki na tem ozemlju živeli pred Pribinovo vladavino.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Arheološke raziskave so ugotovile razliko med "slovansko-moravskim" in "stepskim" grobnim horizontom 9. stoletja na Slovaškem.{{sfn|Ota|2014|p=172}} ===Velikomoravska=== {{glavni|Velikomoravska}} [[Slika:Great Moravia.svg|thumb|right|250px|Zanesljive in sporne meje Velikomoravske pod [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolkom I.]] (mnenje sodobnih zgodovinarjev)]] Moravska je nastala ob meji avarskega ozemlja.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|pp=55-56}} Velikomoravska je nastala okoli leta 830, ko je [[Mojmir I. Moravski]] združil slovanska plemena, naseljena severno od Donave, in razširil moravsko oblast nad njimi.<ref name='Europe'>{{cite book | last1 = Angi | first1 = János | last2 = Bárány | first2 = Attila | last3 = Orosz | first3 = István | last4 = Papp | first4 = Imre | last5 = Pósán | first5 = László | title = Európa a korai középkorban (3-11. század) ''(Europe in the Early Middle Ages - 3–11th centuries)'' | publisher = dup, Multiplex Media - Debrecen U. P. | year = 1997 | location = Debrecen | page = 360 | isbn = 978-963-04-9196-9}}</ref> Ko se je Mojmir I. leta 846 poskušal osvoboditi oblasti vzhodnofrankovskega kralja, ga je kralj [[Ludvik Nemški]] odstavil in pomagal Mojmirjevemu nečaku [[Rastislav Moravski|Rastislavu ]] (846–870) priti na prestol.{{sfn|Kristó|1994|p=467}} Novi monarh je vodil neodvisno politiko. Potem, ko je leta 855 ustavil napad Frankov, si je prizadeval tudi oslabiti vpliv frankovskih duhovnikov, ki so pridigali v njegovem kraljestvu. Rastislav je bizantinskega cesarja [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] prosil, naj na Moravsko pošlje učitelje, ki bi [[krščanstvo]] razlagali v slovanskem jeziku. Na Rastislavovo prošnjo sta leta 863 na Moravsko prišla brata, bizantinska uradnika in misijonarja, svetnika [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]]. Ciril je razvil prvo slovansko abecedo in prevedel ''[[Evangelij]]'' v [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Rastislava ste skrbela tudi varnost in upravljanje njegove države, kar dokazujejo številni utrjeni gradovi, zgrajeni po vsej državi med njegovo vladavino. Nekateri od njih, na primer grad Dowina – [[Grad Devín|Devín]],<ref name='worldarcheology'>{{cite journal|doi=10.1080/00438243.1978.9979728|title=The Origins of Christianity in Slavonic Countries North of the Middle Danube Basin|journal=World Archaeology|year=1978|first=Josef|last=Poulik|volume=10|issue=2|pages=158–171}}</ref>{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}}<ref name="GoogleBooks-316474">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nY4jAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Starosloviensky jazyk, Zväzok 1 |date=1978 |access-date=26 April 2014 |first=Ján |last=Stanislav}}</ref><ref name="GoogleBooks-5051532">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=H7q4AAAAIAAJ&q=dowina+devin |title=Veľkomoravské záhady |isbn=978-80-2220195-7 |date=1990 |access-date=26 April 2014 |first=Milan |last=Ferko|publisher=Tatran }}</ref><ref name="GoogleBooks-8837506">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bvBNAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Bratislavský hrad |isbn=978-80-8881100-8 |date=1995 |access-date=26 April 2014 |first1=Andrej |last1=Fiala |first2=Jana |last2=Šulcová |first3=Peter |last3=Krútky|publisher=Vydavatel̕stvo Alfa-Press }}</ref> so v povezavi z Rastislavom omenjeni tudi v frankovskih kronikah.{{sfn|Kristó|1994|pp=167, 566}}<ref name="fulda">{{cite book| title =Annales Fuldenses, sive, Annales regni Francorum orientalis ab Einhardo, Ruodolfo, Meginhardo Fuldensibus, Seligenstadi, Fuldae, Mogontiaci conscripti cum continuationibus Ratisbonensi et Altahensibus / post editionem G.H. Pertzii recognovit Friderious Kurze; Accedunt Annales Fuldenses antiquissimi| publisher =Imprensis Bibliopolii Hahniani| year =1978| location =Hannover| url =http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| access-date =26 February 2010| archive-url =https://web.archive.org/web/20100226063634/http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| archive-date =26 February 2010| url-status =dead| df =dmy-all}}."</ref> Med Rastislavovo vladavino je bila Nitranska kneževina kot apanaža dana njegovemu nečaku [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolku I.]]{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Uporniški Svetopolk se je povezal s Franki in leta 870 strmoglavil svojega strica. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Svetopolk I. (871–894) prevzel naziv kralja (''rex''). Med njegovo vladavino je Velikomoravska dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Pripadale ji niso samo Moravska in Slovaška, temveč tudi današnja severna in osrednja [[Madžarska]], [[Spodnja Avstrija]], [[Češka]], [[Šlezija]], Lužica, južna [[Poljska]] in severna [[Srbija]]. Natančne meje so še vedno predmet razprav.{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} {{sfn|Tóth|1998|p=199}} Svetopolk se je upiral tudi napadom polnomadskih ogrskih plemen {{sfn| Kirschbaum |1995|p=25}} in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], čeprav je včasih prav on najel Madžare za vojno proti [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodni Frankovski]].{{sfn|Benda|1981|p=51}} Leta 880 je papež [[Papež Janez VIII.|Janez VIII.]] v Velikomoravski ustanovil neodvisno cerkveno provinco z nadškofom Metodom na čelu. Za nitranskega škofa je imenoval tudi nemškega klerika [[Vihing]]a. Svetopolka sta po njegovi smrti leta 894 nasledila njegova sinova [[Mojmir II. Moravski|Mojmir II.]] (894–906?) in [[Svetopolk II. Moravski|Svetopolk II.]] kot kralj Velikomoravske oziroma knez Nitre.{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Brata sta se začela prepirati za prevlado nad celotno državo. Velikomoravska, oslabljena zaradi notranjih sporov in nenehnih vojn z Vzhodno Frankovsko, je izgubila večino svojih obmejnih ozemelj. Medtem so ogrska plemena, potem ko so utrpela poraz z nomadskimi [[Pečenegi]], zapustila svoja ozemlja vzhodno od [[Karpati|Karpatov]], vdrla v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in okoli leta 896 začela postopoma osvajati ozemlje.{{sfn|Tóth|1998|pp=189–211}} Napredovanje Madžarov so morda spodbujale nenehne vojne med državami v regiji, katerih vladarji so jih občasno najemali za sodelovanje v njihovih bojih.{{sfn|Kristó|1996|pp=84–85}} Mojmir II. in Svetopolk II. sta verjetno umrla v bitkah z Madžari med letoma 904 in 907, ker njuni imeni po letu 906 v pisnih virih nista več omenjeni. V treh bitkah (4.–5. julija in 9. avgusta 907) pri Brezalauspurcu<ref name="GoogleBooks-3191479">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=3orG2yZ9mBkC&pg=PA23 |title=Slovak History |isbn=978-0-86516-444-4 |date=January 2002 |publisher=Bolchazy-Carducci Publishers |page=23 |author1=Viliam Cicaj |author2=Vladimir Seges |author3=Julius Bartl |author4=Dusan Skvarna |author5=Robert Letz |author6=Maria Kohutova}}</ref> (zdaj [[Bratislava]]) so Madžari premagali bavarske vojske. Zgodovinarji to leto tradicionalno postavljajo za datum razpada velikomoravske države. Velikomoravska je za seboj pustila trajno zapuščino v srednji in vzhodni Evropi. [[Glagolica]] in njena naslednica [[cirilica]] sta se razširili v druge slovanske države in začrtali novo pot v njihovem kulturnem razvoju. Upravni sistem Velikomoravske je morda vplival na razvoj uprave [[Ogrska|Ogrske kraljevine]].<ref>Kurhajcová, A. (2015). The representation of great moravia and its fall in Hungarian/Magyar historiography during the period of dualism. Codrul Cosminului, 21(2), 169-188.</ref> ===Visoki srednji vek=== ====Naselitev Madžarov v 10. stoletju==== [[Slika:Europe around 900.jpg|thumb|left|250px|Evropa okoli leta 900]] Med letoma 895 in 902{{sfn|Györfy|2003|p=}} so Madžari postopoma vzpostavili svojo oblast nad Panonsko nižino. Čeprav nekateri sodobni viri omenjajo, da je Velikomoravska izginila brez sledu in da so njeni prebivalci odšli, arheološke raziskave in krajevna imena kažejo na kontinuiteto slovanskega prebivalstva v rečnih dolinah notranjih Zahodnih Karpatov.{{sfn|Kristó|1996|pp=131–132, 141}}<ref name='Kniezsa'>{{cite book | last = Kniezsa | first = István | title = Magyarország népei a XI. században | publisher = Lucidus Kiadó | year = 2000 | page = 26 | isbn = 978-963-85954-3-0}}</ref> Najstarejši madžarski grobovi v regiji Medzibordožie na Slovaškem so datirani v konec 9. in začetek 10. stoletja. Grobovi kažejo na relativno kratko bivanje brez kasnejše stalne naselitve.<ref name="ruttkay">{{cite journal |last=Ruttkay |first=Alexander |author-link=|title=O maďarsko-slovanských vzťahoch po rozpade Veľkej Moravy. Na prahu vzniku Uhorska |url=http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |journal=Historická Revue |year=2002 |issue=5 |access-date=19 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729135041/http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |archive-date=29 July 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Najdbe v najjužnejših delih Slovaške so datirane v obdobje med letoma 920 in 925 in so uvrščene predvsem med grobove bojevniškega tipa, se pravi osamljene grobove in manjše skupine grobov. Med letoma 930 in 940 so se večje skupine Madžarov začele seliti v južne dele današnje Slovaške, vendar niso prečkale meje Bratislava, Hlohovec, Nitra, Levice, Lučenec, Rimavská Sobota. Ozemlje, ki ga je doletela ta zgodnja naselitev, pokriva približno 15 % današnje Slovaške (7500 km²). Madžarska naselja iz teh prvih dveh valov niso dokumentirana v najbolj rodovitnih regijah Trnavske uprave, Považja severno od Hlohovca, Ponitrija severno od Nitre in Vzhodnoslovaške nižine.<ref name="ruttkay"/> Začetno naseljevanje ni povzročalo konfliktov in v 10. stoletju sta obe populaciji sobivali. Na jugu Slovaške so Madžari, ki so spremenili svoj nomadski način življenja in se za stalni naselili, pogosto ustanovili svoje vasi v bližini starejših slovanskih naselij. Občasno so se jim pridružili in uporabljali ista pokopališča.<ref>{{cite web |url=http://www.nogradhistoria.eu/data/files/187557951.pdf |title=Maďarsko-slovenská kontaktová zóna v Poiplí v jej historickej a kultúrnej retrospektíve |last=Botík | first=Ján |access-date=19 April 2015}}</ref> V 11. stoletju so razlike med slovanskimi in madžarskimi grobovi izginile.{{efn| Pokristjanjevanje Madžarov je na primer vplivalo na pogrebni obred in običaje, kot je pokop z deli konj in konjske opreme.}}{{sfn|Pintérová|2007|p=142}} Arheološke raziskave so bistveno spremenile pogled na poselitev severnih delov države.<ref name="ruttkay"/> Poleg južnih delov in rečnih dolin Nitre in Váha je bila relativno visoka gostota prebivalstva opazna zlasti v Spiški regiji z dolino reke Poprad in Turčijsko kotlino. Liptov in Zvolenska kotlina, Žilinska kotlina, osrednja Orava in severni Šariš so bili precej redko poseljeni.<ref name="ruttkay"/> Po padcu moravske države so se nekateri plemiči, ki niso imeli lastnih posesti, pridružili ogrski vojski in sodelovali v njenih napadih v drugih delih Evrope. Kronisti zgodnje zgodovine Ogrske so zapisali, da so pomembne plemiške družine kraljestva izhajale bodisi od voditeljev madžarskih plemen bodisi od priseljencev, vendar nobene od njih niso povezovali z Velikomoravsko. Arheološke najdbe dokazujejo, da severno od zgoraj omenjene črte niso preživele le starejše naselbinske strukture, temveč tudi teritorialna uprava, ki so jo vodili domači magnati.{{efn|To starejšo hipotezo so soglasno potrdili arheološki dokazi iz Ducového in Nitrianske Blatnice. Hipoteza je kljub temu sporna.}}{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Velikomoravskega ali verjetno velikomoravskega porekla bi lahko bil klan Hunt-Pázmán (Hont-Pázmány).<ref name="lukacka">{{cite book| last =Lukačka| first =Ján| title =Formovanie vyššej šľachty na západnom Slovensku| publisher =Mistrál| year =2002| location =Bratislava}}</ref>{{sfn|Novák|1994|p=7}} Ozemlje današnje Slovaške se je v začetku 10. stoletja postopoma vključevalo v razvijajočo se novo državo, bodoče Ogrsko kraljestvo. ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') omenja, da je Huba, poglavar enega od sedmih madžarskih plemen, prejel posesti okoli Nitre in reke Žitave. Po ''[[Gesta Hunnorum et Hungarorum]]'' (''Dejanja Hunov in Madžarov'') se je nek drug plemenski voditelj, Lél, naselil v okoli Hlohovca (madžarsko: Galgóc) in se po madžarski zmagi nad Moravci ustalil v okolici Nitre.{{sfn|Kristó|1994|p=448}} Sodobni avtorji trdijo tudi, da je severozahodne dele Panonske nižine zasedlo eno od madžarskih plemen.{{sfn|Kristó|1994}} ==== ''Tercia pars regni'' ali Nitranska vojvodina (11. stoletje)==== [[Slika:Duchy of nitra 11th century.png|right|250px|thumb|alt=Duchy of Nitra| Meje Nitranske kneževine, ki jih je predlagal Ján Steinhübel na podlagi opisa južnih meja [[Poljska|Poljske]] pod kraljem [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom Hrabrim]] (vladal 992–1025) v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja]] [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|250px|right|Današnja Slovaška kot del Poljske pod vladavino Boleslava Hrabrega (vladal 992–1025); meje Poljske so prikazane na podlagi poročila v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja; strokovnjaki kronike na splošno nimajo za povsem zanesljivo]] Razvoj bodoče Ogrske kraljevine se je začel v času vladavine velikega kneza [[Géza I. Ogrski|Géze]] (pred 972–997), ki je razširil svojo oblast na ozemlje današnje Slovaške zahodno od reke Garam/Hron.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=30}} Geza je bil leta 972 ali malo kasneje krščen, vendar ni nikoli postal prepričan kristjan. Po tem se je zelo razlikoval od svojega sina [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki ga je nasledil leta 997.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=28, 32}} Nekateri avtorji trdijo, da je Štefan po poroki z [[Gizela Bavarska|Gizelo Bavarsko]] od očeta prejel za apanažo Nitransko vojvodino.<ref name='Történeti Földrajz'>{{cite book | last = Győrffy | first = György | title = Az Árpád-kori Magyarország történeti földrajza ''The Historical Geography of Hungary in the age of the Árpáds'' | publisher = Akadémiai Kiadó | year = 1998 | location = Budapest | page = 332 | isbn = 978-963-05-7504-1}}</ref> Po Gézovi smrti je ogrski prestol zahteval Arpadovec Kopani, pogan, ki ga je Štefan s pomočjo ženinega nemškega spremstva premagal.{{sfn|Kristó|Makk|1996|pp= 34–36}} Slovaška ljudska pesem omenja, da je Štefan lahko premagal svojega poganskega nasprotnika le s pomočjo slovaških bojevnikov iz Bíne.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po mnenju Istvána Bónyja bi slovaška pesem lahko bila prevod madžarske ljudske pesmi, saj leta 1664 nobeden od prebivalcev Bíne ni bil Slovak.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po zmagi je Štefan od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] prejel krono in bil leta 1000 ali 1001 kronan za prvega ogrskega kralja. Kraljevina Ogrska je sprejela dele nekdanje velikomoravske državne organizacije,{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}}<ref name="sedlak">{{cite book| last =Sedlák| first =Vincent| chapter=Onomastika a historiografia|title =Príspevky k slovenským dejinám| editor=Karin Fábrová| publisher =Prešovská univerzita v Prešove| year =2005| location =Prešov| chapter-url=http://www.pulib.sk/elpub/FF/Fabrova1/index.htm}}</ref> vendar zgodovinarji o tem niso dosegli soglasja. Še vedno se razpravlja na primer o tem, ali je oblikovanje osnovne upravne enote (madžarsko: vármegye) v kraljestvu sledilo tujim (frankovskim, bolgarskim, moravskim ali otonskim) vzorcem ali je šlo za ogrsko inovacijo.{{sfn|Kristó|1988|pp=21–100}} Prav kralj Štefan (vladal 1000/1001–1038) je verjetno na ozemlju današnje Slovaške ustanovil vsaj osem okrožij (vármegye): Abov (madžarsko: Abaúj), Boršod (madžarsko: Borsod), [[Esztergom]], Hont, [[Komarno, Slovaška|Komárno]] (madžarsko: Komárom), [[Nitra]] (madžarsko: Nyitra), Tekov (madžarsko: Bars) in Zemplín (madžarsko: Zemplén).{{sfn|Kristó|1988|pp=333, 352–353, 370, 374, 396, 398–399, 411}} Redko poseljeni severni in severovzhodni deli današnje Slovaške so postali kraljevi zasebni gozdovi.{{sfn|Kristó|1988|p=377}} Štefan je v svojem kraljestvu ustanovil tudi več škofij. V 11. stoletju je bilo ozemlje današnje Slovaške razdeljeno med Estergomsko nadškofijo, ustanovljeno okoli leta 1000, in njeno sufragansko Egersko škofijo, ustanovljeno med letoma 1006 in 1009.{{sfn|Kristó|1988|pp=331, 395}} Okoli leta 1015 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav]] zavzel nekaj ozemelja današnje Slovaške vzhodno od reke Morave. Kralj Štefan je ta ozemlja ponovno zavzel leta 1018.{{sfn|Makk|1993|pp=48–49}} Po smrti kralja Štefana se je njegovo kraljestvo zapletlo v notranje spore med pretendenti na njegovo krono. V spore se je vmešal tudi sveti rimski cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]]{{sfn|Benda|1981|pp=83-85}} Leta 1042 je Henrik zavzel nekaj današnje Slovaške vzhodno od reke Hron in jih podelil kraljevemu bratrancu Béli. Zasedeno ozemlje so po umiku cesarjeve vojske ponovno zavzele čete kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]].{{sfn|Makk|1993|p=61}} Leta 1048 je ogrski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] odstopil tretjino svojega kraljestva (''Tercia pars regni'') v apanažo svojemu bratu, vojvodi Béli.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=79}} Vojvodove posesti so bile osredotočene okoli Nitre in Biharja ([[Romunščina|romunsko]]: Biarea v današnji [[Romunija|Romuniji]]).{{sfn|Kristó|1994|p=261}} V naslednjih 60 letih so ''Tercia pars regni'' ločeno upravljali člani dinastije Árpádov: vojvode [[Géza Ogrski|Géza]], [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav]], [[Lampert Ogrski|Lampert]] in Álmos.{{sfn|Kristó|1994|p=}} Vojvode so sprejeli kraljevo nadoblast, vendar so se nekateri od njih - Béla, Géza in Álmos, uprli kralju, da bi pridobili krono. Pri tem so se povezovali z vladarji sosednjih držav, na primer [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[Češka|Češke]].{{sfn|Benda|1981|pp=85-100}} Zgodovina ''Tercia pars regni'' se je končala leta 1107, ko je ogrski kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] izkoristil romanje svojega brata, vojvode Álmosa, v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] okupiral njena ozemlja.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=145}} Vojvoda Álmos je po vrnitvi poskušal ponovno zasesti svoja nekdanja ozemlja z vojaško pomočjo svetega rimskega cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]], vendar mu to ni uspelo in je bil prisiljen sprejeti status quo. ===Mongolska invazija (1241-1242)=== {{glavni|Mongolski vpadi v Evropo}} [[Slika:Spisska nova ves...castle.jpg|thumb|right|250px|[[Mongolski vpadi v Evropo|Mongolska invazija]] v Eropo v 13. stoletju je privedla do graditve mogočnih gradov, kot je [[Spiški grad]]]] Leta 1241 so Mongoli napadli in opustošili severozahodne dele Ogrskega kraljestva. Aprila 1241 je mongolska vojska blizu Hrozenkova prečkala mejo z Moravsko. [[Grad Trenčín]] je vzdržal njihov napad, bližnji kraji pa so bili izropani in nekateri od njih nikoli več obnovljeni. Mongoli so se od tam obrnili proti jugu in opustošili območja ob rekah [[Váh]] in Nitra. Napadu so se lahko uprli le močni gradovi, npr. Trenčín, Nitra in Filakovo (madžarsko: Fülek){{sfn|Kristó|1994|p=664}} in utrjena mesta. Del nezaščitenega prebivalstva je pobegnil v hribe, kjer je zgradil gradišča in tabore. Najbolj prizadeta območja so bila jugozahodna Slovaška in Spodnje Pohronje do Zvolena in Zemplína. Ocenjuje se, da je zaradi lakote in epidemij umrla vsaj tretjina prebivalstva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske je državo napadel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Julija 1242 je njegova vojska dosegla Hlohovec, vendar je ogrska vojska, predvsem po zaslugi vojakov iz Trenčinske in Nitranske županije, napad odbila.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} Trenčinski župan Bohumír (Bogomir), ki je imel pomembno vlogo pri zmagi nad avstrijsko vojsko, je kasneje poveljeval vojski, poslani na pomoč [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavu V. Sramežljivemu]], zetu ogrskega kralja, ki ga je napadel [[Konrad I. Mazovski]]. Vojsko so sestavljali predvsem vojaki iz etnično slovaških županij.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} ====Razvoj županij in mest==== V 11. do 13. stoletju se je postopoma razvijala državna uprava. Z delitvijo obstoječih in s širjenjem ozemja proti severu so bile ustanovljene nove grofije, med njimi današnja Bratislava (slovaško: Prešporok, madžarsko: Pozsony), Trenčín, Gemer-Malohont (madžarsko: Gömör-Kishont) in Novograd (madžarsko: Nógrád). Kraljevi zasebni gozdovi okoli Zvolena in gradu Šariš (madžarsko: Sáros) so bili organizirani v "gozdne grofije".{{sfn|Kristó|1994|p=594}}{{sfn|Kristó|1988| pp=341, 350, 378, 385–387}} Kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] je na današnjem Slovaškem ustanovil ali ponovno ustanovil tretjo škofijo.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=144}} Nekatera mesta na današnjem Slovaškem so že pred mongolsko invazijo dobila posebne privilegije: [[Trnava]] leta 1238, Starý Tekov leta 1240, Zvolen in Krupina pa pred letom 1241.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske leta 1242 je bilo po ukazu kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] zgrajenih ali okrepljenih več gradov, med njimi Komárno, Beckov (madžarsko: Beckó) in Zvolen.{{sfn|Kristó|1994|p=771}} Poleg relativno dobro razvite mreže gradov so postala pomembna tudi utrjena srednjeveška mesta, ki naj bi imela tako gospodarsko kot obrambno vlogo. Ozemlje današnje Slovaške je bilo bogato s surovinami, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[železo]] in [[Sol|sol]], zato se je v regiji postopoma razvilo [[rudarstvo]].{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82}} Razvoj rudarstva in trgovine je tako okrepil položaj nekaterih naselij, da so dobila kraljeve priveligije.{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82, 84, 479–480, 598, 716–717}}<ref name='juck'>{{cite book | last = Juck | first = Ľubomír | title = Výsady miest a mestečiek na Slovensku (1238–1350) | publisher = Veda | year = 1984 | location = Bratislava }}</ref><ref name="slovensko">{{cite book| author=Tibenský, Ján| title =Slovensko: Dejiny| publisher =Obzor| year =1971| location =Bratislava}}</ref> Med najzgodnejšimi mesti z mestnimi pravicami so bila Spišské Vlachy (1243), Košice (pred 1248), Nitra (1248), Banská Štiavnica (1255), Nemecká Ľupča (1263), Komárno (1269), Gelnica (pred 1270), Bratislava (1291) in Prešov, Veľký Šariš in Sabinov leta 1299.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|1994|pp=102, 238, 370, 499}} [[Sasi]] v Spišu (nemško: Zips) so leta 1271 dobili kolektivno listino ogrskega kralja [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]]{{sfn|Kristó|1994|pp=619}} Kolonizacija severnih delov Kraljevine Ogrske se je v tem obdobju nadaljevala. V sodobnih dokumentih so valonski, nemški, madžarski in slovanski prišleki, ki so se naselili na redko poseljenem ozemlju, omenjeni kot so "gostje" (''hospes'').{{sfn|Kristó|1994|pp=619, 636, 652, 709–710}} Sodobni dokumenti omenjajo, da so v zahodne dele današnje Slovaške prišli naseljenci predvsem iz Moravske in Češke, medtem ko so se v severne in vzhodne dele naselili [[Poljaki]] in [[Rusini]].{{sfn|Kristó|2003|pp=90–100}} Nemški priseljenci so imeli pomembno, a ne izključno vlogo pri razvoju mest. Manjše skupine Nemcev so bile na slovaškem ozemlju prisotne že pred mongolsko invazijo, vendar se je njihovo priseljevanje znatno povečalo šele v 13. in 14. stoletju.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|2003|pp=135, 137}} Takrat so na tem ozemlju že obstajala naselja z relativno visoko razvitim gospodarstvom,{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} potem pa so Nemci, ki so prihajali iz gospodarsko in upravno naprednejših regij, uvedli nove oblike proizvodnje in upravljanja, nov pravni sistem in kulturo. Nemški gostje so se naselili v Zgornjem in Spodnjem Spišu, rudarskih mestih v osrednji Slovaški, njihovi širši okolici in številnih krajih v zahodni Slovaški: Bratislavi, Trnavi in vinorodnih mestih v Malih Karpatih. V srednjem veku je današnja Slovaška spadala med najbolj urbanizirane regije Ogrske kraljevine in je tvorila pomembno kulturno in gospodarsko osnovo kraljevine.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=38}} Iz odloka kralja [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Jagelonskega]] (1498) je razvidno, da se je šest od desetih najpomembnejših mest v njegovem kraljestvu nahajalo na ozemlju današnje Slovaške: [[Košice]], [[Bratislava]], [[Bardejov]], [[Prešov]], [[Trnava]] in [[Levoča]].{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Leta 1514 se je na Slovaškem nahajala več kot polovica kraljevih mest in svobodnih rudarskih mest kraljestva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Ob koncu srednjega veka je imelo urbani značaj še približno dvesto drugih naselij. Pred letom 1500 je v pisnih dokumentih omenjenih 2476 naselij. Rudarska mesta na Slovaškem so pomembno prispevala k gospodarstvu Ogrske kraljevine. Okoli sredine 14. stoletja je samo Kremnica proizvedla 400 kg zlata na leto.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} [[Banská Štiavnica]] in [[Banska Bistrica|Banská Bystrica]] sta proizvedli znaten delež srebra. V drugi polovici 14. stoletja je Ogrska proizvedla približno 25 % celotne evropske proizvodnje srebra.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} Mesta so se za obrambo svojih privilegijev in skupnih interesov združevala v sindikate in združenja. Najpomembnejši sindikati so bili Skupnost Spiških Sasov (nemško: Zips), ki se je kasneje zmanjšala in postala znana kot Provinca štiriindvajsetih spiških mest, sindikat Spodnjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta v osrednji Slovaški, Pentapolis - zveza svobodnih kraljevih mest na današnjem vzhodnem Slovaškem in sindikat Zgornjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta na vzhodnem Slovaškem in dve na današnjem Madžarskem.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|pp=45-47}} Prebivalci privilegiranih mest so bili večinoma nemškega porekla. Sledili so jim Slovaki in v manjšem, številu Madžari.{{efn|Madžarsko prebivalstvo je prevladovalo v svobodnem kraljevem mestu Komárno, v drugih pomembnih mestih, kot sta Košice ali Nitra, pa je živelo skupaj z znatnim nemškim in slovaškim prebivalstvom. Slovaki so imeli veliko večino v Trenčinu.}}{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=51}}{{sfn|Štefánik|Lukačka|2010}}{{sfn|Kristó|1994|pp=84, 479–480, 598}} Kraljevi privilegiji dokazujejo, da je bilo več družin razvijajočega se lokalnega plemstva, med njimi družine Zathureczky, Pominorszky in Viszocsányi, slovanskega porekla.{{sfn|Kristó|2003|pp=88, 93}} Prisotnost Judov v več mestih (Bratislava, Pezinek) je dokumentirana vsaj od 13. stoletja dalje. Poseben status Judov je leta 1251 potrdila listina ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] Delovanje Judov so kljub temu omejevale odločitve lokalnih oblasti, tako da na primer niso mogli opravljati javnih funkcij in niso mogli imeti v lasti zemlje.{{sfn|Kristó|2003|p=185}} Podobne omejitve so veljale tudi za [[Muslimani|muslimane]], ki so živeli predvsem v nitranski regiji. Muslimani so do konca 13. stoletja povsem izginili, ker so se morda spreobrnili v krščanstvo.{{sfn|Kristó|2003|pp=52–53}} ====Obdobje oligarhov (1290–1321)==== [[Slika:Oligarch domains 1301 1310.png|thumb|right|300px|Domene ogrskih oligarhov (1301-1310)]] Zadnja desetletja 13. stoletja so zaznamovala nesoglasja znotraj kraljeve družine in med različnimi skupinami aristokratov.{{sfn|Benda|1981|pp=158-187}} Propad kraljeve oblasti in vzpon nekaterih močnih aristokratov sta povzročila preobrazbo upravnega sistema. Grofije, ki so bile osnovne enote kraljeve uprave (kraljeve grofije), so se postopoma preoblikovale v avtonomne upravne enote lokalnega plemstva (plemiške grofije), vendar lokalno plemstvo ni moglo ustaviti vzpona oligarhov.{{sfn|Kristó|1994|p=484}} Po mongolski invaziji se je med posestniki začelo tekmovanje. Vsi so si prizadevali zgraditi grad, z dovoljenjem kralja ali brez njega.{{sfn|Fügedi|1986|p=138}} Tekmovanje je sprožilo proces diferenciacije med plemiškimi družinami, saj so plemiči, ki so lahko zgradili grad, lahko razširili svoj vpliv tudi na sosednje zemljiške posestnike.{{sfn|Fügedi|1986|p=138–142}} Konflikti med člani kraljeve družine so hkrati krepili moč aristokratov. Slednji so včasih od kraljev prejeli cele grofije, kar je povzročilo nastanek približno osmih ogromnih domen, ki so jim v 1290. letih vladali močni aristokrati.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} [[Slika:Oligarchs in the Kingdom of Hungary 14th century.svg|300px|thumb|Province Ogrskega kraljestva, ki so jim v zgodnjem 14. stoletju vladali močni oligarhi]] Na današnjem Slovaškem je bila večina gradov v lasti dveh močnih aristokratov, [[Amadej Aba|Amadeja Abe]] in [[Matija III. Čak|Matije III. Čaka]], ali njunih privržencev.{{sfn|Kristó|1994|p=664}} Po izumrtju dinastije Árpádovcev leta 1301 sta se oba mogotca pretvarjala, da sledita enemu od kandidatov za prestol, v praksi pa sta svoje domene pravljala neodvisno.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} Amadej Aba je vzhodne dele današnje Slovaške upravljal s svojega sedeža v [[Gönc]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=41}} Leta 1311 so ga pri južnih vratih v [[Košice|Košicah]] ubili morilci [[Karel I. Ogrski |Roberta Anžujskega]].{{sfn|Kristó|1994|p=42}} Matija III. Čak je bil dejanski vladar zahodnih ozemelj današnje Slovaške. Vladal je s svojega sedeža v [[Trenčín|Trenčin]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=447}} S sinovi umorjenega Amadeja Abe je sklenil zavezništvo proti Košicam. Robert Anžujski, ki je medtem postal kralj [[Karel I. Ogrski]], je Košicam poslal na pomoč svojo vojsko, ki je leta 1312 v bitki pri Rozgonyju/Rozhanovcah premagala Amadeja Abo.{{sfn|Kristó|1994}} Severozahodne grofije so kljub temu ostale v Abovi posesti do njegove smrti leta 1321, potem pa so kraljeve vojske brez odpora zasedle vse njegove gradove.{{sfn|Kristó|1994}} Presburška (Bratislavska) grofija je bila od leta 1301 do 1328 pod oblastjo avstrijskih vojvod, potem pa jo je ponovno zasedel kralj Karel I. Ogrski.{{sfn|Benda|1981|p=188}} ===Pozni srednji vek (14.–15. stoletje)=== Kralj Karel I. je po dvajsetletnem obdobju bojev proti svojim nasprotnikom in oligarhom uspel okrepiti osrednjo oblast v kraljestvu.{{sfn|Kristó|1994|pp=330–331}} Leta 1335 je sklenil trgovinska sporazuma s kraljema [[Ivan Češki|Ivanom Češkim]] in [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III. Poljskim]], ki sta povečala trgovanje na trgovskih poteh iz Košic v [[Krakov]] in iz Žiline v [[Brno]].{{sfn|Kristó|1994|p=389}} Kralj je potrdil privilegije 24 "saških" mest, okrepil posebne pravice [[Prešov]]a in podelil mestne privilegije Smolniku (madžarsko Szomolnok). V mestih današnje Slovaške so še vedno prevladovali nemški priseljenci, vendar ''[[Privilegium pro Slavis]]'', ki ga je [[Ludvik I. Ogrski]] 7. maja 1381<ref>Dušan Škvarna in sodelavci. ''Lexikón slovenských dejín''. 3. izdaja. Bratislava : Slovenské pedagogické nakladateľstvo – Mladé letá, 2006. ISBN 80-10-00872-9. str. 42</ref> podelil žilinskim Slovakom, kaže, da se je v bogatih mestih začel ustvarjati slovaški narod. Ludvik I. je Slovakom podelil polovico sedežev v občinskem svetu Žiline. Številna mesta, na primer Banská Bystrica, Bratislava, Košice, Kremnica in Trnava, so dobila status svobodnih kraljevih mest (''liberæ regiæ civitates'') in so bila od leta 1441 upravičena do svojih poslancev v skupščinah stanov kraljestva.{{sfn|Bán|1989a|p=42}}{{sfn|Bán|1989b|p=159}} [[Slika:Mátyás király országai.png|thumb|Ozemlje Matije Korvina]] V prvi polovici 14. stoletja se je prebivalstvo nekdanjih "gozdnih grofij" povečalo. Na njihovem ozemlju so bile ustanovljene nove grofije, med njimi Orava, Liptov, Turiec in Zvolen v severnih delih današnje Slovaške.{{sfn|Kristó|1988|pp=380–383}} V Spiški regiji so nekateri segmenti prebivalstva prejeli posebne privilegije: 24 "saških" mest je oblikovalo avtonomno skupnost, neodvisno od grofije Spiš, "plemiči z desetimi sulicami" pa so bili organizirani v posebno avtonomno upravno enoto ("sedež").{{sfn|Kristó|1994|pp=393, 619}} Leta 1412 je kralj Sigismund 13 "saških" mest dal za [[hipoteka|hipoteko]] poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]], tako da so do leta 1769 dejansko pripadala Poljski.{{sfn|Bán|1989b|pp=174-175}} Od 1320. let je bila večina ozemlja današnje Slovaške v lasti kraljev, vendar so na tem ozemlju imeli posesti tudi prelati in plemiške družine, na primer družine Drugeth, Szentgyörgyi in Szécsényi.<ref name='Magyarország története (1301–1526)'>{{cite book | last1 = Engel | first1 = Pál | last2 = Kristó | first2 = Gyula | last3 = Kubinyi | first3 = András | title = Magyarország története - 1301–1526 ''(The History of Hungary—1301–1526)'' | publisher = Osiris | year = 1998 | location = Budapest | isbn = 978-963-379-171-4}}</ref> Decembra 1385 je bodoči kralj Sigismund, ki je bil takrat ogrski princ soprog kraljice Marije, zastavil ozemlja današnje Slovaške zahodno od reke Vah svojima bratrancema, [[Jošt Moravski|Joštu]] in [[Prokop Moravski|Prokopu Moravskemu]]. Prvi je imel slovaško ozemlje v lasti do leta 1389, drugi pa je ohranil svojo oblast nad nekaterimi ozemlji do leta 1405.{{sfn|Benda|1981|pp=228-241}} Kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] (1387–1437) je med svojim vladanjem svojim privržencem, na primer članom družin Cillei, Rozgonyi in Perényi, podelil obsežna ozemlja. Eden njegovih glavnih svetovalcev, Poljak [[Stibor Stiboriški]], je bil "gospodar celotnega Váha", kar se je nanašalo na njegovih 15 gradov ob tej reki.{{sfn|Fügedi|1986|pp=314–323}} Po smrti kralja [[Albreht II. Nemški|Albrehta II. Nemškega]] leta 1439 je med privrženci prestolonaslednikov izbruhnila državljanska vojna.{{sfn|Benda|1981|pp=259-270}} Kraljica vdova [[Elizabeta Luksemburška]] je najela češke najemnike pod vodstvom [[Jan Jiskra|Jana Jiskre]], ki so zavzeli več mest na ozemlju današnje Slovaške, med njimi Kremnico, Levočo in Bardejov, in večino njih obdržali do leta 1462, ko se je Jan Jiskra predal kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]].{{sfn|Benda|1981|p=279}} Matija Korvin je bil sin [[János Hunyadi|Ivana Huyadija]], najbogatejšega plemiča na Ogrskem. Za svoj glavni cilj si je zadal zatiranje bratovščin in v letu kronanja so njegove čete premagale brate pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Njihov zadnji tabor je bil osvojen leta 1467 v Velikih Kostolanih. Steber moči Matije Korvina je bila stalna najemniška vojska, znana kot črna vojska.<ref>Kónya Peter in soavtorji. ''Dejiny Uhorska: (1000 – 1918)''. Prešov: Vydavateľstvo Prešovskej univerzity, 2013. str. 151-152. ISBN 978-80-555-0921-1.</ref> V Bratislavi je leta 1465 ustanovil [[Universitas Istropolitana]], prvo univerzo na Slovaškem. Korvin je bil podpornik umetnosti in izobraževanja in na svoj dvor vabil učenjake iz vse Evrope. Njegova vladavina je povezana tudi s prodorom [[Humanizem|humanizma]] in [[Renesansa|renesanse]] na Ogrsko. Umrl je leta 1490 brez zakonitih potomcev. Imel je le nezakonskega sina Ivana. ====Jagelonci==== Prazen ogrski prestol so ponovno zasedli [[Jagelonci]], tokrat prek [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Ogrskega]]. Med drugimi kandidati za prestol so bili Vladislavov mlajši brat Ivan Albreht, [[Maksimilijan I. Habsburški]], Korvinov nezakonski sin Ivan in Korvinova vdova Beatrica Aragonska. Vladislava II. je izvolilo ogrsko plemstvo v upanju, da bo postal voljno orodje v njihovih rokah. Pred prevzemom prestola je moral Vladislav sprejeti pogoja, da bo odpravil izredni davek, ki ga je uvedel Korvin, in da se bo o vseh pomembnih vprašanjih posvetoval s kraljevim svetom. Nezadovoljni Ivan Albreht je kmalu po Vladislavovem kronanju vdrl v vzhodno Slovaško, a so ga kraljeve čete premagale. Leta 1491 je poskušal ponovno zavzeti prestol z napadom s severa in bil naslednje leto ponovno poražen, potem pa je s kraljem sklenil mir in se odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je vojskoval tudi s svetim rimskim cesarjem Maksimilijanom I. Habsburškim, ki je zasedel vsa ogrska ozemlja v [[Avstrija|Avstriji]] in izgnal ogrske garnizije, ki so bile tam že od časa Matije Korvina. Po drugem, tokrat neuspelem napadu na Ogrsko, sta se monarha dogovorila za vzajemno nasledstvo [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Jageloncev, nakar se je Maksimilijan odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je moral soočiti tudi s kmečkim uporom pod vodstvom Jurija Doža, katerega vzrok je bila razglasitev [[križarske vojne]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Upor je bil leta 1514 zatrt, Jurija Doža pa so sežgali na grmadi. Med uporom in po njem je umrlo približno 50.000 ljudi, uvedena pa je bila tako imenovana "druga tlačanska doba". Vladislav je umrl leta 1516 in za seboj samo na Ogrskem pustil ogromen dolg v višini več kot 400.000 guldnov. Vladislav je bil tudi češki kralj. Na prestolu ga je nasledil njegov desetletni sin [[Ludvik II. Jagelo]]. Oče mu je zapustil dve propadli državi, Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko, ter velik dolg. Med Ludvikovim vladanjem se je anarhija še poglobila, samovolja plemstva pa je dosegla nezaslišane razsežnosti. V letih 1525–1526 se je moral Ludvik soočiti z uporom rudarjev v osrednji Slovaški in po njegovem zatrtju s širitvijo Osmanskega cesarstva.{{sfn|Kučera|2002|p=209-215, 228}} ====Habsburžani==== =====Boj za prestol in širitev Osmanskega cesarstva===== [[Ludvik II. Jagelo]] je bil kralj Češke in Ogrske od leta 1516 do 1526. V tistem času je na osmanski prestol prišel [[Sulejman I.]], znan kot Veličastni, ki je vladal od leta 1520 do 1566. Osmansko cesarstvo je od leta 1521 z veliko vojsko počasi prodiralo proti Ogrskemu kraljestvu in osvojilo in zasedlo prestolnici [[Beograd]] in [[Šabac]]. Šibki ogrski kralj je podcenil nevarnost in se šele leta 1526 z vojsko slabo organiziranega ogrskega plemstva odpravil proti veliki turški vojski. V [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 29. avgusta 1526 je bila ogrska vojska odločilno poražena, sam kralj pa je na begu padel s konja in utonil. Po zmagi v bitki pri Mohaču se je na Ogrskem za 175 let utrdila osmanska oblast.{{sfn|Kučera|2002|p=215}} Ozemlje nekdanjega Ogrskega kraljestva je bilo razdeljeno na tri dele: [[Budimski pašaluk]], ki je obsegal osrednjo in jugozahodno Ogrsko in je bil pod neposredno osmansko upravo, zapoljsko [[Transilvanija|Transilvanijo]], ki je bila [[vazal]] Osmanskega cesarstva, in Kraljevino Ogrsko, ki je bila na jugu omejena z Donavo in obrambnimi mejnimi trdnjavami (Komárno, Nové Zámky) in gradovi. Njeno ozemlje je torej obsegalo današnjo Slovaško in Transdanubijo, kjer je na [[Dunaj]]u prebival monarh [[Ferdinand I. Habsburški]]. [[Bratislava]] je z njegovim kronanjem leta 1526 postala kronsko mesto Kraljevine Ogrske. Ko je Osmansko cesarstvo leta 1541 zasedlo [[Budim]], so se v Bratislavo preselili vsi kraljevi uradi in večina ogrskega plemstva.{{sfn|Škvarna|2007|p=19-20}} Prazen ogrski prestol je leta 1526 zasedel avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški in ustanovil Habsburško dinastijo. Del ogrskega in hrvaškega plemstva je podpiral [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljskega]], ki je bil prav tako na hitro kronan leta 1526. Po Ivanovi smrti je njegova žena [[Izabela Jagelo]] dala za ogrskega kralja kronati njunega sina [[Ivan Žigmund Zapolja |Ivana Sigismunda]]. Ogrsko plemstvo je začelo državljansko vojno, ki se je končala z osmansko zasedbo osrednje Ogrske. Sulejman I. je Ivana Sigismunda imenoval za vladarja Transilvanije. Ogrska je bila dokončno razdeljena na tri dele, kar je bilo potrjeno z Drinopolskim mirom leta 1547. Ferdinand I. se je zavezal, da bo Osmanskemu cesarstvu letno plačeval 30.000 [[dukat]]ov. Mir ni trajal dolgo, saj so Habsburžani neuspešno poskušali zasesti Transilvanijo. Del južne Slovaške je nato kot del sandžaka prišel pod neposredno osmansko oblast. Osmani so pogosto izvajali roparske pohode na Slovaško. Nekatere vasi na ogrsko-osmanski meji so morale plačevati davke obema stranema, kar je povzročilo izseljevanje iz obmejnega območja. Poleg tega se je po Slovaški začelo širiti reformacijsko gibanje, [[luteranstvo]], ki ga oblast zaradi kritičnih političnih razmer ni mogla ustaviti. =====Protihabsburški upori stanov===== Ogrsko plemstvo, večinoma [[Protestantizem|protestantsko]], je bilo nezadovoljno z zaplembo premoženja in zvišanjem davkov s strani Habsburžanov. Zgodilo se je več uporov, v katerih so bili tudi boji med ogrskim plemstvom in cesarskimi vojaki. Leta 1604 je [[Štefan Bočkaj]] na Slovaškem začel upor proti Habsburžanom. Vsi ti upori so najbolj koristili Osmanom. Odprli so jim vrata na Ogrsko, kjer jim je uspelo osvojiti izgubljeni [[Esztergom]] in [[Pešta|Pešto]]. Bočkaj je zasedel vso vzhodno Slovaško in za svoj sedež izbral [[Košice]]. Sklenil je zavezništvo z Osmani in z njihovo pomočjo in s pomočjo slovaških plemičev osvojil južno Slovaško. V drugi polovici leta 1605 je imel pod svojo oblastjo skoraj vso Slovaško, razen glavnega ogrskega glavnega mesta Bratislave. Novembra istega leta se je slovaško plemstvo začelo pogajati o miru s Habsburžani, ker so Bočkajeve čete začele pleniti po državi in ker so se bali, da bodo Osmani obdržali zasedena ozemlja. Bočkaj je privolil v mir, saj se je bal, da bodo sklenili mir brez njega. Mir je bil sklenjen leta 1606. Plemstvu je bil vrnjen del privilegijev. Ko je leta 1618 izbruhnil upor čeških stanov, je [[Gabriel Bethlen]] izkoristil priložnost in s svojo vojsko, ki so jo sestavljali večinoma hajduhi in transilvanski Sikuli, napadel vzhodno Slovaško. Porazil je kraljevo vojsko in leta 1619 zasedel Košice. Bethlenova vojska, ki je takrat je štela že skoraj trideset tisoč mož, je napredovala skozi južno in osrednjo Slovaško proti zahodu in zasedla Levice, Trnavo in celo Bratislavo. Bethlen se je nato združil z uporniškimi češkimi stanovi in skupaj so napredovali proti [[Dunaj]]u. Napad je na Dunaj je preprečil [[Juraj III. Druget|Juraj Druget]] s poljskimi najemniki, ki je napadel vzhodno Slovaško in prisilil Bethlena k umiku. Bethlen je nato sklenil mir z ogrskim kraljem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]] Boji so se nadaljevali v drugi polovici leta 1620, ko so uporniki zasedli Nitro in odbili napad cesarske vojske na Bratislavo. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] so se Habsburžani lahko popolnoma osredotočili na vstajo na Slovaškem. Bethlen je postopoma izgubljal Bratislavo, Trnavo, vso osrednjo Slovaško in bil potisnjen vse do Košic. Tam je zbral vojsko in dosegel Rimavsko Soboto, porazil cesarsko vojsko v bitki pri Jalni in ponovno zasedel Trnavo in Nitro. Po teh uspehih je poskušal s pogajanji z Dunajem doseči primerne mirovne pogoje, kar mu je končno uspelo leta 1621/1622 z [[Mikulovski mir|Mikulovskim mirom]], vendar je moral odstopiti zasedena ozemlja. Bethlenov upor je dejansko zavaroval pridobitve Bočkajevega upora. Leta 1643 je izbruhnil upor [[Jurij I. Rakoczi|Jurija I. Rákóczija]], katerega cilja sta bila obraniti verske svobode ogrskega plemstva in potrditi plemiške privilegije. Upor, ki so ga podprli Osmani, se je končal se je leta 1645 z Linškim mirom. V prvi polovici 17. stoletja je izbruhnil ljudski upor [[Peter Časar|Petra Časarja]], imenovan tudi Časarjeva vstaja, ki je bil kruto zatrt, udeleženci pa usmrčeni. Zarota plemiških družin proti Habsburžanom leta 1669 je bila izdana. Habsburžani so bogate družine popolnoma uničili, jim zasegli premoženje in usmrtili voditelje. Leta 1678 je upor vodil [[Emerik Thököly]], ki se je zanašal na pomoč Osmanov. Osmani so leta 1683 dosegli Dunaj, a so bili poraženi, čemur je sledil postopen izgon Osmanov iz Ogrske. Izgon je bil končan leta 1685, s čimer se je končal tudi Thökölijev upor. Leta 1687 je prišlo do tako imenovanega prešovskega pokola, ki ga je organiziral habsburški general Anton Caraffa. Vojno sodišče je v [[Prešov]]u na smrt obsodilo vse glavne voditelje upora, ki jim ni uspelo pobegniti na osmansko stran. Med pobeglimi je bil tudi Thököli. Leta 1703 je izbruhnil zadnji protihabsburški upor, ki ga je vodil [[Franc II. Rákóczi]]. Upor se je od prejšnjih razlikoval po tem, da so v njem sodelovale tudi ljudske množice. Končal se je leta 1711 s [[Satumarski mir|Satumarskim mirom]], ki je končal tudi vse protihabsburške stanovske upore. =====18. stoletje===== Po sklenitvi Satumarskega miru je začelo slovaško gospodarstvo, opustošeno po letih vstaj, počasi okrevati. Pojavljati so se začele prve tovarne (Šaštín, Holíč) in ponovno se je začelo rudarjenje. Leta 1770 je bila v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] ustanovljena Rudarska akademija, prva tovrstna univerza na svetu. Slovaška javnost je do takrat delovala v manjših, neorganiziranih skupinah, a se je v 18. stoletju začela politično pomembneje združevati. Ogrski kralj je postal [[Karel VI. Habsburški]], ki ni imel zakonitih moških potomcev, ampak le hčer. Karel VI. je zato leta 1713 izdal [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], ki je zagotavljala dedovanje krone tudi po ženski liniji. Med prvimi znaki novega nacionalnega razmišljanja Slovakov je bila ''Apologija'' Jana Baltazarja Magina, prva obramba Slovakov pred obrekovanjem Madžarov, objavljena leta 1728. [[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|thumb|200px|[[Marija Terezija]]]] Po Karlovi smrti leta 1740 je na prestol prišla njegova hči [[Marija Terezija]]. Na začetku svojega vladanja se je morala spopadati z zahtevami drugih evropskih sil. [[Prusija|Pruski]] kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] je zahteval [[Šlezija|Šlezijo]], jo nato napadel in leta 1740/1741 zasedel. Francozi so s podporo Bavarcev in Sasov zasedli Češko. Bavarci so za češkega kralja razglasili princa [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII. Wittelsbacha]]. Vojne za avstrijsko nasledstvo so trajale do leta 1748. Izguba Šlezije je bila potrjena v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756–1763). Po vojnah je Marija Terezija spoznala, da vojaško in gospodarsko šibka Ogrska potrebuje reforme. Pri tem so ji pomagali številni znanstveniki in učenjaki, med njimi Slovaka Matej Bel in Adam František Kollár. Cesarica je reformirala vojsko. Vsi poveljniki so se morali seznaniti s sodobnimi vojaškimi praksami. Ustanovljala je tudi tovarne, več tudi na Slovaškem (Šaštín, Halič, Holíč). V kmetijstvu je podpirala gojenje novih poljščin. Reformirala je tudi sodstvo, omilila nekatere kazni in sprejela načelo, da so vsi državljani pred sodiščem formalno enaki. Leta 1767 je izdala tako imenovani [[Terezijanski urbar]], zemljiškoknjižni predpis, ki je urejal status tlačanov. Zemljiške knjige so morale biti pisane v jeziku ljudstva, se pravi na Slovaškem v slovaščini. Reforma šolstva, ''Ratio educationis'', je postavila temelje za naprednejše izobraževanje. Od leta 1765 je Marijin sovladar vladal sin [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Po materini smrti je prestol leta 1780 zasedel Jožef II. in nadaljeval z reformami. Leta 1781 je izdal tako imenovani [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in drugim nekatoliškim veroizpovedim podelil določene verske svoboščine. Leta 1785 je odpravil samoupravo sedežev in jo nadomestil z desetimi državnimi okrožji. Številne osrednje ogrske urade je preselil iz Slovaške v Budim in odpravil tlačanstvo na Ogrskem, leta 1781 na Češkem. Nekaj mesecev pred smrtjo je bil prisiljen preklicati vse reforme, razen Tolerančnega patenta in odprave tlačanstva. Umrl je leta 1790. ===== Slovaški narodni preporod===== Proces oblikovanja slovaškega naroda je bil izjemno težaven zaradi zatiranja s strani ogrskega plemstva, madžarskega nacionalizma in represij na ozemlju Slovaške. Branitelj slovaških pravic je postala inteligenca, zlasti duhovščina. Med glavnimi cilji je bil najpomembnejši uveljavitev knjižne [[Slovaščina|slovaščine]]. Prvi zagon za njen nastanek je dal katoliški duhovnik [[Jozef Ignác Bajza]], ki je leta 1783 napisal prvi roman v slovaščini z naslovom ''Dogodivščine in preizkušnje mladega Reneja''. Njegova oblika jezika se ni uveljavila in njegov sistem ni dobil privržencev. Preporodovci so se v tem obdobju razdelili v dva skupini: [[Katolištvo|katoliško]], ki so jo vodili Anton Bernolák, Jozef Ignác Bajza, Juraj Fándly in Ján Hollý, in [[Protestantizem|evangeličansko]] z glavnima predstavnikoma Jánom Kollárjem in [[Pavol Jozef Šafárik|Pavlom Jozefom Šafárikom]]. Slednji so zavračali uveljavitev knjižne slovaščine in so bili zagovorniki biblijske [[Češčina|češčine]] in enotnosti Čehov in Slovakov. Katoličani, imenovani tudi bernolákovci, so zagovarjali stališče, da so Slovaki samostojen narod in potrebujejo svoj jezik. [[Anton Bernolák]] je leta 1787 kodificiral standardno slovaščino, imenovano bernoláško narečje, ki je temeljila na zahodnoslovaškem narečju. Leta 1792 so bernolákovci v [[Trnava|Trnavi]] ustanovili Slovaško učeno družbo, združenje, ki je združevalo bernolákovce po vsej Slovaški in objavljalo knjige v bernoláškem narečju. V 40. letih 19. stoletja so se protestanti razdelili, ko je [[Ľudovít Štúr]] razvil standardni slovaški jezik, ki je temeljil na narečju iz osrednje Slovaške. Njegovi privrženci so poudarjali ločeno identiteto slovaškega naroda in edinstvenost njegovega jezika. Štúrovo različico so leta 1847 dokončno odobrili tako katoličani kot luterani in po več reformah ostaja kot standardna slovaščina. ====Madžarska revolucija leta 1848==== Med [[Revolucije leta 1848|madžarsko revolucijo]] leta 1848 so se slovaški nacionalistični voditelji postavili na stran Avstrijcev, da bi spodbudili odcepitev Slovaške od Ogrske znotraj avstrijske monarhije. Slovaški narodni svet je celo z Dunaja organiziral upor proti madžarski revolucionarni vladi, imenovan slovaška vstaja, katere cilj je bil enakopravnost Slovakov in pridobitve avtonomije znotraj Habsburške monarhije. Septembra 1848 je Slovaškemu narodnemu svetu uspelo organizirati kratkotrajno upravo zasedenih ozemelj, potem pa je dunajski cesarski dvor slovaške čete razpustil. Na drugi strani se je v ogrski revolucionarni vojski borilo na tisoče prostovoljcev z ozemlja današnje Slovaške, med njimi veliko Slovakov. [[Slika:KosickyDistrikt.png|thumb|right|300px| Zemljevid severnega dela habsburške Ogrske leta 1850, ki prikazuje dve vojaški okrožji z upravnima središčema na ozemlju današnje Slovaške (Bratislava in Košice)]] Po porazu madžarske revolucije so avstrijske oblasti začele zatirati madžarsko politično elito. Številni udeleženci revolucije so bili usmrčeni, zaprti ali prisiljeni oditi v emigracijo. Leta 1850 je bilo Kraljevina Ogrska razdeljena na pet vojaških okrožij oziroma provinc, od katerih sta dve imeli upravni središči na ozemlju današnje Slovaške: Vojaško okrožje Pressburg ([[Bratislava]]) in Vojaško okrožje [[Košice]]. Avstrijske oblasti so leta 1860 obe vojaški provinci ukinile. Slovaška politična elita je izkoristila obdobje novoabsolutizma dunajskega dvora in šibkost tradicionalne madžarske elite za promocijo svojih nacionalnih ciljev. Z ustanovitvijo vsedržavnega kulturnega društva Matica slovenská (1863), Slovaškega narodnega muzeja in Slovaške narodne stranke (1871) je najpomembnejše središče slovaškega narodnega gibanja postal [[Martin, Slovaška|Turški sveti Martin]] (madžarsko: Túrócszentmárton) v [[Žilinski okraj|Žilinskem]] okraju na severu Slovaške. ==== Avstro-ogrski kompromis leta 1867==== Zagon narodnega gibanja se je nenadoma končal po letu 1867, ko so bile habsburške posesti v srednji Evropi zaradi [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrskega kompromisa]] leta 1867 ustavno preoblikovane v dvojno monarhijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Ozemlje današnje Slovaške je bilo vključeno v ogrski del dvojne monarhije, v kateri je prevladovala madžarska politična elita, ki zaradi panslovanstva, separatizma in nedavnega stališča proti madžarski revoluciji leta 1848 ni zaupala slovaški eliti. Matico so obtožili panslovanskega separatizma in oblasti so jo leta 1875 razpustile. Enaka usoda je doletela tudi druge slovaške ustanove, vključno s šolami. Novi znaki narodnega in političnega življenja so se pojavili šele konec 19. stoletja. Slovaki so se zavedali, da se morajo v svojem boju povezati z drugimi. Eden od rezultatov tega zavedanja je bil Kongres zatiranih ljudstev Kraljevine Ogrske, ki je bil leta 1895 v [[Budimpešta|Budimpešti]] in je vznemiril ogrsko vlado. V svojem boju so Slovaki prejeli veliko pomoči od Čehov. Leta 1896 je bil v [[Praga|Pragi]] vzpostavljen koncept češko-slovaške vzajemnosti, ki naj bi okrepil češko-slovaško sodelovanje in podprl odcepitev Slovakov od Kraljevine Ogrske. Na začetku 20. stoletja je naraščajoča demokratizacija političnega in družbenega življenja grozila, da bo preplavila Avstro-Ogrsko monarhijo. Glavni bojni klic je bil poziv k splošni volilni pravici. V Kraljevini Ogrski je lahko volilo le 5 odstotkov prebivalcev. Slovaki so v trendu predstavniške demokracije videli možnost za zmanjšanje etničnega zatiranja in preboj v obnovljeno politično okolje. Slovaški politični tabor se je na začetku 20. stoletja razcepil na več frakcij. Vodje Slovaške nacionalne stranke s sedežem v Martinu so pričakovali, da se bodo mednarodne razmere spremenile v korist Slovakov, in so velik pomen pripisovali [[Rusija|Rusiji]]. Rimskokatoliška frakcija slovaških politikov pod vodstvom Andreja Hlinke se je osredotočila na manjše projekte in malo pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ustanovila politično stranko z imenom Slovaška ljudska stranka. Liberalna inteligenca, zbrana okoli revije Hlas (slovensko: Glas), je sledila podobni politični poti, vendar je večji pomen pripisovala češko-slovaškemu sodelovanju. Leta 1905 je nastala neodvisna Socialdemokratska stranka. [[Slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|300px|Zemljevid federalne Avstro-Ogrske, ki jo je načrtoval nadvojvoda Franc Ferdinand, s Slovaško kot eno od držav članic]] Slovaki so ne glede na to dosegli nekaj uspehov. Eden največjih je bil volilni dosežek leta 1906, ko je kljub zatiranju sedem Slovakov uspelo dobiti sedeže v skupščini. Ta uspeh je vznemiril vlado in okrepil tisto, kar so Slovaki imeli za zatiranje. Madžarizacija je dosegla vrhunec z novim zakonom o izobraževanju, znanim kot [[Apponyjev zakon]], poimenovan po ministru za šolstvo grofu Albertu Apponyju. Novi zakon je določal, da mora biti poučevanje [[Madžarščina|madžarščine]] vključeno kot predmet v učni načrt tudi tistih štiriletnih osnovnih šol, ki niso bile v lasti države, kot pogoj za državno financiranje teh šol. Madžarizacijo na lokalni ravni so podpirale tudi nevladne organizacije, kot je bilo Gornjeogrsko madžarsko izobraževalno društvo. Medetnične napetosti so se stopnjevale, ko je bilo med izgredi ob posvetitvi nove cerkve v Černovi blizu Ružomberoka ubitih 15 Slovakov. Domačini so želeli, da bi njihovo novo cerkev posvetil priljubljeni duhovnik in nacionalistični politik Andrej Hlinka. Hlinka je pomembno prispeval k izgradnji cerkve, vendar ga je njegov škof Alexander Párvy zaradi Hlinkove vpletenosti v narodno gibanje suspendiral z njegovega položaja in opravljanja vseh duhovniških funkcij. Suspenz je povzročil val solidarnosti s Hlinko po vsej Slovaški. Vaščani so poskušali doseči kompromisno rešitev in preklic suspenza ali odložiti posvetitev, dokler [[Sveti sedež]] ne razsodi o Hlinkovem primeru. Škof Párvy je vse predloge zavrnil in za posvetitelja imenoval slovaškega dekana Martina Pazúrika. Pazúrik je bil, tako kot Hlinka, politično aktiven v volilni kampanji, vendar je podpiral madžarske in madžarsko usmerjene politike ter nenehno zavzemal protislovaško stališče.<ref>{{cite book | last = Kuruc | first = Štefan | editor-last = Kucík | editor-first = Štefan | chapter = Katolícka cirkev na slovenskom území Uhorska na začiatku 20. storočia | trans-chapter = Catholic Church in the Slovak territory of the Kingdom of Hungary at the beginning of the 20th century | title = Mýtus a realita: medzinárodná konferencia 18. októbra 2007: zborník príspevkov z medzinárodnej vedeckej konferencie organizovanej Historickým ústavom Katolíckej univerzity v Ružomberku pri príležitosti stého výročia Černovskej tragédie | location = Ružomberok | publisher = Katolícka univerzita | year = 2008 | isbn = 978-80-8084-314-4 | page=70 }}</ref> Cerkev je bila posvečena na silo s pomočjo policije. Žandarji so v množici 300–400 vaščanov, ki so poskušali preprečiti konvoju duhovnikov, da bi vstopili v njihovo vas, ubili petnajst vščanov. Vseh petnajst žandarjev, ki so sodelovali v tragičnem dogodku, je bilo slovaškega porekla.<ref>{{cite book | last=Holec | first=Roman | title=Tragédia v Černovej a slovenská spoločnosť | trans-title=The tragedy in Černová and the Slovak society | location=Martin | publisher=Matica slovenská | year=1997 | isbn= 9788070904367 | page=117}}</ref> Vse to je še povečalo slovaško sovraštvo do ogrske oblasti in odpor proti njej, incident sam pa je opozoril mednarodno skupnost na kršitve narodnih pravic nemadžarskih manjšin. Pred izbruhom prve svetovne vojne je ideja o slovaški avtonomiji postala del načrta nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] za federalizacijo monarhije, ki ga je razvil s pomočjo slovaškega novinarja in politika Milana Hodže. Ta zadnji realistični poskus povezovanja Slovaške z Avstro-Ogrsko je bil opuščen zaradi atentata na nadvojvodo in začetka prve svetovne vojne. ==Češkoslovaška== [[Slika:Cesko-Slovensko1928.png|thumb||350px|Českoslovaška v medvojnem omdobju]] [[Slika:Milan Rastislav Štefánik.jpg|thumb|200px|[[Milan Rastislav Štefánik]]]] [[Slika:Tomáš G Masaryk1918.jpg|thumb|200px|[[Tomáš Garrigue Masaryk]]]] 28. oktobra 1918 je Slovaška postala del Češkoslovaške. Zasluge za ustanovitev Češkoslovaške republike gredo predvsem [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomášu Garrigueju Masaryku]], [[Edvard Beneš|Edvardu Benešu]] in med slovaškimi osebnostmi še posebej [[Milan Rastislav Štefánik|Milanu Rastislavu Štefániku]], ki je kot diplomat v službi Francije pomagal T. G. Masaryku in E. Benešu pri navezovanju stikov s predstavniki sil Antante. Aktivno je organiziral ustanovitev češkoslovaških legij, predvsem z rekrutiranjem slovaških in čeških vojakov cesarsko-kraljeve vojske, ki so dezertirali ali bili ujeti iz na italijanski in francoski fronti ter v Rusiji. Njegova organizacijska prizadevanja so privedla do ustanovitve disciplinirane in sposobne vojske, imenovane Češkoslovaške legije, ki je postala močan argument v diplomaciji med pogajanji o ustanovitvi nove države. Na domačem političnem prizorišču sta bila v dogajanja vpletena Milan Hodža in Vavro Šrobár. Tomáš Garrigue Masaryk je 14. novembra 1918 postal prvi predsednik države. Istega dne je bilo ustanovljeno ministrstvo s polnimi pooblastili za upravljanje Slovaške, ki ga je vodil Vavro Šrobár. Slovaška začasna vlada je imela sedež najprej v Skalici, nato v Žilini in od 4. februarja 1919 v [[Bratislava|Bratislavi]]. Bratislava je nato postala glavno mesto Slovaške. Prva ustava Češkoslovaške je bila sprejeta 29. februarja 1920. Temeljila je na francoski ustavi iz leta 1795 in [[Ustava Združenih držav Amerike|ameriški ustavi]]. Zakonodajno oblast je predstavljal Državni zbor, ki je imel 2 zbora. Po ustanovitvi Češkoslovaške je izbruhnila madžarsko-češkoslovaška vojna kot vojaški spopad med Češkoslovaško in Romunijo na eni strani ter Madžarsko sovjetsko republiko na drugi. Vojna se je dogajala v okviru širšega spopada, ki je vključeval boj za [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Podkarpatska Rutenija|Podkarpatsko Rutenijo]]. Trajala je do avgusta 1919. Med kaosom, ki je sledil razpadu Avstro-Ogrske, sta na delu slovaškega ozemlja kratek čas obstajali tudi tako imenovana Slovaška ljudska republika in Slovaška sovjetska republika. 11. decembra 1918 je Viktor Dvorčák kot predsednik Vzhodnoslovaškega narodnega sveta v Košicah razglasil tako imenovano Slovaško ljudsko republiko, ki je razglasila neodvisnost od Prage in tesno povezavo z Madžarsko. Dvorčák je kasneje postal predsednik te republike in vodja vlade.<ref>Dušan Kováč. [https://books.google.sk/books/about/Kronika_Slovenska_Slovensko_v_dvadsiatom.html?id=ict-AAAAMAAJ ''Kronika Slovenska'']. Fortuna Print, 1998-1999. Bratislava. ISBN 80-7153-174-X</ref> Za glavno mesto republike je bil izbran Prešov.<ref>Slovenská ľudová republika. Encyklopédia Slovenska, zv. V: R-Š. 1. izdaja. VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie, Bratislava, 1981. str. 318</ref> Tako imenovana Slovaška sovjetska republika s sedežem v Prešovu je obstajala od 16. junija do 7. julija 1919. Nastala je pod vplivom Madžarske sovjetske republike. Na čelu republike je bil češki revolucionar Antonín Janoušek. Po teoriji čehoslovaštva je v državi obstajala le čehoslovaška narodnost. Slovaki so veljali le za njen del z lastnim narečjem. Samo čehoslovaštvo je bil zgrajen zato, da bi bili Čehi in Slovaki skupaj številčnejši od Nemcev. Slovaki so tvorili večino le na ozemlju Slovaške, kjer so predstavljali skoraj tri četrtine prebivalstva. Za Slovake je imela vključitev v zvezo s Čehi daljnosežne, večinoma pozitivne posledice. Začel se je celovit politični, kulturni in izobraževalni preporod. Leta 1919 je bila ustanovljena [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerza Komenskega]] v Bratislavi, ki je bila velikega pomena za razvoj šolstva na slovaškem ozemlju. Leta 1922 je bilo uzakonjeno osemletno obvezno šolanje. Od leta 1926 je oddajal tudi slovaški radio. Stranke, ki so bile med prvo svetovno vojno pasivne, so v državi znova začele svobodno delovati. Na slovaško gospodarstvo je močno vplivala konkurenca razvitejše češke industrije, s katero se številne tovarne na Slovaškem niso mogle kosati. Gospodarske krize so imele tudi na Slovaškem tragične posledice. Prva se je zgodila po koncu prve svetovne vojne med letoma 1921 in 1923. Velika gospodarska kriza, ki jo je sprožil zlom newyorške borze, je državo prizadela med letoma 1929 in 1933. Začelo se je izseljevanje, ki je bilo neposredno povezano tudi z nezadovoljivim življenjskim standardom. Do leta 1937 se je iz države v tujino izselilo 104.000 ljudi. Od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja je postajal zunanjepolitični položaj Češkoslovaške vedno težji. Začele so se kazati slabosti njene enostranske usmeritve proti Franciji. Položaj [[Mala antanta|Male antante]], na katero se je v veliki meri zanašala češkoslovaška zunanja politika, je začel slabeti. Hkrati sta z roko v roki začeli rasti moč in politične ambicije Nemčije in Italije. Zaradi strahu pred nemško agresijo se je na češko-nemški meji začela gradnja mejnih utrdb. Medtem je Hitler poskušal mednarodno izolirati Češkoslovaško kot svojo nevarno sosedo. Izkoriščal je madžarske ozemeljske zahteve po južnem delu Slovaške, ki so ga večinoma naseljevali Madžari, delno pa tudi zahteve Poljske. Nemci so na skrivaj podpirali tudi avtonomistična prizadevanja nekaterih slovaških političnih strank. Poleg sporazumov z Romunijo in Jugoslavijo je imela Češkoslovaška sporazuma tudi Francijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je podpisala maja 1935. Obrambne priprave je znatno zapletel [[anschluss]] Avstrije 12. marca 1938. 24. aprila 1938 je Karlovarski kongres Sudetske nemške stranke zahteval, da se češko in moravsko obmejno območje preoblikuje v ločeno regijo, ki bi jo upravljala Sudetska nemška stranka. Maja so pronacistični pripadniki nemške manjšine na tem območju spodbujali nemire, zato je bila češkoslovaška vlada prisiljena razglasiti mobilizacijo. Po napotitvi vojske v Sudete so se nezadovoljni Sudetski Nemci umaknili. Na Češkoslovaško je bil poslan znani angleški germanofil, da bi ocenil tamkajšnje razmere. Njegovo poročilo [[Neville Chamberlain|Chamberlainu]] je pričalo o krivicah, storjenih Sudetskim Nemcem. Kmalu zatem se je Chamberlain srečal s [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in izjavil, da nima ugovorov na odstop češkega obmejnega območja Nemčiji. ===Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža=== ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite web |url=http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |title=História 2001/03. - GYÖRFFY GYÖRGY: Honfoglalás a Kárpát-medencében |work=historia.hu |language=hu |date=26 February 2003 |access-date=26 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140426200447/http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |archive-date=26 April 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }} * {{cite book| last =Štefanovičová| first =Tatiana| title =Osudy starých Slovanov| publisher =Osveta| year =1989| location =Bratislava}} * {{cite book |last = Kirschbaum |first = Stanislav J. |title = A History of Slovakia: The Struggle for Survival |publisher =Macmillan Publishers, St. Martin's Press |date= marec 1995 |location = New York |page = 25 |url = http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |isbn = 978-0-312-10403-0 |access-date = 26 April 2008 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080925041206/http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |archive-date = 25 September 2008 |url-status = dead |df= dmy-all}} * Cséfalvay, Frantiček (2007), „Nemecký dokument o zlyhaní slovenskej 1. pešej divízie v októbri 1943“ (PDF), Vojenská história: Časopis pre vojenskú históriu, múzejníctvo a archívnictvo (Bratislava: Vojenský historický ústav) 1: 128 – 144, ISSN 1335-3314, dost. 2013-01-06 * Černý, Filip (2004), Obnovení ČSR a její vývoj 1945 – 1949 * Dvořák, Pavel (2004), Stopy dávnej minulosti, 3: Zrod národa, Budmerice: Rak, ISBN 80-85501-28-7 * Kučera, Matúš (2002), „Dvetisíc odrezaných hláv“, Stredoveké Slovensko, Cesta dejinami, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-217-8 * Liška, Jozef (2006), „Úcta k obetiam je znakom kultúrnosti: Prvá medzinárodná konferencia na tému Starostlivosť o vojnové hroby v SR“, Verejná správa (Inštitiút pre verejnú správu; SVS MV SR), ISSN 1335-7883, záloha zdroja 2009-05-25 * Škvarna, Dušan (2007), „Dejiny“, in Fazekašová, Magdaléna, Slovensko: dejiny, divadlo, hudba, jazyk, literatúra, ľudová kultúra, výtvarné umenie, Slováci v zahraničí, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-349-2 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] pmifa4ohngtiyeqc5mob4ipltg6mvrs 6665723 6665685 2026-04-26T07:46:57Z Octopus 13285 /* Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža */ nadaljevanje 6665723 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia topo.jpg|thumb|350px|Topografska karta Slovaške]] '''Zgodovina Slovaške''' sega od prazgodovinskih naselij do sodobne [[Slovaška|Slovaške republike]], države v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Najzgodnejši dokazi o človeškem bivanju na njenem ozemlju segajo v [[paleolitik]]. V [[neolitik]]u in [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so se razvile pomebne lokalne kulture. Do [[Železna doba|železne dobe]] so [[Kelti|keltska]] plemena, kot so bili [[Boji]], ustanovila naselja, ki so jih kasneje izpodrinili [[Germani|germanski]] in [[Slovani|slovanski]] priseljenci. Slovani so na ozemlje Slovaške prišli v 5. in 6. stoletju in postavili temelje slovanskih držav. Med njimi je bila v 9. stoletju tudi [[Velikomoravska]], ki je pod vplivom misijonarjev [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in njunih učencev sprejela [[krščanstvo]]. Po propadu Velike Moravske je ozemlje postalo del [[Ogrska|Ogrske]]. V tem času je prestalo [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolske vpade]] in kasneje osmanske vojne, ki so Ogrsko razdelile na tri dele. Velik del ozemlja današnje Slovaške se je uprl osmanskim osvojalcem in postal provinca [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 19. stoletju se je zbudil slovaški nacionalizem, ki so ga spodbujale vplivne osebnosti, med njimi [[Ľudovít Štúr]], ki je kodificiral sodobno [[Slovaščina|slovaščino]]. Gibanje se je zavzemalo za avtonomijo znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. [[Slovaki]] so se po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] združili s [[Čehi]] in ustanovili [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], v kateri so obstajale stalne napetosti med Čehi in Slovaki. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Slovaška postala nacistično usmerjena marionetna država pod vodstvom [[Jozef Tiso|Jozefa Tisa]]. Po vojni se je ponovno vključila v Češkoslovaško, ki je leta 1948 padla pod sovjetsko oblast. [[Praška pomlad]] leta 1968 je do invazije Varšavskega pakta na Češkoslovaško za kratek čas liberalizirala svojo politiko. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 je Slovaška mirno prešla v demokracijo, ki je dosegla vrhunec z neodvisnostjo 1. januarja 1993. Od takrat je razvila sodobno tržno gospodarstvo in se leta 2004 pridružila [[NATO|Natu]] in [[Evropska unija|Evropski uniji]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Moravianska venusa.jpg|thumb|200px|[[Moravanska Venera]], stara približno 22.800 let]] Odkritje starodavnega orodja, izdelanega s klaktonsko tehniko v bližini Novega Mesta nad Váhom, potrjuje, da je bilo ozemlje Slovaške naseljeno že v [[paleolitik]]u. Med drugimi prazgodovinskimi odkritji so kamnita orodja iz srednjega paleolitika, najdena v bližini [[Bojnice|Bojnic]], in odkritje [[Neandertalec|neandertalca]] na najdišču v bližini Gánovc. Gravetianska kultura je bila prisotna predvsem v rečnih dolinah Nitre, Hrona, Iplja, Váha in vse do mesta Žilina ter ob vznožju gora Vihorlat, Inovec in Tribeč, pa tudi v gorovju Myjava. Najbolj znana najdba je [[Moravanska Venera]] iz Moravanov nad Váhom. Neolitska bivališča so bila najdena v Želiezovcah, Gemerju, masivu Bukove gore, jami Domica in na Nitranskem hradoku. [[Bronasta doba|Bronasto dobo]] so zaznamovale [[Unjetiška kultura|unjetiška]], madarovška in gomilska kultura, [[kultura žarnih grobišč]], velatiška in [[lužiška kultura]]. Slednji sta sledili kalenderberška in [[halštatska kultura]] v zgodnji [[Železna doba|železni dobi]]. ==Stari vek== [[Slika:Celtic expansion.PNG|thumb|right|Razširjenost arheoloških kultur, povezanih s Kelti: <br /> {{legend|#1a8000|[[Halštatska kultura]], 8.-6. stoletje pr. n. št.}} {{legend|#97ffb6|Maksimalna razširjenost Keltov (3. stoletje pr. n. št.)}} {{legend|#b7ffc6|Ozemlje [[Luzitanija|Luzitanov]] in [[Vetoni|Vetonov]], ki sta ga predlagala Koch in Cunliffe}}]] [[Kelti]] so bili prvi prebivalci na ozemlju današnje Slovaške, ki jih je mogoče prepoznati iz pisnih virov.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=10-11}}{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Prve skupine Keltov so prišle z zahoda okoli leta 400 pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naselbine [[Latenska kultura|latenske kulture]] kažejo, da so Kelti kolonizirali nižine ob reki Donavi in njenih pritokih.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Lokalno prebivalstvo so Kelti bodisi podjarmili bodisi potisnili na gorato ozemlje na severu.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naslednje skupine Keltov so prišle iz severne [[Italija|Italije]] v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Kelti so sprva živeli v majhnih kočah, velikih 4x3 metre, ki so ali tvorile majhne vasi ali bile raztresene po podeželju.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Nekatera majhna [[Gradišče|gradišča]], zgrajena v 1. stoletju pr. n. št, so se razvila v pomembna lokalna gospodarska in upravna središča.{{sfn|Collis|1996|p=159}} Gradišče na Zemplínu, na primer, je bilo središče železarstva. V [[Liptovská Mara|Liptovski Mari]] so odkrili steklarne, v [[Bratislava|Bratislavi]] in Liptovski Mari pa so bile tudi kovnice lokalnega denarja.{{sfn|Collis|1996|pp=160-161}} Kovanci iz Bratislave so imeli napise, na primer Biatec in Nonnos.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Gradišče v Liptovski Mari je bilo tudi pomembno središče kulta puhovske kulture severnih [[Karpati|Karpatov]].{{sfn|Collis|1996|p=160}} Območje Srednjega Podonavja je okoli leta 60 pr. n. št. napadel kralj [[Dačani|Dačanov]] [[Burebista]] in podjarmil večino lokalnih keltskih plemen ([[Boji]] in [[Tavriski]]).{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}}{{sfn|Rustoiu|2005|p=47}} Po Burebistovi smrti približno 16 let pozneje se je njegov imperij sesul.{{sfn|Rustoiu|2005|p=48}} Arheološka najdišča, ki razkrivajo poslikano keramiko in druge artefakte dačanskega izvora, kažejo, da so se skupine Dačanov v porečjih Bodroga, Hrona in Nitre naselile med lokalnimi Kelti.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} Širjenje puhovske kulture, povezane s keltskimi [[Kotini]], kaže, da so se nosilci te kulture v istem obdobju začeli širiti proti severu. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Slika:Dacia_occupation_of_Pannonia_and_modern_day_Czechia.png|thumb|right|alt=Dacia|Dačanska dominacija v sedanji Slovaški in njen vpliv na sosednja ozemlja]] Rimljani in germanska plemena so svoje prve invazije na ozemlja vzdolž srednje Donave sprožili v zadnjem desetletju 1. stoletja pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Rimska legija|Rimske legije]] pod poveljstvom [[Tiberij]]a so leta 6 n. št. blizu Bratislave prečkale Donavo, da bi napadle germanske [[Kvadi|Kvade]]. Upor lokalnih plemen v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] je Rimljane prisilil k umiku.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Rimljani so izkoristili notranje spore in leta 21 naselili skupino Kvadov v nižavju ob Donavi med rekama Moravo in Váh in za njihovega kralja postavili [[Vanij]]a.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Germani so živeli v pravokotnih hišah in ne v kvadratnih.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Svoje pokojnike so kremirali in pepel odlagali v žare.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} [[Slika:Miracolo della Pioggia.JPG|thumb|right|alt=Miracle of the Rain|"Čudež dežja", upodobljen na [[Avrelijev steber|Stebru Marka Avrelija]] v [[Rim]]u]] Četudi je Donava predstavljala mejo med Rimskim imperijem in "[[Barbar|barbari]]", so Rimljani vzdolž levega brega Donave zgradili majhne postojanke, na primer pri Iži in [[Devín]]u.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=13}} V istem obdobju so se germanska plemena širila proti severu vzdolž rek Hron, Ipel in Nitra.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Rimske čete so med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] med letoma 160 in 180 večkrat prečkale Donavo.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Cesar [[Mark Avrelij]] je prvo poglavje svojih ''Meditacij'' dokončal med pohodom proti Kvadom v območju reke Hron leta 172.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}} "Čudež dežja", neurje, ki je rešilo izčrpano rimsko vojsko, se je zgodil nekje severno od Donave leta 173. Krščanski avtorji so neurje pripisali molitvi nekega rimskega krščanskega vojaka.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=15}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=14-15}} Rimske čete so Donavo zadnjič prečkale leta 374 med pohodom cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] proti Kvadom, ki so se povezali s [[Sarmati]] in napadli rimsko provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=16}} ==Srednji vek== ===Nove migracije=== [[Slika:Huns450.png|thumb|right|Germanska in druga plemena na ozemlju pod hunsko oblastjo okoli leta 450]] V 4. stoletju našega štetja se [[Rimsko cesarstvo]] ni več moglo upirati napadom sosednjih ljudstev.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Meje cesarstva so se v 370. letih začele krčiti tudi ob Donavi.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Razvoj [[Huni|hunskega cesarstva]] v [[Evrazijska stepa|Evrazijski stepi]] je v začetku 5. stoletja prisilil velike skupine germanskih ljudstev, vključno s [[Kvadi]] in [[Vandali]], da so zapustile svoje domovine ob srednji Donavi in v zgornjem porečju [[Tisa|Tise]].{{sfn|Heather|2006|pp=195,202-203}} Njihova ozemlja so zasedli [[Heruli]], [[Skiri]], [[Rugi]] in druga germanska ljudstva.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} V [[Panonska nižina|Panonski nižini]] so prevladovali Huni in tamkajšnja germanska ljudstva so postala Atilovi podložniki.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} Spori med Atilovimi sinovi so kmalu po njegovi smrti leta 453 povzročili razpad njegovega imperija.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2006|pp=353-354}} Germanska ljudstva so bodisi ponovno pridobila neodvisnost bodisi zapustila Panonsko nižino, kot so to storili Heruli in Skiri.{{sfn|Heather|2006|p=355}} V grobovih bojevnikov iz naslednjega stoletja so našli veliko mečev, sulic, puščičnih konic, sekir in drugega orožja.{{sfn|Curta|2001|p=192}} Druge arheološke najdbe, vključno s steklenim vrčem iz Zohorja, kažejo, da so imeli lokalni prebivalci tesne stike s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in [[Skandinavija|Skandinavijo]].{{sfn|Curta|2001|p=192}} ===Prihod Slovanov=== Zgodnja zgodovina Slovanov, slovanska besedila ali zapisi, ki bi jih zapisali Slovani pred koncem 9. stoletja, niso znani.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Tuji viri, večinoma grški in latinski, so glede Slovanov zelo nedosledni.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Po eni od znanstvenih teorij so se prve skupine Slovanov naselile v vzhodnem delu današnje Slovaške že v 4. stoletju.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je zapisal, da se je pogrebna pojedina ob Atilovem pokopu imenovala 'strava'.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2010|p=394}} Znanstveniki, ki so besedo strava prepoznali kot slovansko, pravijo, da Jordanesovo poročilo dokazuje, da so bili Slovani v Panonski nižini naseljeni že sredi 5. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=17}} Po drugi teoriji naj bi bil izraz strava hunski, ker noben primarni vir ne omenja, da so bili Slovani prisotni na Atilovem dvoru.{{sfn|Heather|2010|p=394}} Naselja, ki so predstavljala arheološko novo, tako imenovano [[Praško-korčaška kultura|praško-korčaško kulturno obzorje]], so se pojavila na najsevernejših obrobjih Karpatov okoli leta 500.{{sfn|Heather|2010|p=388, 410}} Podobna naselja, datirana v drugo polovico 5. stoletja, so bila izkopana tudi na območju sotočja Donave in Morave.{{sfn|Barford|2001|p=56}} Praško-korčaška naselja je tvorilo približno 10 napol vkopanih kolib s kamnito pečjo v kotu.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Lokalni prebivalci so uporabljali ročno izdelano lončenino in upepeljevali mrtve.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Večina zgodovinarjev povezuje širjenje praško-korčaških naselij s širjenjem zgodnjih Slovanov.{{sfn|Heather|2010|pp=395-397}}{{sfn|Barford|2001|pp=43-44}} Zgodovinar Gabriel Fusek meni, da prisotnost Slovanov v Srednji Evropi v prvi polovici 6. stoletja potrjujejo tudi pisni viri.{{sfn|Fusek|1994|p=20}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je pisal o skupini Herulov, ki so med selitvijo proti severni Tuli ''"prečkali ozemlje Sklavenov"'', se pravi Slovanov. {{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopijevo poročilo namiguje, da so Slovani naseljevali porečje Morave,{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Heather|2010|p=408}} vendar je njegova verodostojnost vprašljiva.{{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopij je namreč pisal tudi o izgnanem langobardskem knezu Hildigisu, ki je najprej pobegnil k Sklavenom in nato h Gepidom in ''"v 450. letih s seboj vzel ne le tiste Longobarde, ki so mu sledili, ampak tudi številne Sklavene"''.<ref>''Procopius: History of the Wars'' (7.35.19.), str. &nbsp;461–463</ref>{{sfn|Heather|2010|p=408}}{{sfn|Curta|2001|p=82}} Po eni od znanstvenih teorij je Hildigis najverjetneje zbral svoje slovanske bojevnike na območju Srednje Donave.{{sfn|Heather|2010|p=408}} Germanski [[Langobardi]] so se v začetku 6. stoletja širili proti srednji Donavi.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Arheološke raziskave kažejo, da je širitev Longobardov zaobšla praktično celotno ozemlje Slovaške in da so se naselili le v skrajnem severozahodnem delu države (Záhorie).{{sfn|Fusek|1994|p=120}}{{sfn|Bystrický|2008|p=125}}{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Za razliko od sosednje [[Moravska|Moravske]] Slovaška, razen Zahorja, v tem času ni pripadala nobenemu germanskemu cesarstvu.{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Longobarde in lokalne Slovane je ločevala naravna meja, ki so jo tvorili Mali in Beli Karpati. Po besedah Jána Steinhübla sta mejo spoštovali obe strani. Steinhübel trdi tudi to, da Slovani, ki so ostali ''"neodvisna tretja stran"'' v napetih odnosih med Longobardi in Gepidi, niso bili zainteresirani za konflikte s svojimi germanskimi sosedi, temveč so svojo pozornost usmerjali proti oddaljenem [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]].{{sfn|Steinhübel|2004|p=24}} ===Avarski kaganat=== [[Slika:Avar settlement area.jpg|thumb|300px|Avarska naselitveno ozemlje od 7. do 9. stoletja (po Évi Garam)]] [[Langobardi]] so po invaziji Avarov leta 568 zapustili Panonsko nižino in se odpravili v severno [[Italija|Italijo]].{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Avari so bili skupina nomadskih bojevnikov mešanega izvora.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Osvojili so Panonsko nižino, podjarmili lokalna ljudstva in se v naslednjih desetletjih odpravljali na plenilske pohode proti sosedom.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Do prihoda Avarov so se Slovani po mnenju zgodovinarja Stanislava Kirschbauma naselili na večini ozemlja, ki danes tvori Slovaško.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=18}} Nadaljnji migracijski valovi so okrepili lokalno slovansko prebivalstvo, ker so nove skupine Slovanov pod pritiskom Avarov prečkale vzhodne [[Karpati|Karpate]] in se odcepile od Slovanov, ki so nadaljevali svojo širitev na [[Balkan]].{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=56}} Narečja [[Slovaščina|slovaščine]] kažejo, da so Slovani prišli iz različnih smeri že v zgodnjem srednjem veku, kar se ujema s splošno sprejeto znanstveno teorijo.{{sfn|Mistrík|1993|p=19}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}} [[Češčina]] in slovaščina imata nekaj skupnih značilnosti z južnoslovanskimi jeziki, zaradi česar se razlikujeta od drugih zahodnoslovanskih jezikov.{{sfn|Barford|2001|p=17}}{{sfn|Sussex|Cubberley|2006|p=55}} Po mnenju arheologa P.M. Barforda te značilnosti kažejo, da so Karpati in [[Sudeti]] ločevali prednike Slovakov in Čehov od Slovanov, ki so živeli severno od teh gora.{{sfn|Barford|2001|p=17}} Južnoslovanske značilnosti so ohranila zlasti narečja osrednje Slovaške.{{sfn|Mistrík|1993|p=390}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}}{{sfn|Závodný|2013}} [[Frankovsko cesarstvo|Frankovska]] ''[[Fredegarjeva kronika]]'' iz 7. stoletja omenja, da so Avari uporabljali Slovane oziroma Vende za "befulce", kar kaže, da so Slovani v Avarskem kaganatu tvorili posebne vojaške enote.{{sfn|Curta|2001|pp=59-60}} Ista kronika omenja tudi to, da so se Vendi uprli svojim avarskim gospodarjem in ''"v štiridesetem letu [[Klotar II.|Klotarjevega]] vladanja"'', torej leta 623 ali 624, za svojega kralja izvolili frankovskega trgovca [[Samo (kralj)|Sama]].{{sfn|Barford|2001|p=79}}{{sfn|Curta|2001|p=60}} Sodobni zgodovinarji se strinjajo, da je poraz Avarov med [[Obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla]] leta 626 Samu omogočil utrditev njegove oblasti.{{sfn|Curta|2001|p=109}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} V bitki pri [[Wogastisburg]]u leta 631 ali 632 je Samo premagal napadalsko vojsko frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]]{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Samo je vladal 35 let, po njegovi smrti pa se je njegovo kraljestvo kmalu sesulo.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Meja njegovega kraljestva ni mogoče natančno določiti. Njegovo osrčje je vsekakor bilo okoli izliva Morave v Donavo.{{sfn|Barford|2001|p=79}} Zgodovinar Richard Marsina postavlja njegovo središče v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]].{{sfn|Marsina|2000|pp=93-106}} Pred koncem 7. stoletja se je med Srednjo Donavo in Karpati pojavila nova kultura večinoma ročno izdelane keramike, imenovana "keramika Devínske Nove vasi".{{sfn|Barford|2001|p=79}} Velika pokopališča s takšno keramiko so bila odkrita v [[Bratislava|Bratislavi]], Holiarih, Nových Zámkih in drugod, kar kaže, da so bila pokopališča v bližini stabilnih naselij.{{sfn|Barford|2001|pp=79-80}} Na pokopališču v Devínski Novi vesi je bilo približno tisoč pokopnih grobov in trideset kremacij. V rabi je bilo do konca 8. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=79}} V 70. letih 7. stoletja se je v Panonski nižini pojavilo novo prebivalstvo, ki je s seboj prineslo arheološko kulturo "grifona in vitice". Novo ljudstvo je iz [[Srem]]a proti jugu pregnalo [[Kubrat]]ove [[Bolgari|Bolgare]]. Kmalu zatem je nova avarsko-slovanska zveza razširila svoja ozemlja celo na Dunajsko kotlino. Politični in kulturni razvoj na Slovaškem je potekal v dveh ločenih smereh. Nižinska območja na jugu Slovaške so prišla pod neposredni vojaški nadzor Avarov. Avari so imeli strateška središča v Devinu in [[Komarno, Slovaška|Komárnu]], ki sta spadala med najpomembnejša središča kaganata. Avari iz Devina so nadzorovali Moravsko, Avari iz Komárna pa južno Slovaško. V tem času so Avari že začeli sprejemati bolj ustaljen način življenja. Novo obdobje je prineslo slovansko-avarsko simbiozo in večetnično slovansko-avarsko kulturo.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Slovani na jugu Slovaške so sprejeli nove pogrebne običaje, nakit in oblačenje in uporabljali skupna pokopališča z Avari. Veliki slovansko-avarski pokopališči so odkrili v Devínski Novi vesi in Záhorski Bystrici blizu Bratislave, podobna pokopališča, ki dokazujejo neposredno avarsko oblast, pa južno od črte Devín-Nitra-Levice-Želovce-Košice-Šebastovce.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Severno od te črte so Slovani ohranili prejšnje pogrebne običaje, se pravi kremiranje in včasih gomile. Naravni prirast prebivalstva je skupaj s priseljevanjem z juga privedel do naseljevanja tudi v goratih območjih.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} V 8. stoletju so Slovani z uporaba železnega [[plug]]a in razvojem obrti povečali produktivnost svojega kmetijstva. Večja produktivnost je sprožila spremembe v slovanski družbi, sprostila del človeških virov, ki so bili prej potrebni za kmetovanje, in omogočila oblikovanje skupin profesionalnih bojevnikov. Slovani so začeli graditi utrjena naselja z močnimi obzidji, visokimi 8 do 10 m, in jarki, širokimi 4 do 7 m in globokimi 2 do 3,5 m.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Med najstarejša utrjena naselja spadajo Pobedim, Nitra-Martinský Vrch, Majcichov, Spišské Tomášovce in Divinka.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Sosedstvo z Avari je sprožilo proces združevanja in verjetno tudi oblikovanje lokalnih vojaških zavezništev.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Arheološke najdbe iz tega obdobja, na primer dodelana plemiška grobnica v Blatnici, dokazujejo nastanek slovanskega višjega družbenega razreda na ozemlju, ki je kasneje postalo jedro [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Niz frankovsko-avarskih vojn (788–803) je privedel do političnega padca kaganata.{{sfn|Kirschbaum|1995|p=25}} Leta 805 so Slovani napadli Avare, predvsem središči njihove moči - Devín in Komárno. Avari se napadu niso mogli upreti in so se umaknili na desni breg Donave.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} Slovani iz Slovaške so verjetno sodelovali tudi v nadaljnjih spopadih med malimi slovanskimi vojvodami in preostalimi avarskimi [[tarkan]]i.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} ===Kneževina Nitra=== {{glavni|Kneževina Nitra}} [[Slika:Nitra moravia 833.png|thumb|250px |alt=Map of Moravia and Nitra|Moravska kneževina in Kneževina Nitra]] Delo ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' (''Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev''), napisano okoli leta 870, pripoveduje, da je vodja Moravcev [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]] izgnal nekega [[Pribina|Pribino]] in ga prisilil, da je prečkal Donavo in se pridružil frankovskemu plemiču [[Ratbod]]u, ki je bil od okoli leta 830 vodja [[Panonska marka|Panonske marke]] v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Bowlus|2009|pp=314, 318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Ratbod je Pribino predstavil kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]], ki je ukazal, naj Pribino poučijo o krščanski veri in ga krstijo.{{sfn|Bowlus|2009|p=318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Trije od enajstih ohranjenih izvodov ''Conversia'' vsebujejo tudi izjavo, ki je sicer izven konteksta in pravi, da je Adalram, ki je bil med letoma 821 in 836 salzburški nadškof, nekoč posvetil cerkev na Pribinovem ''"posestvu na kraju ob Donavi, imenovanem Nitrava"''.{{sfn|Bowlus|2009|p=319}} Po splošno sprejeti znanstveni teoriji je bila Nitrava enaka Nitri na današnjem Slovaškem,{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}, prisilna združitev Pribinove Nitranske kneževine z Mojmirjeve Moravske pa je povzročila nastanek nove države [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Med letoma 800 in 832 je na Slovaškem na hitro nastalo in izginilo več slovanskih gradišč.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Arheološke raziskave so potrdile propad več pomembnih osrednjih gradišč približno v času Pribinovega izgona, npr. Pobedima in Čingova.{{sfn|Rábik|Labanc|Tibenský|2013|p=14}} Pomanjkanje pisnih virov ne omogoča dokončnega sklepa, ali so bili ti dogodki posledica notranjih sprememb ali moravske širitve.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Pribina bi lahko bil vladar neodvisne Nitranske kneževine, {{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} če je njegovemu izgonu predhodila moravska širitev pa član moravske aristokracije.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Drugi zgodovinarji menijo, da Pribinove Nitrave ni mogoče enačiti z Nitro.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}{{sfn|Boba|1993|p=26}} Charles Bowlus trdi, da pismo, ki so ga okoli leta 900 napisali salzburški nadškof Theotmar in njegovi sufraganski škofje, močno nakazuje, da je Nitro osvojil [[Svetopolk I. Moravski]] šele v 870. letih. Po mnenju uzgodovinarja Třeštíka je to informacijo mogoče razložiti kot razumno napako frankovskih škofov, ki so vedeli, da je bilo ozemlje v preteklosti "kraljestvo", ki se je razlikovalo od Moravske. Ker mu je vladal Svetopolk I., so napačno domnevali, da ga je tudi osvojil.{{sfn|Třeštík|2001|p=116}} Po mnenju arheologa Béle Miklósa Szőkeja noben vir ne potrjuje niti teorije, da je bil Pribina vodja neodvisne države, niti enačenja Nitrave z Nitro.<ref>{{cite journal |last=Barotányi |first=Zoltán |title="Feltehetően nyugatra menekülnek" – Szőke Béla Miklós régész a magyarok bejöveteléről ["They allegedly flee for the West" - Archaeologist Béla Miklós Szőke on the arrival of the Hungarians] |journal=Magyar Narancs |volume=41 |date=9 October 2014|language=hu |url=http://magyarnarancs.hu/tudomany/feltehetoen-nyugatra-menekulnek-92063# |access-date=19 May 2015}}</ref> Richard Marsina piše, da so Slovaki na tem ozemlju živeli pred Pribinovo vladavino.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Arheološke raziskave so ugotovile razliko med "slovansko-moravskim" in "stepskim" grobnim horizontom 9. stoletja na Slovaškem.{{sfn|Ota|2014|p=172}} ===Velikomoravska=== {{glavni|Velikomoravska}} [[Slika:Great Moravia.svg|thumb|right|250px|Zanesljive in sporne meje Velikomoravske pod [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolkom I.]] (mnenje sodobnih zgodovinarjev)]] Moravska je nastala ob meji avarskega ozemlja.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|pp=55-56}} Velikomoravska je nastala okoli leta 830, ko je [[Mojmir I. Moravski]] združil slovanska plemena, naseljena severno od Donave, in razširil moravsko oblast nad njimi.<ref name='Europe'>{{cite book | last1 = Angi | first1 = János | last2 = Bárány | first2 = Attila | last3 = Orosz | first3 = István | last4 = Papp | first4 = Imre | last5 = Pósán | first5 = László | title = Európa a korai középkorban (3-11. század) ''(Europe in the Early Middle Ages - 3–11th centuries)'' | publisher = dup, Multiplex Media - Debrecen U. P. | year = 1997 | location = Debrecen | page = 360 | isbn = 978-963-04-9196-9}}</ref> Ko se je Mojmir I. leta 846 poskušal osvoboditi oblasti vzhodnofrankovskega kralja, ga je kralj [[Ludvik Nemški]] odstavil in pomagal Mojmirjevemu nečaku [[Rastislav Moravski|Rastislavu ]] (846–870) priti na prestol.{{sfn|Kristó|1994|p=467}} Novi monarh je vodil neodvisno politiko. Potem, ko je leta 855 ustavil napad Frankov, si je prizadeval tudi oslabiti vpliv frankovskih duhovnikov, ki so pridigali v njegovem kraljestvu. Rastislav je bizantinskega cesarja [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] prosil, naj na Moravsko pošlje učitelje, ki bi [[krščanstvo]] razlagali v slovanskem jeziku. Na Rastislavovo prošnjo sta leta 863 na Moravsko prišla brata, bizantinska uradnika in misijonarja, svetnika [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]]. Ciril je razvil prvo slovansko abecedo in prevedel ''[[Evangelij]]'' v [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Rastislava ste skrbela tudi varnost in upravljanje njegove države, kar dokazujejo številni utrjeni gradovi, zgrajeni po vsej državi med njegovo vladavino. Nekateri od njih, na primer grad Dowina – [[Grad Devín|Devín]],<ref name='worldarcheology'>{{cite journal|doi=10.1080/00438243.1978.9979728|title=The Origins of Christianity in Slavonic Countries North of the Middle Danube Basin|journal=World Archaeology|year=1978|first=Josef|last=Poulik|volume=10|issue=2|pages=158–171}}</ref>{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}}<ref name="GoogleBooks-316474">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nY4jAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Starosloviensky jazyk, Zväzok 1 |date=1978 |access-date=26 April 2014 |first=Ján |last=Stanislav}}</ref><ref name="GoogleBooks-5051532">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=H7q4AAAAIAAJ&q=dowina+devin |title=Veľkomoravské záhady |isbn=978-80-2220195-7 |date=1990 |access-date=26 April 2014 |first=Milan |last=Ferko|publisher=Tatran }}</ref><ref name="GoogleBooks-8837506">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bvBNAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Bratislavský hrad |isbn=978-80-8881100-8 |date=1995 |access-date=26 April 2014 |first1=Andrej |last1=Fiala |first2=Jana |last2=Šulcová |first3=Peter |last3=Krútky|publisher=Vydavatel̕stvo Alfa-Press }}</ref> so v povezavi z Rastislavom omenjeni tudi v frankovskih kronikah.{{sfn|Kristó|1994|pp=167, 566}}<ref name="fulda">{{cite book| title =Annales Fuldenses, sive, Annales regni Francorum orientalis ab Einhardo, Ruodolfo, Meginhardo Fuldensibus, Seligenstadi, Fuldae, Mogontiaci conscripti cum continuationibus Ratisbonensi et Altahensibus / post editionem G.H. Pertzii recognovit Friderious Kurze; Accedunt Annales Fuldenses antiquissimi| publisher =Imprensis Bibliopolii Hahniani| year =1978| location =Hannover| url =http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| access-date =26 February 2010| archive-url =https://web.archive.org/web/20100226063634/http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| archive-date =26 February 2010| url-status =dead| df =dmy-all}}."</ref> Med Rastislavovo vladavino je bila Nitranska kneževina kot apanaža dana njegovemu nečaku [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolku I.]]{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Uporniški Svetopolk se je povezal s Franki in leta 870 strmoglavil svojega strica. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Svetopolk I. (871–894) prevzel naziv kralja (''rex''). Med njegovo vladavino je Velikomoravska dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Pripadale ji niso samo Moravska in Slovaška, temveč tudi današnja severna in osrednja [[Madžarska]], [[Spodnja Avstrija]], [[Češka]], [[Šlezija]], Lužica, južna [[Poljska]] in severna [[Srbija]]. Natančne meje so še vedno predmet razprav.{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} {{sfn|Tóth|1998|p=199}} Svetopolk se je upiral tudi napadom polnomadskih ogrskih plemen {{sfn| Kirschbaum |1995|p=25}} in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], čeprav je včasih prav on najel Madžare za vojno proti [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodni Frankovski]].{{sfn|Benda|1981|p=51}} Leta 880 je papež [[Papež Janez VIII.|Janez VIII.]] v Velikomoravski ustanovil neodvisno cerkveno provinco z nadškofom Metodom na čelu. Za nitranskega škofa je imenoval tudi nemškega klerika [[Vihing]]a. Svetopolka sta po njegovi smrti leta 894 nasledila njegova sinova [[Mojmir II. Moravski|Mojmir II.]] (894–906?) in [[Svetopolk II. Moravski|Svetopolk II.]] kot kralj Velikomoravske oziroma knez Nitre.{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Brata sta se začela prepirati za prevlado nad celotno državo. Velikomoravska, oslabljena zaradi notranjih sporov in nenehnih vojn z Vzhodno Frankovsko, je izgubila večino svojih obmejnih ozemelj. Medtem so ogrska plemena, potem ko so utrpela poraz z nomadskimi [[Pečenegi]], zapustila svoja ozemlja vzhodno od [[Karpati|Karpatov]], vdrla v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in okoli leta 896 začela postopoma osvajati ozemlje.{{sfn|Tóth|1998|pp=189–211}} Napredovanje Madžarov so morda spodbujale nenehne vojne med državami v regiji, katerih vladarji so jih občasno najemali za sodelovanje v njihovih bojih.{{sfn|Kristó|1996|pp=84–85}} Mojmir II. in Svetopolk II. sta verjetno umrla v bitkah z Madžari med letoma 904 in 907, ker njuni imeni po letu 906 v pisnih virih nista več omenjeni. V treh bitkah (4.–5. julija in 9. avgusta 907) pri Brezalauspurcu<ref name="GoogleBooks-3191479">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=3orG2yZ9mBkC&pg=PA23 |title=Slovak History |isbn=978-0-86516-444-4 |date=January 2002 |publisher=Bolchazy-Carducci Publishers |page=23 |author1=Viliam Cicaj |author2=Vladimir Seges |author3=Julius Bartl |author4=Dusan Skvarna |author5=Robert Letz |author6=Maria Kohutova}}</ref> (zdaj [[Bratislava]]) so Madžari premagali bavarske vojske. Zgodovinarji to leto tradicionalno postavljajo za datum razpada velikomoravske države. Velikomoravska je za seboj pustila trajno zapuščino v srednji in vzhodni Evropi. [[Glagolica]] in njena naslednica [[cirilica]] sta se razširili v druge slovanske države in začrtali novo pot v njihovem kulturnem razvoju. Upravni sistem Velikomoravske je morda vplival na razvoj uprave [[Ogrska|Ogrske kraljevine]].<ref>Kurhajcová, A. (2015). The representation of great moravia and its fall in Hungarian/Magyar historiography during the period of dualism. Codrul Cosminului, 21(2), 169-188.</ref> ===Visoki srednji vek=== ====Naselitev Madžarov v 10. stoletju==== [[Slika:Europe around 900.jpg|thumb|left|250px|Evropa okoli leta 900]] Med letoma 895 in 902{{sfn|Györfy|2003|p=}} so Madžari postopoma vzpostavili svojo oblast nad Panonsko nižino. Čeprav nekateri sodobni viri omenjajo, da je Velikomoravska izginila brez sledu in da so njeni prebivalci odšli, arheološke raziskave in krajevna imena kažejo na kontinuiteto slovanskega prebivalstva v rečnih dolinah notranjih Zahodnih Karpatov.{{sfn|Kristó|1996|pp=131–132, 141}}<ref name='Kniezsa'>{{cite book | last = Kniezsa | first = István | title = Magyarország népei a XI. században | publisher = Lucidus Kiadó | year = 2000 | page = 26 | isbn = 978-963-85954-3-0}}</ref> Najstarejši madžarski grobovi v regiji Medzibordožie na Slovaškem so datirani v konec 9. in začetek 10. stoletja. Grobovi kažejo na relativno kratko bivanje brez kasnejše stalne naselitve.<ref name="ruttkay">{{cite journal |last=Ruttkay |first=Alexander |author-link=|title=O maďarsko-slovanských vzťahoch po rozpade Veľkej Moravy. Na prahu vzniku Uhorska |url=http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |journal=Historická Revue |year=2002 |issue=5 |access-date=19 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729135041/http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |archive-date=29 July 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Najdbe v najjužnejših delih Slovaške so datirane v obdobje med letoma 920 in 925 in so uvrščene predvsem med grobove bojevniškega tipa, se pravi osamljene grobove in manjše skupine grobov. Med letoma 930 in 940 so se večje skupine Madžarov začele seliti v južne dele današnje Slovaške, vendar niso prečkale meje Bratislava, Hlohovec, Nitra, Levice, Lučenec, Rimavská Sobota. Ozemlje, ki ga je doletela ta zgodnja naselitev, pokriva približno 15 % današnje Slovaške (7500 km²). Madžarska naselja iz teh prvih dveh valov niso dokumentirana v najbolj rodovitnih regijah Trnavske uprave, Považja severno od Hlohovca, Ponitrija severno od Nitre in Vzhodnoslovaške nižine.<ref name="ruttkay"/> Začetno naseljevanje ni povzročalo konfliktov in v 10. stoletju sta obe populaciji sobivali. Na jugu Slovaške so Madžari, ki so spremenili svoj nomadski način življenja in se za stalni naselili, pogosto ustanovili svoje vasi v bližini starejših slovanskih naselij. Občasno so se jim pridružili in uporabljali ista pokopališča.<ref>{{cite web |url=http://www.nogradhistoria.eu/data/files/187557951.pdf |title=Maďarsko-slovenská kontaktová zóna v Poiplí v jej historickej a kultúrnej retrospektíve |last=Botík | first=Ján |access-date=19 April 2015}}</ref> V 11. stoletju so razlike med slovanskimi in madžarskimi grobovi izginile.{{efn| Pokristjanjevanje Madžarov je na primer vplivalo na pogrebni obred in običaje, kot je pokop z deli konj in konjske opreme.}}{{sfn|Pintérová|2007|p=142}} Arheološke raziskave so bistveno spremenile pogled na poselitev severnih delov države.<ref name="ruttkay"/> Poleg južnih delov in rečnih dolin Nitre in Váha je bila relativno visoka gostota prebivalstva opazna zlasti v Spiški regiji z dolino reke Poprad in Turčijsko kotlino. Liptov in Zvolenska kotlina, Žilinska kotlina, osrednja Orava in severni Šariš so bili precej redko poseljeni.<ref name="ruttkay"/> Po padcu moravske države so se nekateri plemiči, ki niso imeli lastnih posesti, pridružili ogrski vojski in sodelovali v njenih napadih v drugih delih Evrope. Kronisti zgodnje zgodovine Ogrske so zapisali, da so pomembne plemiške družine kraljestva izhajale bodisi od voditeljev madžarskih plemen bodisi od priseljencev, vendar nobene od njih niso povezovali z Velikomoravsko. Arheološke najdbe dokazujejo, da severno od zgoraj omenjene črte niso preživele le starejše naselbinske strukture, temveč tudi teritorialna uprava, ki so jo vodili domači magnati.{{efn|To starejšo hipotezo so soglasno potrdili arheološki dokazi iz Ducového in Nitrianske Blatnice. Hipoteza je kljub temu sporna.}}{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Velikomoravskega ali verjetno velikomoravskega porekla bi lahko bil klan Hunt-Pázmán (Hont-Pázmány).<ref name="lukacka">{{cite book| last =Lukačka| first =Ján| title =Formovanie vyššej šľachty na západnom Slovensku| publisher =Mistrál| year =2002| location =Bratislava}}</ref>{{sfn|Novák|1994|p=7}} Ozemlje današnje Slovaške se je v začetku 10. stoletja postopoma vključevalo v razvijajočo se novo državo, bodoče Ogrsko kraljestvo. ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') omenja, da je Huba, poglavar enega od sedmih madžarskih plemen, prejel posesti okoli Nitre in reke Žitave. Po ''[[Gesta Hunnorum et Hungarorum]]'' (''Dejanja Hunov in Madžarov'') se je nek drug plemenski voditelj, Lél, naselil v okoli Hlohovca (madžarsko: Galgóc) in se po madžarski zmagi nad Moravci ustalil v okolici Nitre.{{sfn|Kristó|1994|p=448}} Sodobni avtorji trdijo tudi, da je severozahodne dele Panonske nižine zasedlo eno od madžarskih plemen.{{sfn|Kristó|1994}} ==== ''Tercia pars regni'' ali Nitranska vojvodina (11. stoletje)==== [[Slika:Duchy of nitra 11th century.png|right|250px|thumb|alt=Duchy of Nitra| Meje Nitranske kneževine, ki jih je predlagal Ján Steinhübel na podlagi opisa južnih meja [[Poljska|Poljske]] pod kraljem [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom Hrabrim]] (vladal 992–1025) v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja]] [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|250px|right|Današnja Slovaška kot del Poljske pod vladavino Boleslava Hrabrega (vladal 992–1025); meje Poljske so prikazane na podlagi poročila v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja; strokovnjaki kronike na splošno nimajo za povsem zanesljivo]] Razvoj bodoče Ogrske kraljevine se je začel v času vladavine velikega kneza [[Géza I. Ogrski|Géze]] (pred 972–997), ki je razširil svojo oblast na ozemlje današnje Slovaške zahodno od reke Garam/Hron.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=30}} Geza je bil leta 972 ali malo kasneje krščen, vendar ni nikoli postal prepričan kristjan. Po tem se je zelo razlikoval od svojega sina [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki ga je nasledil leta 997.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=28, 32}} Nekateri avtorji trdijo, da je Štefan po poroki z [[Gizela Bavarska|Gizelo Bavarsko]] od očeta prejel za apanažo Nitransko vojvodino.<ref name='Történeti Földrajz'>{{cite book | last = Győrffy | first = György | title = Az Árpád-kori Magyarország történeti földrajza ''The Historical Geography of Hungary in the age of the Árpáds'' | publisher = Akadémiai Kiadó | year = 1998 | location = Budapest | page = 332 | isbn = 978-963-05-7504-1}}</ref> Po Gézovi smrti je ogrski prestol zahteval Arpadovec Kopani, pogan, ki ga je Štefan s pomočjo ženinega nemškega spremstva premagal.{{sfn|Kristó|Makk|1996|pp= 34–36}} Slovaška ljudska pesem omenja, da je Štefan lahko premagal svojega poganskega nasprotnika le s pomočjo slovaških bojevnikov iz Bíne.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po mnenju Istvána Bónyja bi slovaška pesem lahko bila prevod madžarske ljudske pesmi, saj leta 1664 nobeden od prebivalcev Bíne ni bil Slovak.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po zmagi je Štefan od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] prejel krono in bil leta 1000 ali 1001 kronan za prvega ogrskega kralja. Kraljevina Ogrska je sprejela dele nekdanje velikomoravske državne organizacije,{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}}<ref name="sedlak">{{cite book| last =Sedlák| first =Vincent| chapter=Onomastika a historiografia|title =Príspevky k slovenským dejinám| editor=Karin Fábrová| publisher =Prešovská univerzita v Prešove| year =2005| location =Prešov| chapter-url=http://www.pulib.sk/elpub/FF/Fabrova1/index.htm}}</ref> vendar zgodovinarji o tem niso dosegli soglasja. Še vedno se razpravlja na primer o tem, ali je oblikovanje osnovne upravne enote (madžarsko: vármegye) v kraljestvu sledilo tujim (frankovskim, bolgarskim, moravskim ali otonskim) vzorcem ali je šlo za ogrsko inovacijo.{{sfn|Kristó|1988|pp=21–100}} Prav kralj Štefan (vladal 1000/1001–1038) je verjetno na ozemlju današnje Slovaške ustanovil vsaj osem okrožij (vármegye): Abov (madžarsko: Abaúj), Boršod (madžarsko: Borsod), [[Esztergom]], Hont, [[Komarno, Slovaška|Komárno]] (madžarsko: Komárom), [[Nitra]] (madžarsko: Nyitra), Tekov (madžarsko: Bars) in Zemplín (madžarsko: Zemplén).{{sfn|Kristó|1988|pp=333, 352–353, 370, 374, 396, 398–399, 411}} Redko poseljeni severni in severovzhodni deli današnje Slovaške so postali kraljevi zasebni gozdovi.{{sfn|Kristó|1988|p=377}} Štefan je v svojem kraljestvu ustanovil tudi več škofij. V 11. stoletju je bilo ozemlje današnje Slovaške razdeljeno med Estergomsko nadškofijo, ustanovljeno okoli leta 1000, in njeno sufragansko Egersko škofijo, ustanovljeno med letoma 1006 in 1009.{{sfn|Kristó|1988|pp=331, 395}} Okoli leta 1015 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav]] zavzel nekaj ozemelja današnje Slovaške vzhodno od reke Morave. Kralj Štefan je ta ozemlja ponovno zavzel leta 1018.{{sfn|Makk|1993|pp=48–49}} Po smrti kralja Štefana se je njegovo kraljestvo zapletlo v notranje spore med pretendenti na njegovo krono. V spore se je vmešal tudi sveti rimski cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]]{{sfn|Benda|1981|pp=83-85}} Leta 1042 je Henrik zavzel nekaj današnje Slovaške vzhodno od reke Hron in jih podelil kraljevemu bratrancu Béli. Zasedeno ozemlje so po umiku cesarjeve vojske ponovno zavzele čete kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]].{{sfn|Makk|1993|p=61}} Leta 1048 je ogrski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] odstopil tretjino svojega kraljestva (''Tercia pars regni'') v apanažo svojemu bratu, vojvodi Béli.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=79}} Vojvodove posesti so bile osredotočene okoli Nitre in Biharja ([[Romunščina|romunsko]]: Biarea v današnji [[Romunija|Romuniji]]).{{sfn|Kristó|1994|p=261}} V naslednjih 60 letih so ''Tercia pars regni'' ločeno upravljali člani dinastije Árpádov: vojvode [[Géza Ogrski|Géza]], [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav]], [[Lampert Ogrski|Lampert]] in Álmos.{{sfn|Kristó|1994|p=}} Vojvode so sprejeli kraljevo nadoblast, vendar so se nekateri od njih - Béla, Géza in Álmos, uprli kralju, da bi pridobili krono. Pri tem so se povezovali z vladarji sosednjih držav, na primer [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[Češka|Češke]].{{sfn|Benda|1981|pp=85-100}} Zgodovina ''Tercia pars regni'' se je končala leta 1107, ko je ogrski kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] izkoristil romanje svojega brata, vojvode Álmosa, v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] okupiral njena ozemlja.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=145}} Vojvoda Álmos je po vrnitvi poskušal ponovno zasesti svoja nekdanja ozemlja z vojaško pomočjo svetega rimskega cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]], vendar mu to ni uspelo in je bil prisiljen sprejeti status quo. ===Mongolska invazija (1241-1242)=== {{glavni|Mongolski vpadi v Evropo}} [[Slika:Spisska nova ves...castle.jpg|thumb|right|250px|[[Mongolski vpadi v Evropo|Mongolska invazija]] v Eropo v 13. stoletju je privedla do graditve mogočnih gradov, kot je [[Spiški grad]]]] Leta 1241 so Mongoli napadli in opustošili severozahodne dele Ogrskega kraljestva. Aprila 1241 je mongolska vojska blizu Hrozenkova prečkala mejo z Moravsko. [[Grad Trenčín]] je vzdržal njihov napad, bližnji kraji pa so bili izropani in nekateri od njih nikoli več obnovljeni. Mongoli so se od tam obrnili proti jugu in opustošili območja ob rekah [[Váh]] in Nitra. Napadu so se lahko uprli le močni gradovi, npr. Trenčín, Nitra in Filakovo (madžarsko: Fülek){{sfn|Kristó|1994|p=664}} in utrjena mesta. Del nezaščitenega prebivalstva je pobegnil v hribe, kjer je zgradil gradišča in tabore. Najbolj prizadeta območja so bila jugozahodna Slovaška in Spodnje Pohronje do Zvolena in Zemplína. Ocenjuje se, da je zaradi lakote in epidemij umrla vsaj tretjina prebivalstva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske je državo napadel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Julija 1242 je njegova vojska dosegla Hlohovec, vendar je ogrska vojska, predvsem po zaslugi vojakov iz Trenčinske in Nitranske županije, napad odbila.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} Trenčinski župan Bohumír (Bogomir), ki je imel pomembno vlogo pri zmagi nad avstrijsko vojsko, je kasneje poveljeval vojski, poslani na pomoč [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavu V. Sramežljivemu]], zetu ogrskega kralja, ki ga je napadel [[Konrad I. Mazovski]]. Vojsko so sestavljali predvsem vojaki iz etnično slovaških županij.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} ====Razvoj županij in mest==== V 11. do 13. stoletju se je postopoma razvijala državna uprava. Z delitvijo obstoječih in s širjenjem ozemja proti severu so bile ustanovljene nove grofije, med njimi današnja Bratislava (slovaško: Prešporok, madžarsko: Pozsony), Trenčín, Gemer-Malohont (madžarsko: Gömör-Kishont) in Novograd (madžarsko: Nógrád). Kraljevi zasebni gozdovi okoli Zvolena in gradu Šariš (madžarsko: Sáros) so bili organizirani v "gozdne grofije".{{sfn|Kristó|1994|p=594}}{{sfn|Kristó|1988| pp=341, 350, 378, 385–387}} Kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] je na današnjem Slovaškem ustanovil ali ponovno ustanovil tretjo škofijo.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=144}} Nekatera mesta na današnjem Slovaškem so že pred mongolsko invazijo dobila posebne privilegije: [[Trnava]] leta 1238, Starý Tekov leta 1240, Zvolen in Krupina pa pred letom 1241.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske leta 1242 je bilo po ukazu kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] zgrajenih ali okrepljenih več gradov, med njimi Komárno, Beckov (madžarsko: Beckó) in Zvolen.{{sfn|Kristó|1994|p=771}} Poleg relativno dobro razvite mreže gradov so postala pomembna tudi utrjena srednjeveška mesta, ki naj bi imela tako gospodarsko kot obrambno vlogo. Ozemlje današnje Slovaške je bilo bogato s surovinami, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[železo]] in [[Sol|sol]], zato se je v regiji postopoma razvilo [[rudarstvo]].{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82}} Razvoj rudarstva in trgovine je tako okrepil položaj nekaterih naselij, da so dobila kraljeve priveligije.{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82, 84, 479–480, 598, 716–717}}<ref name='juck'>{{cite book | last = Juck | first = Ľubomír | title = Výsady miest a mestečiek na Slovensku (1238–1350) | publisher = Veda | year = 1984 | location = Bratislava }}</ref><ref name="slovensko">{{cite book| author=Tibenský, Ján| title =Slovensko: Dejiny| publisher =Obzor| year =1971| location =Bratislava}}</ref> Med najzgodnejšimi mesti z mestnimi pravicami so bila Spišské Vlachy (1243), Košice (pred 1248), Nitra (1248), Banská Štiavnica (1255), Nemecká Ľupča (1263), Komárno (1269), Gelnica (pred 1270), Bratislava (1291) in Prešov, Veľký Šariš in Sabinov leta 1299.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|1994|pp=102, 238, 370, 499}} [[Sasi]] v Spišu (nemško: Zips) so leta 1271 dobili kolektivno listino ogrskega kralja [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]]{{sfn|Kristó|1994|pp=619}} Kolonizacija severnih delov Kraljevine Ogrske se je v tem obdobju nadaljevala. V sodobnih dokumentih so valonski, nemški, madžarski in slovanski prišleki, ki so se naselili na redko poseljenem ozemlju, omenjeni kot so "gostje" (''hospes'').{{sfn|Kristó|1994|pp=619, 636, 652, 709–710}} Sodobni dokumenti omenjajo, da so v zahodne dele današnje Slovaške prišli naseljenci predvsem iz Moravske in Češke, medtem ko so se v severne in vzhodne dele naselili [[Poljaki]] in [[Rusini]].{{sfn|Kristó|2003|pp=90–100}} Nemški priseljenci so imeli pomembno, a ne izključno vlogo pri razvoju mest. Manjše skupine Nemcev so bile na slovaškem ozemlju prisotne že pred mongolsko invazijo, vendar se je njihovo priseljevanje znatno povečalo šele v 13. in 14. stoletju.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|2003|pp=135, 137}} Takrat so na tem ozemlju že obstajala naselja z relativno visoko razvitim gospodarstvom,{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} potem pa so Nemci, ki so prihajali iz gospodarsko in upravno naprednejših regij, uvedli nove oblike proizvodnje in upravljanja, nov pravni sistem in kulturo. Nemški gostje so se naselili v Zgornjem in Spodnjem Spišu, rudarskih mestih v osrednji Slovaški, njihovi širši okolici in številnih krajih v zahodni Slovaški: Bratislavi, Trnavi in vinorodnih mestih v Malih Karpatih. V srednjem veku je današnja Slovaška spadala med najbolj urbanizirane regije Ogrske kraljevine in je tvorila pomembno kulturno in gospodarsko osnovo kraljevine.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=38}} Iz odloka kralja [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Jagelonskega]] (1498) je razvidno, da se je šest od desetih najpomembnejših mest v njegovem kraljestvu nahajalo na ozemlju današnje Slovaške: [[Košice]], [[Bratislava]], [[Bardejov]], [[Prešov]], [[Trnava]] in [[Levoča]].{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Leta 1514 se je na Slovaškem nahajala več kot polovica kraljevih mest in svobodnih rudarskih mest kraljestva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Ob koncu srednjega veka je imelo urbani značaj še približno dvesto drugih naselij. Pred letom 1500 je v pisnih dokumentih omenjenih 2476 naselij. Rudarska mesta na Slovaškem so pomembno prispevala k gospodarstvu Ogrske kraljevine. Okoli sredine 14. stoletja je samo Kremnica proizvedla 400 kg zlata na leto.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} [[Banská Štiavnica]] in [[Banska Bistrica|Banská Bystrica]] sta proizvedli znaten delež srebra. V drugi polovici 14. stoletja je Ogrska proizvedla približno 25 % celotne evropske proizvodnje srebra.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} Mesta so se za obrambo svojih privilegijev in skupnih interesov združevala v sindikate in združenja. Najpomembnejši sindikati so bili Skupnost Spiških Sasov (nemško: Zips), ki se je kasneje zmanjšala in postala znana kot Provinca štiriindvajsetih spiških mest, sindikat Spodnjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta v osrednji Slovaški, Pentapolis - zveza svobodnih kraljevih mest na današnjem vzhodnem Slovaškem in sindikat Zgornjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta na vzhodnem Slovaškem in dve na današnjem Madžarskem.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|pp=45-47}} Prebivalci privilegiranih mest so bili večinoma nemškega porekla. Sledili so jim Slovaki in v manjšem, številu Madžari.{{efn|Madžarsko prebivalstvo je prevladovalo v svobodnem kraljevem mestu Komárno, v drugih pomembnih mestih, kot sta Košice ali Nitra, pa je živelo skupaj z znatnim nemškim in slovaškim prebivalstvom. Slovaki so imeli veliko večino v Trenčinu.}}{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=51}}{{sfn|Štefánik|Lukačka|2010}}{{sfn|Kristó|1994|pp=84, 479–480, 598}} Kraljevi privilegiji dokazujejo, da je bilo več družin razvijajočega se lokalnega plemstva, med njimi družine Zathureczky, Pominorszky in Viszocsányi, slovanskega porekla.{{sfn|Kristó|2003|pp=88, 93}} Prisotnost Judov v več mestih (Bratislava, Pezinek) je dokumentirana vsaj od 13. stoletja dalje. Poseben status Judov je leta 1251 potrdila listina ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] Delovanje Judov so kljub temu omejevale odločitve lokalnih oblasti, tako da na primer niso mogli opravljati javnih funkcij in niso mogli imeti v lasti zemlje.{{sfn|Kristó|2003|p=185}} Podobne omejitve so veljale tudi za [[Muslimani|muslimane]], ki so živeli predvsem v nitranski regiji. Muslimani so do konca 13. stoletja povsem izginili, ker so se morda spreobrnili v krščanstvo.{{sfn|Kristó|2003|pp=52–53}} ====Obdobje oligarhov (1290–1321)==== [[Slika:Oligarch domains 1301 1310.png|thumb|right|300px|Domene ogrskih oligarhov (1301-1310)]] Zadnja desetletja 13. stoletja so zaznamovala nesoglasja znotraj kraljeve družine in med različnimi skupinami aristokratov.{{sfn|Benda|1981|pp=158-187}} Propad kraljeve oblasti in vzpon nekaterih močnih aristokratov sta povzročila preobrazbo upravnega sistema. Grofije, ki so bile osnovne enote kraljeve uprave (kraljeve grofije), so se postopoma preoblikovale v avtonomne upravne enote lokalnega plemstva (plemiške grofije), vendar lokalno plemstvo ni moglo ustaviti vzpona oligarhov.{{sfn|Kristó|1994|p=484}} Po mongolski invaziji se je med posestniki začelo tekmovanje. Vsi so si prizadevali zgraditi grad, z dovoljenjem kralja ali brez njega.{{sfn|Fügedi|1986|p=138}} Tekmovanje je sprožilo proces diferenciacije med plemiškimi družinami, saj so plemiči, ki so lahko zgradili grad, lahko razširili svoj vpliv tudi na sosednje zemljiške posestnike.{{sfn|Fügedi|1986|p=138–142}} Konflikti med člani kraljeve družine so hkrati krepili moč aristokratov. Slednji so včasih od kraljev prejeli cele grofije, kar je povzročilo nastanek približno osmih ogromnih domen, ki so jim v 1290. letih vladali močni aristokrati.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} [[Slika:Oligarchs in the Kingdom of Hungary 14th century.svg|300px|thumb|Province Ogrskega kraljestva, ki so jim v zgodnjem 14. stoletju vladali močni oligarhi]] Na današnjem Slovaškem je bila večina gradov v lasti dveh močnih aristokratov, [[Amadej Aba|Amadeja Abe]] in [[Matija III. Čak|Matije III. Čaka]], ali njunih privržencev.{{sfn|Kristó|1994|p=664}} Po izumrtju dinastije Árpádovcev leta 1301 sta se oba mogotca pretvarjala, da sledita enemu od kandidatov za prestol, v praksi pa sta svoje domene pravljala neodvisno.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} Amadej Aba je vzhodne dele današnje Slovaške upravljal s svojega sedeža v [[Gönc]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=41}} Leta 1311 so ga pri južnih vratih v [[Košice|Košicah]] ubili morilci [[Karel I. Ogrski |Roberta Anžujskega]].{{sfn|Kristó|1994|p=42}} Matija III. Čak je bil dejanski vladar zahodnih ozemelj današnje Slovaške. Vladal je s svojega sedeža v [[Trenčín|Trenčin]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=447}} S sinovi umorjenega Amadeja Abe je sklenil zavezništvo proti Košicam. Robert Anžujski, ki je medtem postal kralj [[Karel I. Ogrski]], je Košicam poslal na pomoč svojo vojsko, ki je leta 1312 v bitki pri Rozgonyju/Rozhanovcah premagala Amadeja Abo.{{sfn|Kristó|1994}} Severozahodne grofije so kljub temu ostale v Abovi posesti do njegove smrti leta 1321, potem pa so kraljeve vojske brez odpora zasedle vse njegove gradove.{{sfn|Kristó|1994}} Presburška (Bratislavska) grofija je bila od leta 1301 do 1328 pod oblastjo avstrijskih vojvod, potem pa jo je ponovno zasedel kralj Karel I. Ogrski.{{sfn|Benda|1981|p=188}} ===Pozni srednji vek (14.–15. stoletje)=== Kralj Karel I. je po dvajsetletnem obdobju bojev proti svojim nasprotnikom in oligarhom uspel okrepiti osrednjo oblast v kraljestvu.{{sfn|Kristó|1994|pp=330–331}} Leta 1335 je sklenil trgovinska sporazuma s kraljema [[Ivan Češki|Ivanom Češkim]] in [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III. Poljskim]], ki sta povečala trgovanje na trgovskih poteh iz Košic v [[Krakov]] in iz Žiline v [[Brno]].{{sfn|Kristó|1994|p=389}} Kralj je potrdil privilegije 24 "saških" mest, okrepil posebne pravice [[Prešov]]a in podelil mestne privilegije Smolniku (madžarsko Szomolnok). V mestih današnje Slovaške so še vedno prevladovali nemški priseljenci, vendar ''[[Privilegium pro Slavis]]'', ki ga je [[Ludvik I. Ogrski]] 7. maja 1381<ref>Dušan Škvarna in sodelavci. ''Lexikón slovenských dejín''. 3. izdaja. Bratislava : Slovenské pedagogické nakladateľstvo – Mladé letá, 2006. ISBN 80-10-00872-9. str. 42</ref> podelil žilinskim Slovakom, kaže, da se je v bogatih mestih začel ustvarjati slovaški narod. Ludvik I. je Slovakom podelil polovico sedežev v občinskem svetu Žiline. Številna mesta, na primer Banská Bystrica, Bratislava, Košice, Kremnica in Trnava, so dobila status svobodnih kraljevih mest (''liberæ regiæ civitates'') in so bila od leta 1441 upravičena do svojih poslancev v skupščinah stanov kraljestva.{{sfn|Bán|1989a|p=42}}{{sfn|Bán|1989b|p=159}} [[Slika:Mátyás király országai.png|thumb|Ozemlje Matije Korvina]] V prvi polovici 14. stoletja se je prebivalstvo nekdanjih "gozdnih grofij" povečalo. Na njihovem ozemlju so bile ustanovljene nove grofije, med njimi Orava, Liptov, Turiec in Zvolen v severnih delih današnje Slovaške.{{sfn|Kristó|1988|pp=380–383}} V Spiški regiji so nekateri segmenti prebivalstva prejeli posebne privilegije: 24 "saških" mest je oblikovalo avtonomno skupnost, neodvisno od grofije Spiš, "plemiči z desetimi sulicami" pa so bili organizirani v posebno avtonomno upravno enoto ("sedež").{{sfn|Kristó|1994|pp=393, 619}} Leta 1412 je kralj Sigismund 13 "saških" mest dal za [[hipoteka|hipoteko]] poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]], tako da so do leta 1769 dejansko pripadala Poljski.{{sfn|Bán|1989b|pp=174-175}} Od 1320. let je bila večina ozemlja današnje Slovaške v lasti kraljev, vendar so na tem ozemlju imeli posesti tudi prelati in plemiške družine, na primer družine Drugeth, Szentgyörgyi in Szécsényi.<ref name='Magyarország története (1301–1526)'>{{cite book | last1 = Engel | first1 = Pál | last2 = Kristó | first2 = Gyula | last3 = Kubinyi | first3 = András | title = Magyarország története - 1301–1526 ''(The History of Hungary—1301–1526)'' | publisher = Osiris | year = 1998 | location = Budapest | isbn = 978-963-379-171-4}}</ref> Decembra 1385 je bodoči kralj Sigismund, ki je bil takrat ogrski princ soprog kraljice Marije, zastavil ozemlja današnje Slovaške zahodno od reke Vah svojima bratrancema, [[Jošt Moravski|Joštu]] in [[Prokop Moravski|Prokopu Moravskemu]]. Prvi je imel slovaško ozemlje v lasti do leta 1389, drugi pa je ohranil svojo oblast nad nekaterimi ozemlji do leta 1405.{{sfn|Benda|1981|pp=228-241}} Kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] (1387–1437) je med svojim vladanjem svojim privržencem, na primer članom družin Cillei, Rozgonyi in Perényi, podelil obsežna ozemlja. Eden njegovih glavnih svetovalcev, Poljak [[Stibor Stiboriški]], je bil "gospodar celotnega Váha", kar se je nanašalo na njegovih 15 gradov ob tej reki.{{sfn|Fügedi|1986|pp=314–323}} Po smrti kralja [[Albreht II. Nemški|Albrehta II. Nemškega]] leta 1439 je med privrženci prestolonaslednikov izbruhnila državljanska vojna.{{sfn|Benda|1981|pp=259-270}} Kraljica vdova [[Elizabeta Luksemburška]] je najela češke najemnike pod vodstvom [[Jan Jiskra|Jana Jiskre]], ki so zavzeli več mest na ozemlju današnje Slovaške, med njimi Kremnico, Levočo in Bardejov, in večino njih obdržali do leta 1462, ko se je Jan Jiskra predal kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]].{{sfn|Benda|1981|p=279}} Matija Korvin je bil sin [[János Hunyadi|Ivana Huyadija]], najbogatejšega plemiča na Ogrskem. Za svoj glavni cilj si je zadal zatiranje bratovščin in v letu kronanja so njegove čete premagale brate pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Njihov zadnji tabor je bil osvojen leta 1467 v Velikih Kostolanih. Steber moči Matije Korvina je bila stalna najemniška vojska, znana kot črna vojska.<ref>Kónya Peter in soavtorji. ''Dejiny Uhorska: (1000 – 1918)''. Prešov: Vydavateľstvo Prešovskej univerzity, 2013. str. 151-152. ISBN 978-80-555-0921-1.</ref> V Bratislavi je leta 1465 ustanovil [[Universitas Istropolitana]], prvo univerzo na Slovaškem. Korvin je bil podpornik umetnosti in izobraževanja in na svoj dvor vabil učenjake iz vse Evrope. Njegova vladavina je povezana tudi s prodorom [[Humanizem|humanizma]] in [[Renesansa|renesanse]] na Ogrsko. Umrl je leta 1490 brez zakonitih potomcev. Imel je le nezakonskega sina Ivana. ====Jagelonci==== Prazen ogrski prestol so ponovno zasedli [[Jagelonci]], tokrat prek [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Ogrskega]]. Med drugimi kandidati za prestol so bili Vladislavov mlajši brat Ivan Albreht, [[Maksimilijan I. Habsburški]], Korvinov nezakonski sin Ivan in Korvinova vdova Beatrica Aragonska. Vladislava II. je izvolilo ogrsko plemstvo v upanju, da bo postal voljno orodje v njihovih rokah. Pred prevzemom prestola je moral Vladislav sprejeti pogoja, da bo odpravil izredni davek, ki ga je uvedel Korvin, in da se bo o vseh pomembnih vprašanjih posvetoval s kraljevim svetom. Nezadovoljni Ivan Albreht je kmalu po Vladislavovem kronanju vdrl v vzhodno Slovaško, a so ga kraljeve čete premagale. Leta 1491 je poskušal ponovno zavzeti prestol z napadom s severa in bil naslednje leto ponovno poražen, potem pa je s kraljem sklenil mir in se odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je vojskoval tudi s svetim rimskim cesarjem Maksimilijanom I. Habsburškim, ki je zasedel vsa ogrska ozemlja v [[Avstrija|Avstriji]] in izgnal ogrske garnizije, ki so bile tam že od časa Matije Korvina. Po drugem, tokrat neuspelem napadu na Ogrsko, sta se monarha dogovorila za vzajemno nasledstvo [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Jageloncev, nakar se je Maksimilijan odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je moral soočiti tudi s kmečkim uporom pod vodstvom Jurija Doža, katerega vzrok je bila razglasitev [[križarske vojne]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Upor je bil leta 1514 zatrt, Jurija Doža pa so sežgali na grmadi. Med uporom in po njem je umrlo približno 50.000 ljudi, uvedena pa je bila tako imenovana "druga tlačanska doba". Vladislav je umrl leta 1516 in za seboj samo na Ogrskem pustil ogromen dolg v višini več kot 400.000 guldnov. Vladislav je bil tudi češki kralj. Na prestolu ga je nasledil njegov desetletni sin [[Ludvik II. Jagelo]]. Oče mu je zapustil dve propadli državi, Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko, ter velik dolg. Med Ludvikovim vladanjem se je anarhija še poglobila, samovolja plemstva pa je dosegla nezaslišane razsežnosti. V letih 1525–1526 se je moral Ludvik soočiti z uporom rudarjev v osrednji Slovaški in po njegovem zatrtju s širitvijo Osmanskega cesarstva.{{sfn|Kučera|2002|p=209-215, 228}} ====Habsburžani==== =====Boj za prestol in širitev Osmanskega cesarstva===== [[Ludvik II. Jagelo]] je bil kralj Češke in Ogrske od leta 1516 do 1526. V tistem času je na osmanski prestol prišel [[Sulejman I.]], znan kot Veličastni, ki je vladal od leta 1520 do 1566. Osmansko cesarstvo je od leta 1521 z veliko vojsko počasi prodiralo proti Ogrskemu kraljestvu in osvojilo in zasedlo prestolnici [[Beograd]] in [[Šabac]]. Šibki ogrski kralj je podcenil nevarnost in se šele leta 1526 z vojsko slabo organiziranega ogrskega plemstva odpravil proti veliki turški vojski. V [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 29. avgusta 1526 je bila ogrska vojska odločilno poražena, sam kralj pa je na begu padel s konja in utonil. Po zmagi v bitki pri Mohaču se je na Ogrskem za 175 let utrdila osmanska oblast.{{sfn|Kučera|2002|p=215}} Ozemlje nekdanjega Ogrskega kraljestva je bilo razdeljeno na tri dele: [[Budimski pašaluk]], ki je obsegal osrednjo in jugozahodno Ogrsko in je bil pod neposredno osmansko upravo, zapoljsko [[Transilvanija|Transilvanijo]], ki je bila [[vazal]] Osmanskega cesarstva, in Kraljevino Ogrsko, ki je bila na jugu omejena z Donavo in obrambnimi mejnimi trdnjavami (Komárno, Nové Zámky) in gradovi. Njeno ozemlje je torej obsegalo današnjo Slovaško in Transdanubijo, kjer je na [[Dunaj]]u prebival monarh [[Ferdinand I. Habsburški]]. [[Bratislava]] je z njegovim kronanjem leta 1526 postala kronsko mesto Kraljevine Ogrske. Ko je Osmansko cesarstvo leta 1541 zasedlo [[Budim]], so se v Bratislavo preselili vsi kraljevi uradi in večina ogrskega plemstva.{{sfn|Škvarna|2007|p=19-20}} Prazen ogrski prestol je leta 1526 zasedel avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški in ustanovil Habsburško dinastijo. Del ogrskega in hrvaškega plemstva je podpiral [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljskega]], ki je bil prav tako na hitro kronan leta 1526. Po Ivanovi smrti je njegova žena [[Izabela Jagelo]] dala za ogrskega kralja kronati njunega sina [[Ivan Žigmund Zapolja |Ivana Sigismunda]]. Ogrsko plemstvo je začelo državljansko vojno, ki se je končala z osmansko zasedbo osrednje Ogrske. Sulejman I. je Ivana Sigismunda imenoval za vladarja Transilvanije. Ogrska je bila dokončno razdeljena na tri dele, kar je bilo potrjeno z Drinopolskim mirom leta 1547. Ferdinand I. se je zavezal, da bo Osmanskemu cesarstvu letno plačeval 30.000 [[dukat]]ov. Mir ni trajal dolgo, saj so Habsburžani neuspešno poskušali zasesti Transilvanijo. Del južne Slovaške je nato kot del sandžaka prišel pod neposredno osmansko oblast. Osmani so pogosto izvajali roparske pohode na Slovaško. Nekatere vasi na ogrsko-osmanski meji so morale plačevati davke obema stranema, kar je povzročilo izseljevanje iz obmejnega območja. Poleg tega se je po Slovaški začelo širiti reformacijsko gibanje, [[luteranstvo]], ki ga oblast zaradi kritičnih političnih razmer ni mogla ustaviti. =====Protihabsburški upori stanov===== Ogrsko plemstvo, večinoma [[Protestantizem|protestantsko]], je bilo nezadovoljno z zaplembo premoženja in zvišanjem davkov s strani Habsburžanov. Zgodilo se je več uporov, v katerih so bili tudi boji med ogrskim plemstvom in cesarskimi vojaki. Leta 1604 je [[Štefan Bočkaj]] na Slovaškem začel upor proti Habsburžanom. Vsi ti upori so najbolj koristili Osmanom. Odprli so jim vrata na Ogrsko, kjer jim je uspelo osvojiti izgubljeni [[Esztergom]] in [[Pešta|Pešto]]. Bočkaj je zasedel vso vzhodno Slovaško in za svoj sedež izbral [[Košice]]. Sklenil je zavezništvo z Osmani in z njihovo pomočjo in s pomočjo slovaških plemičev osvojil južno Slovaško. V drugi polovici leta 1605 je imel pod svojo oblastjo skoraj vso Slovaško, razen glavnega ogrskega glavnega mesta Bratislave. Novembra istega leta se je slovaško plemstvo začelo pogajati o miru s Habsburžani, ker so Bočkajeve čete začele pleniti po državi in ker so se bali, da bodo Osmani obdržali zasedena ozemlja. Bočkaj je privolil v mir, saj se je bal, da bodo sklenili mir brez njega. Mir je bil sklenjen leta 1606. Plemstvu je bil vrnjen del privilegijev. Ko je leta 1618 izbruhnil upor čeških stanov, je [[Gabriel Bethlen]] izkoristil priložnost in s svojo vojsko, ki so jo sestavljali večinoma hajduhi in transilvanski Sikuli, napadel vzhodno Slovaško. Porazil je kraljevo vojsko in leta 1619 zasedel Košice. Bethlenova vojska, ki je takrat je štela že skoraj trideset tisoč mož, je napredovala skozi južno in osrednjo Slovaško proti zahodu in zasedla Levice, Trnavo in celo Bratislavo. Bethlen se je nato združil z uporniškimi češkimi stanovi in skupaj so napredovali proti [[Dunaj]]u. Napad je na Dunaj je preprečil [[Juraj III. Druget|Juraj Druget]] s poljskimi najemniki, ki je napadel vzhodno Slovaško in prisilil Bethlena k umiku. Bethlen je nato sklenil mir z ogrskim kraljem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]] Boji so se nadaljevali v drugi polovici leta 1620, ko so uporniki zasedli Nitro in odbili napad cesarske vojske na Bratislavo. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] so se Habsburžani lahko popolnoma osredotočili na vstajo na Slovaškem. Bethlen je postopoma izgubljal Bratislavo, Trnavo, vso osrednjo Slovaško in bil potisnjen vse do Košic. Tam je zbral vojsko in dosegel Rimavsko Soboto, porazil cesarsko vojsko v bitki pri Jalni in ponovno zasedel Trnavo in Nitro. Po teh uspehih je poskušal s pogajanji z Dunajem doseči primerne mirovne pogoje, kar mu je končno uspelo leta 1621/1622 z [[Mikulovski mir|Mikulovskim mirom]], vendar je moral odstopiti zasedena ozemlja. Bethlenov upor je dejansko zavaroval pridobitve Bočkajevega upora. Leta 1643 je izbruhnil upor [[Jurij I. Rakoczi|Jurija I. Rákóczija]], katerega cilja sta bila obraniti verske svobode ogrskega plemstva in potrditi plemiške privilegije. Upor, ki so ga podprli Osmani, se je končal se je leta 1645 z Linškim mirom. V prvi polovici 17. stoletja je izbruhnil ljudski upor [[Peter Časar|Petra Časarja]], imenovan tudi Časarjeva vstaja, ki je bil kruto zatrt, udeleženci pa usmrčeni. Zarota plemiških družin proti Habsburžanom leta 1669 je bila izdana. Habsburžani so bogate družine popolnoma uničili, jim zasegli premoženje in usmrtili voditelje. Leta 1678 je upor vodil [[Emerik Thököly]], ki se je zanašal na pomoč Osmanov. Osmani so leta 1683 dosegli Dunaj, a so bili poraženi, čemur je sledil postopen izgon Osmanov iz Ogrske. Izgon je bil končan leta 1685, s čimer se je končal tudi Thökölijev upor. Leta 1687 je prišlo do tako imenovanega prešovskega pokola, ki ga je organiziral habsburški general Anton Caraffa. Vojno sodišče je v [[Prešov]]u na smrt obsodilo vse glavne voditelje upora, ki jim ni uspelo pobegniti na osmansko stran. Med pobeglimi je bil tudi Thököli. Leta 1703 je izbruhnil zadnji protihabsburški upor, ki ga je vodil [[Franc II. Rákóczi]]. Upor se je od prejšnjih razlikoval po tem, da so v njem sodelovale tudi ljudske množice. Končal se je leta 1711 s [[Satumarski mir|Satumarskim mirom]], ki je končal tudi vse protihabsburške stanovske upore. =====18. stoletje===== Po sklenitvi Satumarskega miru je začelo slovaško gospodarstvo, opustošeno po letih vstaj, počasi okrevati. Pojavljati so se začele prve tovarne (Šaštín, Holíč) in ponovno se je začelo rudarjenje. Leta 1770 je bila v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] ustanovljena Rudarska akademija, prva tovrstna univerza na svetu. Slovaška javnost je do takrat delovala v manjših, neorganiziranih skupinah, a se je v 18. stoletju začela politično pomembneje združevati. Ogrski kralj je postal [[Karel VI. Habsburški]], ki ni imel zakonitih moških potomcev, ampak le hčer. Karel VI. je zato leta 1713 izdal [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], ki je zagotavljala dedovanje krone tudi po ženski liniji. Med prvimi znaki novega nacionalnega razmišljanja Slovakov je bila ''Apologija'' Jana Baltazarja Magina, prva obramba Slovakov pred obrekovanjem Madžarov, objavljena leta 1728. [[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|thumb|200px|[[Marija Terezija]]]] Po Karlovi smrti leta 1740 je na prestol prišla njegova hči [[Marija Terezija]]. Na začetku svojega vladanja se je morala spopadati z zahtevami drugih evropskih sil. [[Prusija|Pruski]] kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] je zahteval [[Šlezija|Šlezijo]], jo nato napadel in leta 1740/1741 zasedel. Francozi so s podporo Bavarcev in Sasov zasedli Češko. Bavarci so za češkega kralja razglasili princa [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII. Wittelsbacha]]. Vojne za avstrijsko nasledstvo so trajale do leta 1748. Izguba Šlezije je bila potrjena v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756–1763). Po vojnah je Marija Terezija spoznala, da vojaško in gospodarsko šibka Ogrska potrebuje reforme. Pri tem so ji pomagali številni znanstveniki in učenjaki, med njimi Slovaka Matej Bel in Adam František Kollár. Cesarica je reformirala vojsko. Vsi poveljniki so se morali seznaniti s sodobnimi vojaškimi praksami. Ustanovljala je tudi tovarne, več tudi na Slovaškem (Šaštín, Halič, Holíč). V kmetijstvu je podpirala gojenje novih poljščin. Reformirala je tudi sodstvo, omilila nekatere kazni in sprejela načelo, da so vsi državljani pred sodiščem formalno enaki. Leta 1767 je izdala tako imenovani [[Terezijanski urbar]], zemljiškoknjižni predpis, ki je urejal status tlačanov. Zemljiške knjige so morale biti pisane v jeziku ljudstva, se pravi na Slovaškem v slovaščini. Reforma šolstva, ''Ratio educationis'', je postavila temelje za naprednejše izobraževanje. Od leta 1765 je Marijin sovladar vladal sin [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Po materini smrti je prestol leta 1780 zasedel Jožef II. in nadaljeval z reformami. Leta 1781 je izdal tako imenovani [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in drugim nekatoliškim veroizpovedim podelil določene verske svoboščine. Leta 1785 je odpravil samoupravo sedežev in jo nadomestil z desetimi državnimi okrožji. Številne osrednje ogrske urade je preselil iz Slovaške v Budim in odpravil tlačanstvo na Ogrskem, leta 1781 na Češkem. Nekaj mesecev pred smrtjo je bil prisiljen preklicati vse reforme, razen Tolerančnega patenta in odprave tlačanstva. Umrl je leta 1790. ===== Slovaški narodni preporod===== Proces oblikovanja slovaškega naroda je bil izjemno težaven zaradi zatiranja s strani ogrskega plemstva, madžarskega nacionalizma in represij na ozemlju Slovaške. Branitelj slovaških pravic je postala inteligenca, zlasti duhovščina. Med glavnimi cilji je bil najpomembnejši uveljavitev knjižne [[Slovaščina|slovaščine]]. Prvi zagon za njen nastanek je dal katoliški duhovnik [[Jozef Ignác Bajza]], ki je leta 1783 napisal prvi roman v slovaščini z naslovom ''Dogodivščine in preizkušnje mladega Reneja''. Njegova oblika jezika se ni uveljavila in njegov sistem ni dobil privržencev. Preporodovci so se v tem obdobju razdelili v dva skupini: [[Katolištvo|katoliško]], ki so jo vodili Anton Bernolák, Jozef Ignác Bajza, Juraj Fándly in Ján Hollý, in [[Protestantizem|evangeličansko]] z glavnima predstavnikoma Jánom Kollárjem in [[Pavol Jozef Šafárik|Pavlom Jozefom Šafárikom]]. Slednji so zavračali uveljavitev knjižne slovaščine in so bili zagovorniki biblijske [[Češčina|češčine]] in enotnosti Čehov in Slovakov. Katoličani, imenovani tudi bernolákovci, so zagovarjali stališče, da so Slovaki samostojen narod in potrebujejo svoj jezik. [[Anton Bernolák]] je leta 1787 kodificiral standardno slovaščino, imenovano bernoláško narečje, ki je temeljila na zahodnoslovaškem narečju. Leta 1792 so bernolákovci v [[Trnava|Trnavi]] ustanovili Slovaško učeno družbo, združenje, ki je združevalo bernolákovce po vsej Slovaški in objavljalo knjige v bernoláškem narečju. V 40. letih 19. stoletja so se protestanti razdelili, ko je [[Ľudovít Štúr]] razvil standardni slovaški jezik, ki je temeljil na narečju iz osrednje Slovaške. Njegovi privrženci so poudarjali ločeno identiteto slovaškega naroda in edinstvenost njegovega jezika. Štúrovo različico so leta 1847 dokončno odobrili tako katoličani kot luterani in po več reformah ostaja kot standardna slovaščina. ====Madžarska revolucija leta 1848==== Med [[Revolucije leta 1848|madžarsko revolucijo]] leta 1848 so se slovaški nacionalistični voditelji postavili na stran Avstrijcev, da bi spodbudili odcepitev Slovaške od Ogrske znotraj avstrijske monarhije. Slovaški narodni svet je celo z Dunaja organiziral upor proti madžarski revolucionarni vladi, imenovan slovaška vstaja, katere cilj je bil enakopravnost Slovakov in pridobitve avtonomije znotraj Habsburške monarhije. Septembra 1848 je Slovaškemu narodnemu svetu uspelo organizirati kratkotrajno upravo zasedenih ozemelj, potem pa je dunajski cesarski dvor slovaške čete razpustil. Na drugi strani se je v ogrski revolucionarni vojski borilo na tisoče prostovoljcev z ozemlja današnje Slovaške, med njimi veliko Slovakov. [[Slika:KosickyDistrikt.png|thumb|right|300px| Zemljevid severnega dela habsburške Ogrske leta 1850, ki prikazuje dve vojaški okrožji z upravnima središčema na ozemlju današnje Slovaške (Bratislava in Košice)]] Po porazu madžarske revolucije so avstrijske oblasti začele zatirati madžarsko politično elito. Številni udeleženci revolucije so bili usmrčeni, zaprti ali prisiljeni oditi v emigracijo. Leta 1850 je bilo Kraljevina Ogrska razdeljena na pet vojaških okrožij oziroma provinc, od katerih sta dve imeli upravni središči na ozemlju današnje Slovaške: Vojaško okrožje Pressburg ([[Bratislava]]) in Vojaško okrožje [[Košice]]. Avstrijske oblasti so leta 1860 obe vojaški provinci ukinile. Slovaška politična elita je izkoristila obdobje novoabsolutizma dunajskega dvora in šibkost tradicionalne madžarske elite za promocijo svojih nacionalnih ciljev. Z ustanovitvijo vsedržavnega kulturnega društva Matica slovenská (1863), Slovaškega narodnega muzeja in Slovaške narodne stranke (1871) je najpomembnejše središče slovaškega narodnega gibanja postal [[Martin, Slovaška|Turški sveti Martin]] (madžarsko: Túrócszentmárton) v [[Žilinski okraj|Žilinskem]] okraju na severu Slovaške. ==== Avstro-ogrski kompromis leta 1867==== Zagon narodnega gibanja se je nenadoma končal po letu 1867, ko so bile habsburške posesti v srednji Evropi zaradi [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrskega kompromisa]] leta 1867 ustavno preoblikovane v dvojno monarhijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Ozemlje današnje Slovaške je bilo vključeno v ogrski del dvojne monarhije, v kateri je prevladovala madžarska politična elita, ki zaradi panslovanstva, separatizma in nedavnega stališča proti madžarski revoluciji leta 1848 ni zaupala slovaški eliti. Matico so obtožili panslovanskega separatizma in oblasti so jo leta 1875 razpustile. Enaka usoda je doletela tudi druge slovaške ustanove, vključno s šolami. Novi znaki narodnega in političnega življenja so se pojavili šele konec 19. stoletja. Slovaki so se zavedali, da se morajo v svojem boju povezati z drugimi. Eden od rezultatov tega zavedanja je bil Kongres zatiranih ljudstev Kraljevine Ogrske, ki je bil leta 1895 v [[Budimpešta|Budimpešti]] in je vznemiril ogrsko vlado. V svojem boju so Slovaki prejeli veliko pomoči od Čehov. Leta 1896 je bil v [[Praga|Pragi]] vzpostavljen koncept češko-slovaške vzajemnosti, ki naj bi okrepil češko-slovaško sodelovanje in podprl odcepitev Slovakov od Kraljevine Ogrske. Na začetku 20. stoletja je naraščajoča demokratizacija političnega in družbenega življenja grozila, da bo preplavila Avstro-Ogrsko monarhijo. Glavni bojni klic je bil poziv k splošni volilni pravici. V Kraljevini Ogrski je lahko volilo le 5 odstotkov prebivalcev. Slovaki so v trendu predstavniške demokracije videli možnost za zmanjšanje etničnega zatiranja in preboj v obnovljeno politično okolje. Slovaški politični tabor se je na začetku 20. stoletja razcepil na več frakcij. Vodje Slovaške nacionalne stranke s sedežem v Martinu so pričakovali, da se bodo mednarodne razmere spremenile v korist Slovakov, in so velik pomen pripisovali [[Rusija|Rusiji]]. Rimskokatoliška frakcija slovaških politikov pod vodstvom Andreja Hlinke se je osredotočila na manjše projekte in malo pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ustanovila politično stranko z imenom Slovaška ljudska stranka. Liberalna inteligenca, zbrana okoli revije Hlas (slovensko: Glas), je sledila podobni politični poti, vendar je večji pomen pripisovala češko-slovaškemu sodelovanju. Leta 1905 je nastala neodvisna Socialdemokratska stranka. [[Slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|300px|Zemljevid federalne Avstro-Ogrske, ki jo je načrtoval nadvojvoda Franc Ferdinand, s Slovaško kot eno od držav članic]] Slovaki so ne glede na to dosegli nekaj uspehov. Eden največjih je bil volilni dosežek leta 1906, ko je kljub zatiranju sedem Slovakov uspelo dobiti sedeže v skupščini. Ta uspeh je vznemiril vlado in okrepil tisto, kar so Slovaki imeli za zatiranje. Madžarizacija je dosegla vrhunec z novim zakonom o izobraževanju, znanim kot [[Apponyjev zakon]], poimenovan po ministru za šolstvo grofu Albertu Apponyju. Novi zakon je določal, da mora biti poučevanje [[Madžarščina|madžarščine]] vključeno kot predmet v učni načrt tudi tistih štiriletnih osnovnih šol, ki niso bile v lasti države, kot pogoj za državno financiranje teh šol. Madžarizacijo na lokalni ravni so podpirale tudi nevladne organizacije, kot je bilo Gornjeogrsko madžarsko izobraževalno društvo. Medetnične napetosti so se stopnjevale, ko je bilo med izgredi ob posvetitvi nove cerkve v Černovi blizu Ružomberoka ubitih 15 Slovakov. Domačini so želeli, da bi njihovo novo cerkev posvetil priljubljeni duhovnik in nacionalistični politik Andrej Hlinka. Hlinka je pomembno prispeval k izgradnji cerkve, vendar ga je njegov škof Alexander Párvy zaradi Hlinkove vpletenosti v narodno gibanje suspendiral z njegovega položaja in opravljanja vseh duhovniških funkcij. Suspenz je povzročil val solidarnosti s Hlinko po vsej Slovaški. Vaščani so poskušali doseči kompromisno rešitev in preklic suspenza ali odložiti posvetitev, dokler [[Sveti sedež]] ne razsodi o Hlinkovem primeru. Škof Párvy je vse predloge zavrnil in za posvetitelja imenoval slovaškega dekana Martina Pazúrika. Pazúrik je bil, tako kot Hlinka, politično aktiven v volilni kampanji, vendar je podpiral madžarske in madžarsko usmerjene politike ter nenehno zavzemal protislovaško stališče.<ref>{{cite book | last = Kuruc | first = Štefan | editor-last = Kucík | editor-first = Štefan | chapter = Katolícka cirkev na slovenskom území Uhorska na začiatku 20. storočia | trans-chapter = Catholic Church in the Slovak territory of the Kingdom of Hungary at the beginning of the 20th century | title = Mýtus a realita: medzinárodná konferencia 18. októbra 2007: zborník príspevkov z medzinárodnej vedeckej konferencie organizovanej Historickým ústavom Katolíckej univerzity v Ružomberku pri príležitosti stého výročia Černovskej tragédie | location = Ružomberok | publisher = Katolícka univerzita | year = 2008 | isbn = 978-80-8084-314-4 | page=70 }}</ref> Cerkev je bila posvečena na silo s pomočjo policije. Žandarji so v množici 300–400 vaščanov, ki so poskušali preprečiti konvoju duhovnikov, da bi vstopili v njihovo vas, ubili petnajst vščanov. Vseh petnajst žandarjev, ki so sodelovali v tragičnem dogodku, je bilo slovaškega porekla.<ref>{{cite book | last=Holec | first=Roman | title=Tragédia v Černovej a slovenská spoločnosť | trans-title=The tragedy in Černová and the Slovak society | location=Martin | publisher=Matica slovenská | year=1997 | isbn= 9788070904367 | page=117}}</ref> Vse to je še povečalo slovaško sovraštvo do ogrske oblasti in odpor proti njej, incident sam pa je opozoril mednarodno skupnost na kršitve narodnih pravic nemadžarskih manjšin. Pred izbruhom prve svetovne vojne je ideja o slovaški avtonomiji postala del načrta nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] za federalizacijo monarhije, ki ga je razvil s pomočjo slovaškega novinarja in politika Milana Hodže. Ta zadnji realistični poskus povezovanja Slovaške z Avstro-Ogrsko je bil opuščen zaradi atentata na nadvojvodo in začetka prve svetovne vojne. ==Češkoslovaška== [[Slika:Cesko-Slovensko1928.png|thumb||350px|Českoslovaška v medvojnem omdobju]] [[Slika:Milan Rastislav Štefánik.jpg|thumb|200px|[[Milan Rastislav Štefánik]]]] [[Slika:Tomáš G Masaryk1918.jpg|thumb|200px|[[Tomáš Garrigue Masaryk]]]] 28. oktobra 1918 je Slovaška postala del Češkoslovaške. Zasluge za ustanovitev Češkoslovaške republike gredo predvsem [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomášu Garrigueju Masaryku]], [[Edvard Beneš|Edvardu Benešu]] in med slovaškimi osebnostmi še posebej [[Milan Rastislav Štefánik|Milanu Rastislavu Štefániku]], ki je kot diplomat v službi Francije pomagal T. G. Masaryku in E. Benešu pri navezovanju stikov s predstavniki sil Antante. Aktivno je organiziral ustanovitev češkoslovaških legij, predvsem z rekrutiranjem slovaških in čeških vojakov cesarsko-kraljeve vojske, ki so dezertirali ali bili ujeti iz na italijanski in francoski fronti ter v Rusiji. Njegova organizacijska prizadevanja so privedla do ustanovitve disciplinirane in sposobne vojske, imenovane Češkoslovaške legije, ki je postala močan argument v diplomaciji med pogajanji o ustanovitvi nove države. Na domačem političnem prizorišču sta bila v dogajanja vpletena Milan Hodža in Vavro Šrobár. Tomáš Garrigue Masaryk je 14. novembra 1918 postal prvi predsednik države. Istega dne je bilo ustanovljeno ministrstvo s polnimi pooblastili za upravljanje Slovaške, ki ga je vodil Vavro Šrobár. Slovaška začasna vlada je imela sedež najprej v Skalici, nato v Žilini in od 4. februarja 1919 v [[Bratislava|Bratislavi]]. Bratislava je nato postala glavno mesto Slovaške. Prva ustava Češkoslovaške je bila sprejeta 29. februarja 1920. Temeljila je na francoski ustavi iz leta 1795 in [[Ustava Združenih držav Amerike|ameriški ustavi]]. Zakonodajno oblast je predstavljal Državni zbor, ki je imel 2 zbora. Po ustanovitvi Češkoslovaške je izbruhnila madžarsko-češkoslovaška vojna kot vojaški spopad med Češkoslovaško in Romunijo na eni strani ter Madžarsko sovjetsko republiko na drugi. Vojna se je dogajala v okviru širšega spopada, ki je vključeval boj za [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Podkarpatska Rutenija|Podkarpatsko Rutenijo]]. Trajala je do avgusta 1919. Med kaosom, ki je sledil razpadu Avstro-Ogrske, sta na delu slovaškega ozemlja kratek čas obstajali tudi tako imenovana Slovaška ljudska republika in Slovaška sovjetska republika. 11. decembra 1918 je Viktor Dvorčák kot predsednik Vzhodnoslovaškega narodnega sveta v Košicah razglasil tako imenovano Slovaško ljudsko republiko, ki je razglasila neodvisnost od Prage in tesno povezavo z Madžarsko. Dvorčák je kasneje postal predsednik te republike in vodja vlade.<ref>Dušan Kováč. [https://books.google.sk/books/about/Kronika_Slovenska_Slovensko_v_dvadsiatom.html?id=ict-AAAAMAAJ ''Kronika Slovenska'']. Fortuna Print, 1998-1999. Bratislava. ISBN 80-7153-174-X</ref> Za glavno mesto republike je bil izbran Prešov.<ref>Slovenská ľudová republika. Encyklopédia Slovenska, zv. V: R-Š. 1. izdaja. VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie, Bratislava, 1981. str. 318</ref> Tako imenovana Slovaška sovjetska republika s sedežem v Prešovu je obstajala od 16. junija do 7. julija 1919. Nastala je pod vplivom Madžarske sovjetske republike. Na čelu republike je bil češki revolucionar Antonín Janoušek. Po teoriji čehoslovaštva je v državi obstajala le čehoslovaška narodnost. Slovaki so veljali le za njen del z lastnim narečjem. Samo čehoslovaštvo je bil zgrajen zato, da bi bili Čehi in Slovaki skupaj številčnejši od Nemcev. Slovaki so tvorili večino le na ozemlju Slovaške, kjer so predstavljali skoraj tri četrtine prebivalstva. Za Slovake je imela vključitev v zvezo s Čehi daljnosežne, večinoma pozitivne posledice. Začel se je celovit politični, kulturni in izobraževalni preporod. Leta 1919 je bila ustanovljena [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerza Komenskega]] v Bratislavi, ki je bila velikega pomena za razvoj šolstva na slovaškem ozemlju. Leta 1922 je bilo uzakonjeno osemletno obvezno šolanje. Od leta 1926 je oddajal tudi slovaški radio. Stranke, ki so bile med prvo svetovno vojno pasivne, so v državi znova začele svobodno delovati. Na slovaško gospodarstvo je močno vplivala konkurenca razvitejše češke industrije, s katero se številne tovarne na Slovaškem niso mogle kosati. Gospodarske krize so imele tudi na Slovaškem tragične posledice. Prva se je zgodila po koncu prve svetovne vojne med letoma 1921 in 1923. Velika gospodarska kriza, ki jo je sprožil zlom newyorške borze, je državo prizadela med letoma 1929 in 1933. Začelo se je izseljevanje, ki je bilo neposredno povezano tudi z nezadovoljivim življenjskim standardom. Do leta 1937 se je iz države v tujino izselilo 104.000 ljudi. Od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja je postajal zunanjepolitični položaj Češkoslovaške vedno težji. Začele so se kazati slabosti njene enostranske usmeritve proti Franciji. Položaj [[Mala antanta|Male antante]], na katero se je v veliki meri zanašala češkoslovaška zunanja politika, je začel slabeti. Hkrati sta z roko v roki začeli rasti moč in politične ambicije Nemčije in Italije. Zaradi strahu pred nemško agresijo se je na češko-nemški meji začela gradnja mejnih utrdb. Medtem je Hitler poskušal mednarodno izolirati Češkoslovaško kot svojo nevarno sosedo. Izkoriščal je madžarske ozemeljske zahteve po južnem delu Slovaške, ki so ga večinoma naseljevali Madžari, delno pa tudi zahteve Poljske. Nemci so na skrivaj podpirali tudi avtonomistična prizadevanja nekaterih slovaških političnih strank. Poleg sporazumov z Romunijo in Jugoslavijo je imela Češkoslovaška sporazuma tudi Francijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je podpisala maja 1935. Obrambne priprave je znatno zapletel [[anschluss]] Avstrije 12. marca 1938. 24. aprila 1938 je Karlovarski kongres Sudetske nemške stranke zahteval, da se češko in moravsko obmejno območje preoblikuje v ločeno regijo, ki bi jo upravljala Sudetska nemška stranka. Maja so pronacistični pripadniki nemške manjšine na tem območju spodbujali nemire, zato je bila češkoslovaška vlada prisiljena razglasiti mobilizacijo. Po napotitvi vojske v Sudete so se nezadovoljni Sudetski Nemci umaknili. Na Češkoslovaško je bil poslan znani angleški germanofil, da bi ocenil tamkajšnje razmere. Njegovo poročilo [[Neville Chamberlain|Chamberlainu]] je pričalo o krivicah, storjenih Sudetskim Nemcem. Kmalu zatem se je Chamberlain srečal s [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in izjavil, da nima ugovorov na odstop češkega obmejnega območja Nemčiji. ===Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža=== ===Obdobje druge svetovne vojne=== ====Slovaška republika (1939–1945)==== Slovaški del Češkoslovaške je z nemško podporo dan pred nemško okupacijo Češkoslovaške in Moravske razglasil neodvisnost. Ustanovljena je bila (Prva) Slovaška republika, ki se je od 14. marca do 21. julija 1939 uradno imenovala Slovaška država (slovaško: Slovenský štát).<ref> "Tieto historické udalosti predchádzali vzniku Slovenského štátu". TERAZ.sk (slovaščina). TASR. 14. marec 2016. Pridobljeno 4. novembra 2024.</ref> Obsegala je večino ozemlja današnje Slovaške brez njenih sedanjih južnih delov, ki jih je Češkoslovaška leta 1938 odstopila Madžarski. Bila je prva formalno neodvisna slovaška država v zgodovini. Glavno mesto je bila Bratislava. Državo je postopoma priznalo 27 držav. Čeprav je imela Slovaška republika navzven značilnosti suverene države, je bila njena suverenost od samega začetka omejena z odvisnostjo od Nemčije. 29. marca 1939 je bila podpisan sporazum o zaščitnih odnosih med Nemškim Reichom in slovaško državo. Slovaška republika je od začetka svojega obstoja dopuščala obstoj le ene politične stranke – Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS), in enotno zunanjepolitično linijo, ki je spoštovala in sledila nemški. Nova ustava, zakoni in predpisi so odpravili demokratične svoboščine predmünchenske republike. Ukinjena je bila svoboda tiska, zborovanj in političnega organiziranja. HSLS je imela svoje paravojaške organizacije, kot je bila Hlinkova garda, ki je imela pomembne vojaške, policijske in politične funkcije v državi. Hlinkova mladina je skrbela za ustrezno vzgojo mladine v duhu HSLS. V gospodarstvu je prišlo do razcveta orožarske industrije in praktično vsa slovaška industrija je bila na voljo Nemčiji. Na Slovaškem so proizvajali lafeta, strelno orožje, čelade, dele torpedov, periskope, pa tudi številne druge dele orožja. Orožarska industrija je bila skoncentrirana v Považski Bystrici in Dubnici nad Váhom, ki sta bili v dosegu nemškega zaščitnega območja. Junija 1941 je bratislavska vlada privolila v vključitev Slovaške v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kamor je kmalu poslala dve vojaški diviziji. Prvi boji z [[Rdeča armada|Rdečo armado]] so se zgodili pri Lipovcu. Slovaška je po nemškem zgledu začela preganjati [[Judje|Jude]]. Kaznovan je bil kakršem koli intimni stik med Arijcem in Judom. Prepovedani so bili obiski in Judje so morali nositi rumene zvezde. Zakoni so Judom prepovedovali tudi bivanje na glavnih mestnih ulicah, obiskovanje kavarn, kinodvoran in gledališč ter posedovanje telefonov in fotoaparatov. Izhodi iz stanovanj in gibanje po ulicah so lahko potekali le v določenih urah. Judovski geti so se začeli ustanavljati leta 1941. 25. marca 1942 je [[Poprad]] zapustil prvi transport Judov v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Do oktobra 1942 je bilo z ozemlja takratne Slovaške prisilno deportiranih 57.600 Judov. Z ozemlja, ki ga je okupirala Madžarska, je bilo med vojno deportiranih od 30 do 40.000 Judov. ====Ustvarjanje pogojev za vstajo==== Dejavnosti vlade pod vodstvom HSLS so pri velikem delu prebivalstva vzbudile nasprotovanje. Med vejami državne oblasti je vojska, zlasti velik del častniškega zbora, ohranila močno demokratično in češkoslovaško razpoloženje. Na vzhodni fronti so se povečale dezertacije slovaških vojakov v Rdečo armado, med vojaki doma pa je vladala splošna nenaklonjenost vojni. 30. oktobra 1943 so Sovjeti v bližini Melitopola ujeli več kot 2000 slovaških vojakov 1. pehotne divizije.{{sfn|Cséfalvay|2007|p=}} Velik del ujetih se je pridružil Čehom in Slovakom, ki so se borili na strani Sovjetske zveze. Iz slovaških ujetnikov se je v bližini Melitopola začela graditi 2. padalska brigada. Mnogo slovaških vojakov se je v tem obdobju zavedalo, da so na napačni strani, naraščalo pa je tudi sočutje do preprstih prebivalcev ZSSR, ki so se v krutem vojnem času znašli pod nemško oblastjo. Vojaki so na splošno obsojali kruto vedenje nemških okupacijskih čet na teh ozemljih. Naraščajoči neuspehi nemških čet, zlasti po bitkah pri [[Bitka za Stalingrad|Stalingradu]] in [[Bitka pri Kursku|Kursku]], so mnoge slovaške častnike prepričali, da bo Nemčija prej ali slej poražena. Ko se je fronta leta 1944 začela približevati slovaškim mejam, so zarotniki že izvajali intenzivne priprave na prehod slovaške vojske na stran sovjetov in pomoč Rdeči armadi pri prečkanju slovaškega ozemlja. Londonska vlada v izgnanstvu je za poveljnika priprav na vstajo imenovala podpolkovnika Jána Goliana, ki je okoli sebe zbral protinacistično naravnane častnike. Skupaj z ilegalnim odporom je pripravil načrt, po katerem naj bi enote dveh divizij, ki sta držali karpatske prelaze na severovzhodu države, po stiku s sovjetskimi četami prešle na stran Rdeče armade. Z bližajočo se fronto se je na Slovaškem začela povečevati tudi aktivnost partizanskih skupin. Nekatere od njih so sestavljali sovjetski partizani, ki so ostali za nemško fronto in prišli na slovaško ozemlje iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Poljska|Poljske]]. Druge so organizirali slovaški antifašisti ali častniki, ki so dezertirali iz slovaške vojske. Avgusta 1944 so se v osrednji Slovaški izkrcali organizatorji partizanskega boja iz Glavnega štaba partizanskih odredov v [[Kijev]]u. Te skupine so se avgusta začele boriti proti slovaškemu režimu in nemškim četam, nameščenim na Slovaškem, kar je izzvalo posredovanje nemških sil. ====Slovaška narodna vstaja==== ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite web |url=http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |title=História 2001/03. - GYÖRFFY GYÖRGY: Honfoglalás a Kárpát-medencében |work=historia.hu |language=hu |date=26 February 2003 |access-date=26 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140426200447/http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |archive-date=26 April 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }} * {{cite book| last =Štefanovičová| first =Tatiana| title =Osudy starých Slovanov| publisher =Osveta| year =1989| location =Bratislava}} * {{cite book |last = Kirschbaum |first = Stanislav J. |title = A History of Slovakia: The Struggle for Survival |publisher =Macmillan Publishers, St. Martin's Press |date= marec 1995 |location = New York |page = 25 |url = http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |isbn = 978-0-312-10403-0 |access-date = 26 April 2008 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080925041206/http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |archive-date = 25 September 2008 |url-status = dead |df= dmy-all}} * Cséfalvay, Frantiček (2007), „Nemecký dokument o zlyhaní slovenskej 1. pešej divízie v októbri 1943“ (PDF), Vojenská história: Časopis pre vojenskú históriu, múzejníctvo a archívnictvo (Bratislava: Vojenský historický ústav) 1: 128 – 144, ISSN 1335-3314, dost. 2013-01-06 * Černý, Filip (2004), Obnovení ČSR a její vývoj 1945 – 1949 * Dvořák, Pavel (2004), Stopy dávnej minulosti, 3: Zrod národa, Budmerice: Rak, ISBN 80-85501-28-7 * Kučera, Matúš (2002), „Dvetisíc odrezaných hláv“, Stredoveké Slovensko, Cesta dejinami, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-217-8 * Liška, Jozef (2006), „Úcta k obetiam je znakom kultúrnosti: Prvá medzinárodná konferencia na tému Starostlivosť o vojnové hroby v SR“, Verejná správa (Inštitiút pre verejnú správu; SVS MV SR), ISSN 1335-7883, záloha zdroja 2009-05-25 * Škvarna, Dušan (2007), „Dejiny“, in Fazekašová, Magdaléna, Slovensko: dejiny, divadlo, hudba, jazyk, literatúra, ľudová kultúra, výtvarné umenie, Slováci v zahraničí, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-349-2 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] qshys638a3x41w6vjljrqrobx3vgeom 6665751 6665723 2026-04-26T08:55:28Z Octopus 13285 /* Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža */ arbitraža 6665751 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia topo.jpg|thumb|350px|Topografska karta Slovaške]] '''Zgodovina Slovaške''' sega od prazgodovinskih naselij do sodobne [[Slovaška|Slovaške republike]], države v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Najzgodnejši dokazi o človeškem bivanju na njenem ozemlju segajo v [[paleolitik]]. V [[neolitik]]u in [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so se razvile pomebne lokalne kulture. Do [[Železna doba|železne dobe]] so [[Kelti|keltska]] plemena, kot so bili [[Boji]], ustanovila naselja, ki so jih kasneje izpodrinili [[Germani|germanski]] in [[Slovani|slovanski]] priseljenci. Slovani so na ozemlje Slovaške prišli v 5. in 6. stoletju in postavili temelje slovanskih držav. Med njimi je bila v 9. stoletju tudi [[Velikomoravska]], ki je pod vplivom misijonarjev [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in njunih učencev sprejela [[krščanstvo]]. Po propadu Velike Moravske je ozemlje postalo del [[Ogrska|Ogrske]]. V tem času je prestalo [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolske vpade]] in kasneje osmanske vojne, ki so Ogrsko razdelile na tri dele. Velik del ozemlja današnje Slovaške se je uprl osmanskim osvojalcem in postal provinca [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 19. stoletju se je zbudil slovaški nacionalizem, ki so ga spodbujale vplivne osebnosti, med njimi [[Ľudovít Štúr]], ki je kodificiral sodobno [[Slovaščina|slovaščino]]. Gibanje se je zavzemalo za avtonomijo znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. [[Slovaki]] so se po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] združili s [[Čehi]] in ustanovili [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], v kateri so obstajale stalne napetosti med Čehi in Slovaki. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Slovaška postala nacistično usmerjena marionetna država pod vodstvom [[Jozef Tiso|Jozefa Tisa]]. Po vojni se je ponovno vključila v Češkoslovaško, ki je leta 1948 padla pod sovjetsko oblast. [[Praška pomlad]] leta 1968 je do invazije Varšavskega pakta na Češkoslovaško za kratek čas liberalizirala svojo politiko. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 je Slovaška mirno prešla v demokracijo, ki je dosegla vrhunec z neodvisnostjo 1. januarja 1993. Od takrat je razvila sodobno tržno gospodarstvo in se leta 2004 pridružila [[NATO|Natu]] in [[Evropska unija|Evropski uniji]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Moravianska venusa.jpg|thumb|200px|[[Moravanska Venera]], stara približno 22.800 let]] Odkritje starodavnega orodja, izdelanega s klaktonsko tehniko v bližini Novega Mesta nad Váhom, potrjuje, da je bilo ozemlje Slovaške naseljeno že v [[paleolitik]]u. Med drugimi prazgodovinskimi odkritji so kamnita orodja iz srednjega paleolitika, najdena v bližini [[Bojnice|Bojnic]], in odkritje [[Neandertalec|neandertalca]] na najdišču v bližini Gánovc. Gravetianska kultura je bila prisotna predvsem v rečnih dolinah Nitre, Hrona, Iplja, Váha in vse do mesta Žilina ter ob vznožju gora Vihorlat, Inovec in Tribeč, pa tudi v gorovju Myjava. Najbolj znana najdba je [[Moravanska Venera]] iz Moravanov nad Váhom. Neolitska bivališča so bila najdena v Želiezovcah, Gemerju, masivu Bukove gore, jami Domica in na Nitranskem hradoku. [[Bronasta doba|Bronasto dobo]] so zaznamovale [[Unjetiška kultura|unjetiška]], madarovška in gomilska kultura, [[kultura žarnih grobišč]], velatiška in [[lužiška kultura]]. Slednji sta sledili kalenderberška in [[halštatska kultura]] v zgodnji [[Železna doba|železni dobi]]. ==Stari vek== [[Slika:Celtic expansion.PNG|thumb|right|Razširjenost arheoloških kultur, povezanih s Kelti: <br /> {{legend|#1a8000|[[Halštatska kultura]], 8.-6. stoletje pr. n. št.}} {{legend|#97ffb6|Maksimalna razširjenost Keltov (3. stoletje pr. n. št.)}} {{legend|#b7ffc6|Ozemlje [[Luzitanija|Luzitanov]] in [[Vetoni|Vetonov]], ki sta ga predlagala Koch in Cunliffe}}]] [[Kelti]] so bili prvi prebivalci na ozemlju današnje Slovaške, ki jih je mogoče prepoznati iz pisnih virov.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=10-11}}{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Prve skupine Keltov so prišle z zahoda okoli leta 400 pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naselbine [[Latenska kultura|latenske kulture]] kažejo, da so Kelti kolonizirali nižine ob reki Donavi in njenih pritokih.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Lokalno prebivalstvo so Kelti bodisi podjarmili bodisi potisnili na gorato ozemlje na severu.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naslednje skupine Keltov so prišle iz severne [[Italija|Italije]] v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Kelti so sprva živeli v majhnih kočah, velikih 4x3 metre, ki so ali tvorile majhne vasi ali bile raztresene po podeželju.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Nekatera majhna [[Gradišče|gradišča]], zgrajena v 1. stoletju pr. n. št, so se razvila v pomembna lokalna gospodarska in upravna središča.{{sfn|Collis|1996|p=159}} Gradišče na Zemplínu, na primer, je bilo središče železarstva. V [[Liptovská Mara|Liptovski Mari]] so odkrili steklarne, v [[Bratislava|Bratislavi]] in Liptovski Mari pa so bile tudi kovnice lokalnega denarja.{{sfn|Collis|1996|pp=160-161}} Kovanci iz Bratislave so imeli napise, na primer Biatec in Nonnos.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Gradišče v Liptovski Mari je bilo tudi pomembno središče kulta puhovske kulture severnih [[Karpati|Karpatov]].{{sfn|Collis|1996|p=160}} Območje Srednjega Podonavja je okoli leta 60 pr. n. št. napadel kralj [[Dačani|Dačanov]] [[Burebista]] in podjarmil večino lokalnih keltskih plemen ([[Boji]] in [[Tavriski]]).{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}}{{sfn|Rustoiu|2005|p=47}} Po Burebistovi smrti približno 16 let pozneje se je njegov imperij sesul.{{sfn|Rustoiu|2005|p=48}} Arheološka najdišča, ki razkrivajo poslikano keramiko in druge artefakte dačanskega izvora, kažejo, da so se skupine Dačanov v porečjih Bodroga, Hrona in Nitre naselile med lokalnimi Kelti.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} Širjenje puhovske kulture, povezane s keltskimi [[Kotini]], kaže, da so se nosilci te kulture v istem obdobju začeli širiti proti severu. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Slika:Dacia_occupation_of_Pannonia_and_modern_day_Czechia.png|thumb|right|alt=Dacia|Dačanska dominacija v sedanji Slovaški in njen vpliv na sosednja ozemlja]] Rimljani in germanska plemena so svoje prve invazije na ozemlja vzdolž srednje Donave sprožili v zadnjem desetletju 1. stoletja pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Rimska legija|Rimske legije]] pod poveljstvom [[Tiberij]]a so leta 6 n. št. blizu Bratislave prečkale Donavo, da bi napadle germanske [[Kvadi|Kvade]]. Upor lokalnih plemen v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] je Rimljane prisilil k umiku.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Rimljani so izkoristili notranje spore in leta 21 naselili skupino Kvadov v nižavju ob Donavi med rekama Moravo in Váh in za njihovega kralja postavili [[Vanij]]a.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Germani so živeli v pravokotnih hišah in ne v kvadratnih.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Svoje pokojnike so kremirali in pepel odlagali v žare.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} [[Slika:Miracolo della Pioggia.JPG|thumb|right|alt=Miracle of the Rain|"Čudež dežja", upodobljen na [[Avrelijev steber|Stebru Marka Avrelija]] v [[Rim]]u]] Četudi je Donava predstavljala mejo med Rimskim imperijem in "[[Barbar|barbari]]", so Rimljani vzdolž levega brega Donave zgradili majhne postojanke, na primer pri Iži in [[Devín]]u.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=13}} V istem obdobju so se germanska plemena širila proti severu vzdolž rek Hron, Ipel in Nitra.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Rimske čete so med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] med letoma 160 in 180 večkrat prečkale Donavo.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Cesar [[Mark Avrelij]] je prvo poglavje svojih ''Meditacij'' dokončal med pohodom proti Kvadom v območju reke Hron leta 172.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}} "Čudež dežja", neurje, ki je rešilo izčrpano rimsko vojsko, se je zgodil nekje severno od Donave leta 173. Krščanski avtorji so neurje pripisali molitvi nekega rimskega krščanskega vojaka.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=15}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=14-15}} Rimske čete so Donavo zadnjič prečkale leta 374 med pohodom cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] proti Kvadom, ki so se povezali s [[Sarmati]] in napadli rimsko provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=16}} ==Srednji vek== ===Nove migracije=== [[Slika:Huns450.png|thumb|right|Germanska in druga plemena na ozemlju pod hunsko oblastjo okoli leta 450]] V 4. stoletju našega štetja se [[Rimsko cesarstvo]] ni več moglo upirati napadom sosednjih ljudstev.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Meje cesarstva so se v 370. letih začele krčiti tudi ob Donavi.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Razvoj [[Huni|hunskega cesarstva]] v [[Evrazijska stepa|Evrazijski stepi]] je v začetku 5. stoletja prisilil velike skupine germanskih ljudstev, vključno s [[Kvadi]] in [[Vandali]], da so zapustile svoje domovine ob srednji Donavi in v zgornjem porečju [[Tisa|Tise]].{{sfn|Heather|2006|pp=195,202-203}} Njihova ozemlja so zasedli [[Heruli]], [[Skiri]], [[Rugi]] in druga germanska ljudstva.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} V [[Panonska nižina|Panonski nižini]] so prevladovali Huni in tamkajšnja germanska ljudstva so postala Atilovi podložniki.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} Spori med Atilovimi sinovi so kmalu po njegovi smrti leta 453 povzročili razpad njegovega imperija.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2006|pp=353-354}} Germanska ljudstva so bodisi ponovno pridobila neodvisnost bodisi zapustila Panonsko nižino, kot so to storili Heruli in Skiri.{{sfn|Heather|2006|p=355}} V grobovih bojevnikov iz naslednjega stoletja so našli veliko mečev, sulic, puščičnih konic, sekir in drugega orožja.{{sfn|Curta|2001|p=192}} Druge arheološke najdbe, vključno s steklenim vrčem iz Zohorja, kažejo, da so imeli lokalni prebivalci tesne stike s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in [[Skandinavija|Skandinavijo]].{{sfn|Curta|2001|p=192}} ===Prihod Slovanov=== Zgodnja zgodovina Slovanov, slovanska besedila ali zapisi, ki bi jih zapisali Slovani pred koncem 9. stoletja, niso znani.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Tuji viri, večinoma grški in latinski, so glede Slovanov zelo nedosledni.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Po eni od znanstvenih teorij so se prve skupine Slovanov naselile v vzhodnem delu današnje Slovaške že v 4. stoletju.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je zapisal, da se je pogrebna pojedina ob Atilovem pokopu imenovala 'strava'.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2010|p=394}} Znanstveniki, ki so besedo strava prepoznali kot slovansko, pravijo, da Jordanesovo poročilo dokazuje, da so bili Slovani v Panonski nižini naseljeni že sredi 5. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=17}} Po drugi teoriji naj bi bil izraz strava hunski, ker noben primarni vir ne omenja, da so bili Slovani prisotni na Atilovem dvoru.{{sfn|Heather|2010|p=394}} Naselja, ki so predstavljala arheološko novo, tako imenovano [[Praško-korčaška kultura|praško-korčaško kulturno obzorje]], so se pojavila na najsevernejših obrobjih Karpatov okoli leta 500.{{sfn|Heather|2010|p=388, 410}} Podobna naselja, datirana v drugo polovico 5. stoletja, so bila izkopana tudi na območju sotočja Donave in Morave.{{sfn|Barford|2001|p=56}} Praško-korčaška naselja je tvorilo približno 10 napol vkopanih kolib s kamnito pečjo v kotu.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Lokalni prebivalci so uporabljali ročno izdelano lončenino in upepeljevali mrtve.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Večina zgodovinarjev povezuje širjenje praško-korčaških naselij s širjenjem zgodnjih Slovanov.{{sfn|Heather|2010|pp=395-397}}{{sfn|Barford|2001|pp=43-44}} Zgodovinar Gabriel Fusek meni, da prisotnost Slovanov v Srednji Evropi v prvi polovici 6. stoletja potrjujejo tudi pisni viri.{{sfn|Fusek|1994|p=20}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je pisal o skupini Herulov, ki so med selitvijo proti severni Tuli ''"prečkali ozemlje Sklavenov"'', se pravi Slovanov. {{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopijevo poročilo namiguje, da so Slovani naseljevali porečje Morave,{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Heather|2010|p=408}} vendar je njegova verodostojnost vprašljiva.{{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopij je namreč pisal tudi o izgnanem langobardskem knezu Hildigisu, ki je najprej pobegnil k Sklavenom in nato h Gepidom in ''"v 450. letih s seboj vzel ne le tiste Longobarde, ki so mu sledili, ampak tudi številne Sklavene"''.<ref>''Procopius: History of the Wars'' (7.35.19.), str. &nbsp;461–463</ref>{{sfn|Heather|2010|p=408}}{{sfn|Curta|2001|p=82}} Po eni od znanstvenih teorij je Hildigis najverjetneje zbral svoje slovanske bojevnike na območju Srednje Donave.{{sfn|Heather|2010|p=408}} Germanski [[Langobardi]] so se v začetku 6. stoletja širili proti srednji Donavi.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Arheološke raziskave kažejo, da je širitev Longobardov zaobšla praktično celotno ozemlje Slovaške in da so se naselili le v skrajnem severozahodnem delu države (Záhorie).{{sfn|Fusek|1994|p=120}}{{sfn|Bystrický|2008|p=125}}{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Za razliko od sosednje [[Moravska|Moravske]] Slovaška, razen Zahorja, v tem času ni pripadala nobenemu germanskemu cesarstvu.{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Longobarde in lokalne Slovane je ločevala naravna meja, ki so jo tvorili Mali in Beli Karpati. Po besedah Jána Steinhübla sta mejo spoštovali obe strani. Steinhübel trdi tudi to, da Slovani, ki so ostali ''"neodvisna tretja stran"'' v napetih odnosih med Longobardi in Gepidi, niso bili zainteresirani za konflikte s svojimi germanskimi sosedi, temveč so svojo pozornost usmerjali proti oddaljenem [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]].{{sfn|Steinhübel|2004|p=24}} ===Avarski kaganat=== [[Slika:Avar settlement area.jpg|thumb|300px|Avarska naselitveno ozemlje od 7. do 9. stoletja (po Évi Garam)]] [[Langobardi]] so po invaziji Avarov leta 568 zapustili Panonsko nižino in se odpravili v severno [[Italija|Italijo]].{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Avari so bili skupina nomadskih bojevnikov mešanega izvora.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Osvojili so Panonsko nižino, podjarmili lokalna ljudstva in se v naslednjih desetletjih odpravljali na plenilske pohode proti sosedom.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Do prihoda Avarov so se Slovani po mnenju zgodovinarja Stanislava Kirschbauma naselili na večini ozemlja, ki danes tvori Slovaško.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=18}} Nadaljnji migracijski valovi so okrepili lokalno slovansko prebivalstvo, ker so nove skupine Slovanov pod pritiskom Avarov prečkale vzhodne [[Karpati|Karpate]] in se odcepile od Slovanov, ki so nadaljevali svojo širitev na [[Balkan]].{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=56}} Narečja [[Slovaščina|slovaščine]] kažejo, da so Slovani prišli iz različnih smeri že v zgodnjem srednjem veku, kar se ujema s splošno sprejeto znanstveno teorijo.{{sfn|Mistrík|1993|p=19}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}} [[Češčina]] in slovaščina imata nekaj skupnih značilnosti z južnoslovanskimi jeziki, zaradi česar se razlikujeta od drugih zahodnoslovanskih jezikov.{{sfn|Barford|2001|p=17}}{{sfn|Sussex|Cubberley|2006|p=55}} Po mnenju arheologa P.M. Barforda te značilnosti kažejo, da so Karpati in [[Sudeti]] ločevali prednike Slovakov in Čehov od Slovanov, ki so živeli severno od teh gora.{{sfn|Barford|2001|p=17}} Južnoslovanske značilnosti so ohranila zlasti narečja osrednje Slovaške.{{sfn|Mistrík|1993|p=390}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}}{{sfn|Závodný|2013}} [[Frankovsko cesarstvo|Frankovska]] ''[[Fredegarjeva kronika]]'' iz 7. stoletja omenja, da so Avari uporabljali Slovane oziroma Vende za "befulce", kar kaže, da so Slovani v Avarskem kaganatu tvorili posebne vojaške enote.{{sfn|Curta|2001|pp=59-60}} Ista kronika omenja tudi to, da so se Vendi uprli svojim avarskim gospodarjem in ''"v štiridesetem letu [[Klotar II.|Klotarjevega]] vladanja"'', torej leta 623 ali 624, za svojega kralja izvolili frankovskega trgovca [[Samo (kralj)|Sama]].{{sfn|Barford|2001|p=79}}{{sfn|Curta|2001|p=60}} Sodobni zgodovinarji se strinjajo, da je poraz Avarov med [[Obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla]] leta 626 Samu omogočil utrditev njegove oblasti.{{sfn|Curta|2001|p=109}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} V bitki pri [[Wogastisburg]]u leta 631 ali 632 je Samo premagal napadalsko vojsko frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]]{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Samo je vladal 35 let, po njegovi smrti pa se je njegovo kraljestvo kmalu sesulo.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Meja njegovega kraljestva ni mogoče natančno določiti. Njegovo osrčje je vsekakor bilo okoli izliva Morave v Donavo.{{sfn|Barford|2001|p=79}} Zgodovinar Richard Marsina postavlja njegovo središče v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]].{{sfn|Marsina|2000|pp=93-106}} Pred koncem 7. stoletja se je med Srednjo Donavo in Karpati pojavila nova kultura večinoma ročno izdelane keramike, imenovana "keramika Devínske Nove vasi".{{sfn|Barford|2001|p=79}} Velika pokopališča s takšno keramiko so bila odkrita v [[Bratislava|Bratislavi]], Holiarih, Nových Zámkih in drugod, kar kaže, da so bila pokopališča v bližini stabilnih naselij.{{sfn|Barford|2001|pp=79-80}} Na pokopališču v Devínski Novi vesi je bilo približno tisoč pokopnih grobov in trideset kremacij. V rabi je bilo do konca 8. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=79}} V 70. letih 7. stoletja se je v Panonski nižini pojavilo novo prebivalstvo, ki je s seboj prineslo arheološko kulturo "grifona in vitice". Novo ljudstvo je iz [[Srem]]a proti jugu pregnalo [[Kubrat]]ove [[Bolgari|Bolgare]]. Kmalu zatem je nova avarsko-slovanska zveza razširila svoja ozemlja celo na Dunajsko kotlino. Politični in kulturni razvoj na Slovaškem je potekal v dveh ločenih smereh. Nižinska območja na jugu Slovaške so prišla pod neposredni vojaški nadzor Avarov. Avari so imeli strateška središča v Devinu in [[Komarno, Slovaška|Komárnu]], ki sta spadala med najpomembnejša središča kaganata. Avari iz Devina so nadzorovali Moravsko, Avari iz Komárna pa južno Slovaško. V tem času so Avari že začeli sprejemati bolj ustaljen način življenja. Novo obdobje je prineslo slovansko-avarsko simbiozo in večetnično slovansko-avarsko kulturo.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Slovani na jugu Slovaške so sprejeli nove pogrebne običaje, nakit in oblačenje in uporabljali skupna pokopališča z Avari. Veliki slovansko-avarski pokopališči so odkrili v Devínski Novi vesi in Záhorski Bystrici blizu Bratislave, podobna pokopališča, ki dokazujejo neposredno avarsko oblast, pa južno od črte Devín-Nitra-Levice-Želovce-Košice-Šebastovce.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Severno od te črte so Slovani ohranili prejšnje pogrebne običaje, se pravi kremiranje in včasih gomile. Naravni prirast prebivalstva je skupaj s priseljevanjem z juga privedel do naseljevanja tudi v goratih območjih.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} V 8. stoletju so Slovani z uporaba železnega [[plug]]a in razvojem obrti povečali produktivnost svojega kmetijstva. Večja produktivnost je sprožila spremembe v slovanski družbi, sprostila del človeških virov, ki so bili prej potrebni za kmetovanje, in omogočila oblikovanje skupin profesionalnih bojevnikov. Slovani so začeli graditi utrjena naselja z močnimi obzidji, visokimi 8 do 10 m, in jarki, širokimi 4 do 7 m in globokimi 2 do 3,5 m.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Med najstarejša utrjena naselja spadajo Pobedim, Nitra-Martinský Vrch, Majcichov, Spišské Tomášovce in Divinka.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Sosedstvo z Avari je sprožilo proces združevanja in verjetno tudi oblikovanje lokalnih vojaških zavezništev.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Arheološke najdbe iz tega obdobja, na primer dodelana plemiška grobnica v Blatnici, dokazujejo nastanek slovanskega višjega družbenega razreda na ozemlju, ki je kasneje postalo jedro [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Niz frankovsko-avarskih vojn (788–803) je privedel do političnega padca kaganata.{{sfn|Kirschbaum|1995|p=25}} Leta 805 so Slovani napadli Avare, predvsem središči njihove moči - Devín in Komárno. Avari se napadu niso mogli upreti in so se umaknili na desni breg Donave.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} Slovani iz Slovaške so verjetno sodelovali tudi v nadaljnjih spopadih med malimi slovanskimi vojvodami in preostalimi avarskimi [[tarkan]]i.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} ===Kneževina Nitra=== {{glavni|Kneževina Nitra}} [[Slika:Nitra moravia 833.png|thumb|250px |alt=Map of Moravia and Nitra|Moravska kneževina in Kneževina Nitra]] Delo ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' (''Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev''), napisano okoli leta 870, pripoveduje, da je vodja Moravcev [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]] izgnal nekega [[Pribina|Pribino]] in ga prisilil, da je prečkal Donavo in se pridružil frankovskemu plemiču [[Ratbod]]u, ki je bil od okoli leta 830 vodja [[Panonska marka|Panonske marke]] v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Bowlus|2009|pp=314, 318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Ratbod je Pribino predstavil kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]], ki je ukazal, naj Pribino poučijo o krščanski veri in ga krstijo.{{sfn|Bowlus|2009|p=318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Trije od enajstih ohranjenih izvodov ''Conversia'' vsebujejo tudi izjavo, ki je sicer izven konteksta in pravi, da je Adalram, ki je bil med letoma 821 in 836 salzburški nadškof, nekoč posvetil cerkev na Pribinovem ''"posestvu na kraju ob Donavi, imenovanem Nitrava"''.{{sfn|Bowlus|2009|p=319}} Po splošno sprejeti znanstveni teoriji je bila Nitrava enaka Nitri na današnjem Slovaškem,{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}, prisilna združitev Pribinove Nitranske kneževine z Mojmirjeve Moravske pa je povzročila nastanek nove države [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Med letoma 800 in 832 je na Slovaškem na hitro nastalo in izginilo več slovanskih gradišč.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Arheološke raziskave so potrdile propad več pomembnih osrednjih gradišč približno v času Pribinovega izgona, npr. Pobedima in Čingova.{{sfn|Rábik|Labanc|Tibenský|2013|p=14}} Pomanjkanje pisnih virov ne omogoča dokončnega sklepa, ali so bili ti dogodki posledica notranjih sprememb ali moravske širitve.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Pribina bi lahko bil vladar neodvisne Nitranske kneževine, {{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} če je njegovemu izgonu predhodila moravska širitev pa član moravske aristokracije.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Drugi zgodovinarji menijo, da Pribinove Nitrave ni mogoče enačiti z Nitro.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}{{sfn|Boba|1993|p=26}} Charles Bowlus trdi, da pismo, ki so ga okoli leta 900 napisali salzburški nadškof Theotmar in njegovi sufraganski škofje, močno nakazuje, da je Nitro osvojil [[Svetopolk I. Moravski]] šele v 870. letih. Po mnenju uzgodovinarja Třeštíka je to informacijo mogoče razložiti kot razumno napako frankovskih škofov, ki so vedeli, da je bilo ozemlje v preteklosti "kraljestvo", ki se je razlikovalo od Moravske. Ker mu je vladal Svetopolk I., so napačno domnevali, da ga je tudi osvojil.{{sfn|Třeštík|2001|p=116}} Po mnenju arheologa Béle Miklósa Szőkeja noben vir ne potrjuje niti teorije, da je bil Pribina vodja neodvisne države, niti enačenja Nitrave z Nitro.<ref>{{cite journal |last=Barotányi |first=Zoltán |title="Feltehetően nyugatra menekülnek" – Szőke Béla Miklós régész a magyarok bejöveteléről ["They allegedly flee for the West" - Archaeologist Béla Miklós Szőke on the arrival of the Hungarians] |journal=Magyar Narancs |volume=41 |date=9 October 2014|language=hu |url=http://magyarnarancs.hu/tudomany/feltehetoen-nyugatra-menekulnek-92063# |access-date=19 May 2015}}</ref> Richard Marsina piše, da so Slovaki na tem ozemlju živeli pred Pribinovo vladavino.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Arheološke raziskave so ugotovile razliko med "slovansko-moravskim" in "stepskim" grobnim horizontom 9. stoletja na Slovaškem.{{sfn|Ota|2014|p=172}} ===Velikomoravska=== {{glavni|Velikomoravska}} [[Slika:Great Moravia.svg|thumb|right|250px|Zanesljive in sporne meje Velikomoravske pod [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolkom I.]] (mnenje sodobnih zgodovinarjev)]] Moravska je nastala ob meji avarskega ozemlja.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|pp=55-56}} Velikomoravska je nastala okoli leta 830, ko je [[Mojmir I. Moravski]] združil slovanska plemena, naseljena severno od Donave, in razširil moravsko oblast nad njimi.<ref name='Europe'>{{cite book | last1 = Angi | first1 = János | last2 = Bárány | first2 = Attila | last3 = Orosz | first3 = István | last4 = Papp | first4 = Imre | last5 = Pósán | first5 = László | title = Európa a korai középkorban (3-11. század) ''(Europe in the Early Middle Ages - 3–11th centuries)'' | publisher = dup, Multiplex Media - Debrecen U. P. | year = 1997 | location = Debrecen | page = 360 | isbn = 978-963-04-9196-9}}</ref> Ko se je Mojmir I. leta 846 poskušal osvoboditi oblasti vzhodnofrankovskega kralja, ga je kralj [[Ludvik Nemški]] odstavil in pomagal Mojmirjevemu nečaku [[Rastislav Moravski|Rastislavu ]] (846–870) priti na prestol.{{sfn|Kristó|1994|p=467}} Novi monarh je vodil neodvisno politiko. Potem, ko je leta 855 ustavil napad Frankov, si je prizadeval tudi oslabiti vpliv frankovskih duhovnikov, ki so pridigali v njegovem kraljestvu. Rastislav je bizantinskega cesarja [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] prosil, naj na Moravsko pošlje učitelje, ki bi [[krščanstvo]] razlagali v slovanskem jeziku. Na Rastislavovo prošnjo sta leta 863 na Moravsko prišla brata, bizantinska uradnika in misijonarja, svetnika [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]]. Ciril je razvil prvo slovansko abecedo in prevedel ''[[Evangelij]]'' v [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Rastislava ste skrbela tudi varnost in upravljanje njegove države, kar dokazujejo številni utrjeni gradovi, zgrajeni po vsej državi med njegovo vladavino. Nekateri od njih, na primer grad Dowina – [[Grad Devín|Devín]],<ref name='worldarcheology'>{{cite journal|doi=10.1080/00438243.1978.9979728|title=The Origins of Christianity in Slavonic Countries North of the Middle Danube Basin|journal=World Archaeology|year=1978|first=Josef|last=Poulik|volume=10|issue=2|pages=158–171}}</ref>{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}}<ref name="GoogleBooks-316474">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nY4jAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Starosloviensky jazyk, Zväzok 1 |date=1978 |access-date=26 April 2014 |first=Ján |last=Stanislav}}</ref><ref name="GoogleBooks-5051532">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=H7q4AAAAIAAJ&q=dowina+devin |title=Veľkomoravské záhady |isbn=978-80-2220195-7 |date=1990 |access-date=26 April 2014 |first=Milan |last=Ferko|publisher=Tatran }}</ref><ref name="GoogleBooks-8837506">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bvBNAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Bratislavský hrad |isbn=978-80-8881100-8 |date=1995 |access-date=26 April 2014 |first1=Andrej |last1=Fiala |first2=Jana |last2=Šulcová |first3=Peter |last3=Krútky|publisher=Vydavatel̕stvo Alfa-Press }}</ref> so v povezavi z Rastislavom omenjeni tudi v frankovskih kronikah.{{sfn|Kristó|1994|pp=167, 566}}<ref name="fulda">{{cite book| title =Annales Fuldenses, sive, Annales regni Francorum orientalis ab Einhardo, Ruodolfo, Meginhardo Fuldensibus, Seligenstadi, Fuldae, Mogontiaci conscripti cum continuationibus Ratisbonensi et Altahensibus / post editionem G.H. Pertzii recognovit Friderious Kurze; Accedunt Annales Fuldenses antiquissimi| publisher =Imprensis Bibliopolii Hahniani| year =1978| location =Hannover| url =http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| access-date =26 February 2010| archive-url =https://web.archive.org/web/20100226063634/http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| archive-date =26 February 2010| url-status =dead| df =dmy-all}}."</ref> Med Rastislavovo vladavino je bila Nitranska kneževina kot apanaža dana njegovemu nečaku [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolku I.]]{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Uporniški Svetopolk se je povezal s Franki in leta 870 strmoglavil svojega strica. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Svetopolk I. (871–894) prevzel naziv kralja (''rex''). Med njegovo vladavino je Velikomoravska dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Pripadale ji niso samo Moravska in Slovaška, temveč tudi današnja severna in osrednja [[Madžarska]], [[Spodnja Avstrija]], [[Češka]], [[Šlezija]], Lužica, južna [[Poljska]] in severna [[Srbija]]. Natančne meje so še vedno predmet razprav.{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} {{sfn|Tóth|1998|p=199}} Svetopolk se je upiral tudi napadom polnomadskih ogrskih plemen {{sfn| Kirschbaum |1995|p=25}} in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], čeprav je včasih prav on najel Madžare za vojno proti [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodni Frankovski]].{{sfn|Benda|1981|p=51}} Leta 880 je papež [[Papež Janez VIII.|Janez VIII.]] v Velikomoravski ustanovil neodvisno cerkveno provinco z nadškofom Metodom na čelu. Za nitranskega škofa je imenoval tudi nemškega klerika [[Vihing]]a. Svetopolka sta po njegovi smrti leta 894 nasledila njegova sinova [[Mojmir II. Moravski|Mojmir II.]] (894–906?) in [[Svetopolk II. Moravski|Svetopolk II.]] kot kralj Velikomoravske oziroma knez Nitre.{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Brata sta se začela prepirati za prevlado nad celotno državo. Velikomoravska, oslabljena zaradi notranjih sporov in nenehnih vojn z Vzhodno Frankovsko, je izgubila večino svojih obmejnih ozemelj. Medtem so ogrska plemena, potem ko so utrpela poraz z nomadskimi [[Pečenegi]], zapustila svoja ozemlja vzhodno od [[Karpati|Karpatov]], vdrla v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in okoli leta 896 začela postopoma osvajati ozemlje.{{sfn|Tóth|1998|pp=189–211}} Napredovanje Madžarov so morda spodbujale nenehne vojne med državami v regiji, katerih vladarji so jih občasno najemali za sodelovanje v njihovih bojih.{{sfn|Kristó|1996|pp=84–85}} Mojmir II. in Svetopolk II. sta verjetno umrla v bitkah z Madžari med letoma 904 in 907, ker njuni imeni po letu 906 v pisnih virih nista več omenjeni. V treh bitkah (4.–5. julija in 9. avgusta 907) pri Brezalauspurcu<ref name="GoogleBooks-3191479">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=3orG2yZ9mBkC&pg=PA23 |title=Slovak History |isbn=978-0-86516-444-4 |date=January 2002 |publisher=Bolchazy-Carducci Publishers |page=23 |author1=Viliam Cicaj |author2=Vladimir Seges |author3=Julius Bartl |author4=Dusan Skvarna |author5=Robert Letz |author6=Maria Kohutova}}</ref> (zdaj [[Bratislava]]) so Madžari premagali bavarske vojske. Zgodovinarji to leto tradicionalno postavljajo za datum razpada velikomoravske države. Velikomoravska je za seboj pustila trajno zapuščino v srednji in vzhodni Evropi. [[Glagolica]] in njena naslednica [[cirilica]] sta se razširili v druge slovanske države in začrtali novo pot v njihovem kulturnem razvoju. Upravni sistem Velikomoravske je morda vplival na razvoj uprave [[Ogrska|Ogrske kraljevine]].<ref>Kurhajcová, A. (2015). The representation of great moravia and its fall in Hungarian/Magyar historiography during the period of dualism. Codrul Cosminului, 21(2), 169-188.</ref> ===Visoki srednji vek=== ====Naselitev Madžarov v 10. stoletju==== [[Slika:Europe around 900.jpg|thumb|left|250px|Evropa okoli leta 900]] Med letoma 895 in 902{{sfn|Györfy|2003|p=}} so Madžari postopoma vzpostavili svojo oblast nad Panonsko nižino. Čeprav nekateri sodobni viri omenjajo, da je Velikomoravska izginila brez sledu in da so njeni prebivalci odšli, arheološke raziskave in krajevna imena kažejo na kontinuiteto slovanskega prebivalstva v rečnih dolinah notranjih Zahodnih Karpatov.{{sfn|Kristó|1996|pp=131–132, 141}}<ref name='Kniezsa'>{{cite book | last = Kniezsa | first = István | title = Magyarország népei a XI. században | publisher = Lucidus Kiadó | year = 2000 | page = 26 | isbn = 978-963-85954-3-0}}</ref> Najstarejši madžarski grobovi v regiji Medzibordožie na Slovaškem so datirani v konec 9. in začetek 10. stoletja. Grobovi kažejo na relativno kratko bivanje brez kasnejše stalne naselitve.<ref name="ruttkay">{{cite journal |last=Ruttkay |first=Alexander |author-link=|title=O maďarsko-slovanských vzťahoch po rozpade Veľkej Moravy. Na prahu vzniku Uhorska |url=http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |journal=Historická Revue |year=2002 |issue=5 |access-date=19 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729135041/http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |archive-date=29 July 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Najdbe v najjužnejših delih Slovaške so datirane v obdobje med letoma 920 in 925 in so uvrščene predvsem med grobove bojevniškega tipa, se pravi osamljene grobove in manjše skupine grobov. Med letoma 930 in 940 so se večje skupine Madžarov začele seliti v južne dele današnje Slovaške, vendar niso prečkale meje Bratislava, Hlohovec, Nitra, Levice, Lučenec, Rimavská Sobota. Ozemlje, ki ga je doletela ta zgodnja naselitev, pokriva približno 15 % današnje Slovaške (7500 km²). Madžarska naselja iz teh prvih dveh valov niso dokumentirana v najbolj rodovitnih regijah Trnavske uprave, Považja severno od Hlohovca, Ponitrija severno od Nitre in Vzhodnoslovaške nižine.<ref name="ruttkay"/> Začetno naseljevanje ni povzročalo konfliktov in v 10. stoletju sta obe populaciji sobivali. Na jugu Slovaške so Madžari, ki so spremenili svoj nomadski način življenja in se za stalni naselili, pogosto ustanovili svoje vasi v bližini starejših slovanskih naselij. Občasno so se jim pridružili in uporabljali ista pokopališča.<ref>{{cite web |url=http://www.nogradhistoria.eu/data/files/187557951.pdf |title=Maďarsko-slovenská kontaktová zóna v Poiplí v jej historickej a kultúrnej retrospektíve |last=Botík | first=Ján |access-date=19 April 2015}}</ref> V 11. stoletju so razlike med slovanskimi in madžarskimi grobovi izginile.{{efn| Pokristjanjevanje Madžarov je na primer vplivalo na pogrebni obred in običaje, kot je pokop z deli konj in konjske opreme.}}{{sfn|Pintérová|2007|p=142}} Arheološke raziskave so bistveno spremenile pogled na poselitev severnih delov države.<ref name="ruttkay"/> Poleg južnih delov in rečnih dolin Nitre in Váha je bila relativno visoka gostota prebivalstva opazna zlasti v Spiški regiji z dolino reke Poprad in Turčijsko kotlino. Liptov in Zvolenska kotlina, Žilinska kotlina, osrednja Orava in severni Šariš so bili precej redko poseljeni.<ref name="ruttkay"/> Po padcu moravske države so se nekateri plemiči, ki niso imeli lastnih posesti, pridružili ogrski vojski in sodelovali v njenih napadih v drugih delih Evrope. Kronisti zgodnje zgodovine Ogrske so zapisali, da so pomembne plemiške družine kraljestva izhajale bodisi od voditeljev madžarskih plemen bodisi od priseljencev, vendar nobene od njih niso povezovali z Velikomoravsko. Arheološke najdbe dokazujejo, da severno od zgoraj omenjene črte niso preživele le starejše naselbinske strukture, temveč tudi teritorialna uprava, ki so jo vodili domači magnati.{{efn|To starejšo hipotezo so soglasno potrdili arheološki dokazi iz Ducového in Nitrianske Blatnice. Hipoteza je kljub temu sporna.}}{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Velikomoravskega ali verjetno velikomoravskega porekla bi lahko bil klan Hunt-Pázmán (Hont-Pázmány).<ref name="lukacka">{{cite book| last =Lukačka| first =Ján| title =Formovanie vyššej šľachty na západnom Slovensku| publisher =Mistrál| year =2002| location =Bratislava}}</ref>{{sfn|Novák|1994|p=7}} Ozemlje današnje Slovaške se je v začetku 10. stoletja postopoma vključevalo v razvijajočo se novo državo, bodoče Ogrsko kraljestvo. ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') omenja, da je Huba, poglavar enega od sedmih madžarskih plemen, prejel posesti okoli Nitre in reke Žitave. Po ''[[Gesta Hunnorum et Hungarorum]]'' (''Dejanja Hunov in Madžarov'') se je nek drug plemenski voditelj, Lél, naselil v okoli Hlohovca (madžarsko: Galgóc) in se po madžarski zmagi nad Moravci ustalil v okolici Nitre.{{sfn|Kristó|1994|p=448}} Sodobni avtorji trdijo tudi, da je severozahodne dele Panonske nižine zasedlo eno od madžarskih plemen.{{sfn|Kristó|1994}} ==== ''Tercia pars regni'' ali Nitranska vojvodina (11. stoletje)==== [[Slika:Duchy of nitra 11th century.png|right|250px|thumb|alt=Duchy of Nitra| Meje Nitranske kneževine, ki jih je predlagal Ján Steinhübel na podlagi opisa južnih meja [[Poljska|Poljske]] pod kraljem [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom Hrabrim]] (vladal 992–1025) v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja]] [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|250px|right|Današnja Slovaška kot del Poljske pod vladavino Boleslava Hrabrega (vladal 992–1025); meje Poljske so prikazane na podlagi poročila v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja; strokovnjaki kronike na splošno nimajo za povsem zanesljivo]] Razvoj bodoče Ogrske kraljevine se je začel v času vladavine velikega kneza [[Géza I. Ogrski|Géze]] (pred 972–997), ki je razširil svojo oblast na ozemlje današnje Slovaške zahodno od reke Garam/Hron.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=30}} Geza je bil leta 972 ali malo kasneje krščen, vendar ni nikoli postal prepričan kristjan. Po tem se je zelo razlikoval od svojega sina [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki ga je nasledil leta 997.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=28, 32}} Nekateri avtorji trdijo, da je Štefan po poroki z [[Gizela Bavarska|Gizelo Bavarsko]] od očeta prejel za apanažo Nitransko vojvodino.<ref name='Történeti Földrajz'>{{cite book | last = Győrffy | first = György | title = Az Árpád-kori Magyarország történeti földrajza ''The Historical Geography of Hungary in the age of the Árpáds'' | publisher = Akadémiai Kiadó | year = 1998 | location = Budapest | page = 332 | isbn = 978-963-05-7504-1}}</ref> Po Gézovi smrti je ogrski prestol zahteval Arpadovec Kopani, pogan, ki ga je Štefan s pomočjo ženinega nemškega spremstva premagal.{{sfn|Kristó|Makk|1996|pp= 34–36}} Slovaška ljudska pesem omenja, da je Štefan lahko premagal svojega poganskega nasprotnika le s pomočjo slovaških bojevnikov iz Bíne.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po mnenju Istvána Bónyja bi slovaška pesem lahko bila prevod madžarske ljudske pesmi, saj leta 1664 nobeden od prebivalcev Bíne ni bil Slovak.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po zmagi je Štefan od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] prejel krono in bil leta 1000 ali 1001 kronan za prvega ogrskega kralja. Kraljevina Ogrska je sprejela dele nekdanje velikomoravske državne organizacije,{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}}<ref name="sedlak">{{cite book| last =Sedlák| first =Vincent| chapter=Onomastika a historiografia|title =Príspevky k slovenským dejinám| editor=Karin Fábrová| publisher =Prešovská univerzita v Prešove| year =2005| location =Prešov| chapter-url=http://www.pulib.sk/elpub/FF/Fabrova1/index.htm}}</ref> vendar zgodovinarji o tem niso dosegli soglasja. Še vedno se razpravlja na primer o tem, ali je oblikovanje osnovne upravne enote (madžarsko: vármegye) v kraljestvu sledilo tujim (frankovskim, bolgarskim, moravskim ali otonskim) vzorcem ali je šlo za ogrsko inovacijo.{{sfn|Kristó|1988|pp=21–100}} Prav kralj Štefan (vladal 1000/1001–1038) je verjetno na ozemlju današnje Slovaške ustanovil vsaj osem okrožij (vármegye): Abov (madžarsko: Abaúj), Boršod (madžarsko: Borsod), [[Esztergom]], Hont, [[Komarno, Slovaška|Komárno]] (madžarsko: Komárom), [[Nitra]] (madžarsko: Nyitra), Tekov (madžarsko: Bars) in Zemplín (madžarsko: Zemplén).{{sfn|Kristó|1988|pp=333, 352–353, 370, 374, 396, 398–399, 411}} Redko poseljeni severni in severovzhodni deli današnje Slovaške so postali kraljevi zasebni gozdovi.{{sfn|Kristó|1988|p=377}} Štefan je v svojem kraljestvu ustanovil tudi več škofij. V 11. stoletju je bilo ozemlje današnje Slovaške razdeljeno med Estergomsko nadškofijo, ustanovljeno okoli leta 1000, in njeno sufragansko Egersko škofijo, ustanovljeno med letoma 1006 in 1009.{{sfn|Kristó|1988|pp=331, 395}} Okoli leta 1015 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav]] zavzel nekaj ozemelja današnje Slovaške vzhodno od reke Morave. Kralj Štefan je ta ozemlja ponovno zavzel leta 1018.{{sfn|Makk|1993|pp=48–49}} Po smrti kralja Štefana se je njegovo kraljestvo zapletlo v notranje spore med pretendenti na njegovo krono. V spore se je vmešal tudi sveti rimski cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]]{{sfn|Benda|1981|pp=83-85}} Leta 1042 je Henrik zavzel nekaj današnje Slovaške vzhodno od reke Hron in jih podelil kraljevemu bratrancu Béli. Zasedeno ozemlje so po umiku cesarjeve vojske ponovno zavzele čete kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]].{{sfn|Makk|1993|p=61}} Leta 1048 je ogrski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] odstopil tretjino svojega kraljestva (''Tercia pars regni'') v apanažo svojemu bratu, vojvodi Béli.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=79}} Vojvodove posesti so bile osredotočene okoli Nitre in Biharja ([[Romunščina|romunsko]]: Biarea v današnji [[Romunija|Romuniji]]).{{sfn|Kristó|1994|p=261}} V naslednjih 60 letih so ''Tercia pars regni'' ločeno upravljali člani dinastije Árpádov: vojvode [[Géza Ogrski|Géza]], [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav]], [[Lampert Ogrski|Lampert]] in Álmos.{{sfn|Kristó|1994|p=}} Vojvode so sprejeli kraljevo nadoblast, vendar so se nekateri od njih - Béla, Géza in Álmos, uprli kralju, da bi pridobili krono. Pri tem so se povezovali z vladarji sosednjih držav, na primer [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[Češka|Češke]].{{sfn|Benda|1981|pp=85-100}} Zgodovina ''Tercia pars regni'' se je končala leta 1107, ko je ogrski kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] izkoristil romanje svojega brata, vojvode Álmosa, v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] okupiral njena ozemlja.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=145}} Vojvoda Álmos je po vrnitvi poskušal ponovno zasesti svoja nekdanja ozemlja z vojaško pomočjo svetega rimskega cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]], vendar mu to ni uspelo in je bil prisiljen sprejeti status quo. ===Mongolska invazija (1241-1242)=== {{glavni|Mongolski vpadi v Evropo}} [[Slika:Spisska nova ves...castle.jpg|thumb|right|250px|[[Mongolski vpadi v Evropo|Mongolska invazija]] v Eropo v 13. stoletju je privedla do graditve mogočnih gradov, kot je [[Spiški grad]]]] Leta 1241 so Mongoli napadli in opustošili severozahodne dele Ogrskega kraljestva. Aprila 1241 je mongolska vojska blizu Hrozenkova prečkala mejo z Moravsko. [[Grad Trenčín]] je vzdržal njihov napad, bližnji kraji pa so bili izropani in nekateri od njih nikoli več obnovljeni. Mongoli so se od tam obrnili proti jugu in opustošili območja ob rekah [[Váh]] in Nitra. Napadu so se lahko uprli le močni gradovi, npr. Trenčín, Nitra in Filakovo (madžarsko: Fülek){{sfn|Kristó|1994|p=664}} in utrjena mesta. Del nezaščitenega prebivalstva je pobegnil v hribe, kjer je zgradil gradišča in tabore. Najbolj prizadeta območja so bila jugozahodna Slovaška in Spodnje Pohronje do Zvolena in Zemplína. Ocenjuje se, da je zaradi lakote in epidemij umrla vsaj tretjina prebivalstva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske je državo napadel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Julija 1242 je njegova vojska dosegla Hlohovec, vendar je ogrska vojska, predvsem po zaslugi vojakov iz Trenčinske in Nitranske županije, napad odbila.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} Trenčinski župan Bohumír (Bogomir), ki je imel pomembno vlogo pri zmagi nad avstrijsko vojsko, je kasneje poveljeval vojski, poslani na pomoč [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavu V. Sramežljivemu]], zetu ogrskega kralja, ki ga je napadel [[Konrad I. Mazovski]]. Vojsko so sestavljali predvsem vojaki iz etnično slovaških županij.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} ====Razvoj županij in mest==== V 11. do 13. stoletju se je postopoma razvijala državna uprava. Z delitvijo obstoječih in s širjenjem ozemja proti severu so bile ustanovljene nove grofije, med njimi današnja Bratislava (slovaško: Prešporok, madžarsko: Pozsony), Trenčín, Gemer-Malohont (madžarsko: Gömör-Kishont) in Novograd (madžarsko: Nógrád). Kraljevi zasebni gozdovi okoli Zvolena in gradu Šariš (madžarsko: Sáros) so bili organizirani v "gozdne grofije".{{sfn|Kristó|1994|p=594}}{{sfn|Kristó|1988| pp=341, 350, 378, 385–387}} Kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] je na današnjem Slovaškem ustanovil ali ponovno ustanovil tretjo škofijo.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=144}} Nekatera mesta na današnjem Slovaškem so že pred mongolsko invazijo dobila posebne privilegije: [[Trnava]] leta 1238, Starý Tekov leta 1240, Zvolen in Krupina pa pred letom 1241.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske leta 1242 je bilo po ukazu kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] zgrajenih ali okrepljenih več gradov, med njimi Komárno, Beckov (madžarsko: Beckó) in Zvolen.{{sfn|Kristó|1994|p=771}} Poleg relativno dobro razvite mreže gradov so postala pomembna tudi utrjena srednjeveška mesta, ki naj bi imela tako gospodarsko kot obrambno vlogo. Ozemlje današnje Slovaške je bilo bogato s surovinami, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[železo]] in [[Sol|sol]], zato se je v regiji postopoma razvilo [[rudarstvo]].{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82}} Razvoj rudarstva in trgovine je tako okrepil položaj nekaterih naselij, da so dobila kraljeve priveligije.{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82, 84, 479–480, 598, 716–717}}<ref name='juck'>{{cite book | last = Juck | first = Ľubomír | title = Výsady miest a mestečiek na Slovensku (1238–1350) | publisher = Veda | year = 1984 | location = Bratislava }}</ref><ref name="slovensko">{{cite book| author=Tibenský, Ján| title =Slovensko: Dejiny| publisher =Obzor| year =1971| location =Bratislava}}</ref> Med najzgodnejšimi mesti z mestnimi pravicami so bila Spišské Vlachy (1243), Košice (pred 1248), Nitra (1248), Banská Štiavnica (1255), Nemecká Ľupča (1263), Komárno (1269), Gelnica (pred 1270), Bratislava (1291) in Prešov, Veľký Šariš in Sabinov leta 1299.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|1994|pp=102, 238, 370, 499}} [[Sasi]] v Spišu (nemško: Zips) so leta 1271 dobili kolektivno listino ogrskega kralja [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]]{{sfn|Kristó|1994|pp=619}} Kolonizacija severnih delov Kraljevine Ogrske se je v tem obdobju nadaljevala. V sodobnih dokumentih so valonski, nemški, madžarski in slovanski prišleki, ki so se naselili na redko poseljenem ozemlju, omenjeni kot so "gostje" (''hospes'').{{sfn|Kristó|1994|pp=619, 636, 652, 709–710}} Sodobni dokumenti omenjajo, da so v zahodne dele današnje Slovaške prišli naseljenci predvsem iz Moravske in Češke, medtem ko so se v severne in vzhodne dele naselili [[Poljaki]] in [[Rusini]].{{sfn|Kristó|2003|pp=90–100}} Nemški priseljenci so imeli pomembno, a ne izključno vlogo pri razvoju mest. Manjše skupine Nemcev so bile na slovaškem ozemlju prisotne že pred mongolsko invazijo, vendar se je njihovo priseljevanje znatno povečalo šele v 13. in 14. stoletju.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|2003|pp=135, 137}} Takrat so na tem ozemlju že obstajala naselja z relativno visoko razvitim gospodarstvom,{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} potem pa so Nemci, ki so prihajali iz gospodarsko in upravno naprednejših regij, uvedli nove oblike proizvodnje in upravljanja, nov pravni sistem in kulturo. Nemški gostje so se naselili v Zgornjem in Spodnjem Spišu, rudarskih mestih v osrednji Slovaški, njihovi širši okolici in številnih krajih v zahodni Slovaški: Bratislavi, Trnavi in vinorodnih mestih v Malih Karpatih. V srednjem veku je današnja Slovaška spadala med najbolj urbanizirane regije Ogrske kraljevine in je tvorila pomembno kulturno in gospodarsko osnovo kraljevine.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=38}} Iz odloka kralja [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Jagelonskega]] (1498) je razvidno, da se je šest od desetih najpomembnejših mest v njegovem kraljestvu nahajalo na ozemlju današnje Slovaške: [[Košice]], [[Bratislava]], [[Bardejov]], [[Prešov]], [[Trnava]] in [[Levoča]].{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Leta 1514 se je na Slovaškem nahajala več kot polovica kraljevih mest in svobodnih rudarskih mest kraljestva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Ob koncu srednjega veka je imelo urbani značaj še približno dvesto drugih naselij. Pred letom 1500 je v pisnih dokumentih omenjenih 2476 naselij. Rudarska mesta na Slovaškem so pomembno prispevala k gospodarstvu Ogrske kraljevine. Okoli sredine 14. stoletja je samo Kremnica proizvedla 400 kg zlata na leto.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} [[Banská Štiavnica]] in [[Banska Bistrica|Banská Bystrica]] sta proizvedli znaten delež srebra. V drugi polovici 14. stoletja je Ogrska proizvedla približno 25 % celotne evropske proizvodnje srebra.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} Mesta so se za obrambo svojih privilegijev in skupnih interesov združevala v sindikate in združenja. Najpomembnejši sindikati so bili Skupnost Spiških Sasov (nemško: Zips), ki se je kasneje zmanjšala in postala znana kot Provinca štiriindvajsetih spiških mest, sindikat Spodnjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta v osrednji Slovaški, Pentapolis - zveza svobodnih kraljevih mest na današnjem vzhodnem Slovaškem in sindikat Zgornjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta na vzhodnem Slovaškem in dve na današnjem Madžarskem.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|pp=45-47}} Prebivalci privilegiranih mest so bili večinoma nemškega porekla. Sledili so jim Slovaki in v manjšem, številu Madžari.{{efn|Madžarsko prebivalstvo je prevladovalo v svobodnem kraljevem mestu Komárno, v drugih pomembnih mestih, kot sta Košice ali Nitra, pa je živelo skupaj z znatnim nemškim in slovaškim prebivalstvom. Slovaki so imeli veliko večino v Trenčinu.}}{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=51}}{{sfn|Štefánik|Lukačka|2010}}{{sfn|Kristó|1994|pp=84, 479–480, 598}} Kraljevi privilegiji dokazujejo, da je bilo več družin razvijajočega se lokalnega plemstva, med njimi družine Zathureczky, Pominorszky in Viszocsányi, slovanskega porekla.{{sfn|Kristó|2003|pp=88, 93}} Prisotnost Judov v več mestih (Bratislava, Pezinek) je dokumentirana vsaj od 13. stoletja dalje. Poseben status Judov je leta 1251 potrdila listina ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] Delovanje Judov so kljub temu omejevale odločitve lokalnih oblasti, tako da na primer niso mogli opravljati javnih funkcij in niso mogli imeti v lasti zemlje.{{sfn|Kristó|2003|p=185}} Podobne omejitve so veljale tudi za [[Muslimani|muslimane]], ki so živeli predvsem v nitranski regiji. Muslimani so do konca 13. stoletja povsem izginili, ker so se morda spreobrnili v krščanstvo.{{sfn|Kristó|2003|pp=52–53}} ====Obdobje oligarhov (1290–1321)==== [[Slika:Oligarch domains 1301 1310.png|thumb|right|300px|Domene ogrskih oligarhov (1301-1310)]] Zadnja desetletja 13. stoletja so zaznamovala nesoglasja znotraj kraljeve družine in med različnimi skupinami aristokratov.{{sfn|Benda|1981|pp=158-187}} Propad kraljeve oblasti in vzpon nekaterih močnih aristokratov sta povzročila preobrazbo upravnega sistema. Grofije, ki so bile osnovne enote kraljeve uprave (kraljeve grofije), so se postopoma preoblikovale v avtonomne upravne enote lokalnega plemstva (plemiške grofije), vendar lokalno plemstvo ni moglo ustaviti vzpona oligarhov.{{sfn|Kristó|1994|p=484}} Po mongolski invaziji se je med posestniki začelo tekmovanje. Vsi so si prizadevali zgraditi grad, z dovoljenjem kralja ali brez njega.{{sfn|Fügedi|1986|p=138}} Tekmovanje je sprožilo proces diferenciacije med plemiškimi družinami, saj so plemiči, ki so lahko zgradili grad, lahko razširili svoj vpliv tudi na sosednje zemljiške posestnike.{{sfn|Fügedi|1986|p=138–142}} Konflikti med člani kraljeve družine so hkrati krepili moč aristokratov. Slednji so včasih od kraljev prejeli cele grofije, kar je povzročilo nastanek približno osmih ogromnih domen, ki so jim v 1290. letih vladali močni aristokrati.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} [[Slika:Oligarchs in the Kingdom of Hungary 14th century.svg|300px|thumb|Province Ogrskega kraljestva, ki so jim v zgodnjem 14. stoletju vladali močni oligarhi]] Na današnjem Slovaškem je bila večina gradov v lasti dveh močnih aristokratov, [[Amadej Aba|Amadeja Abe]] in [[Matija III. Čak|Matije III. Čaka]], ali njunih privržencev.{{sfn|Kristó|1994|p=664}} Po izumrtju dinastije Árpádovcev leta 1301 sta se oba mogotca pretvarjala, da sledita enemu od kandidatov za prestol, v praksi pa sta svoje domene pravljala neodvisno.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} Amadej Aba je vzhodne dele današnje Slovaške upravljal s svojega sedeža v [[Gönc]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=41}} Leta 1311 so ga pri južnih vratih v [[Košice|Košicah]] ubili morilci [[Karel I. Ogrski |Roberta Anžujskega]].{{sfn|Kristó|1994|p=42}} Matija III. Čak je bil dejanski vladar zahodnih ozemelj današnje Slovaške. Vladal je s svojega sedeža v [[Trenčín|Trenčin]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=447}} S sinovi umorjenega Amadeja Abe je sklenil zavezništvo proti Košicam. Robert Anžujski, ki je medtem postal kralj [[Karel I. Ogrski]], je Košicam poslal na pomoč svojo vojsko, ki je leta 1312 v bitki pri Rozgonyju/Rozhanovcah premagala Amadeja Abo.{{sfn|Kristó|1994}} Severozahodne grofije so kljub temu ostale v Abovi posesti do njegove smrti leta 1321, potem pa so kraljeve vojske brez odpora zasedle vse njegove gradove.{{sfn|Kristó|1994}} Presburška (Bratislavska) grofija je bila od leta 1301 do 1328 pod oblastjo avstrijskih vojvod, potem pa jo je ponovno zasedel kralj Karel I. Ogrski.{{sfn|Benda|1981|p=188}} ===Pozni srednji vek (14.–15. stoletje)=== Kralj Karel I. je po dvajsetletnem obdobju bojev proti svojim nasprotnikom in oligarhom uspel okrepiti osrednjo oblast v kraljestvu.{{sfn|Kristó|1994|pp=330–331}} Leta 1335 je sklenil trgovinska sporazuma s kraljema [[Ivan Češki|Ivanom Češkim]] in [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III. Poljskim]], ki sta povečala trgovanje na trgovskih poteh iz Košic v [[Krakov]] in iz Žiline v [[Brno]].{{sfn|Kristó|1994|p=389}} Kralj je potrdil privilegije 24 "saških" mest, okrepil posebne pravice [[Prešov]]a in podelil mestne privilegije Smolniku (madžarsko Szomolnok). V mestih današnje Slovaške so še vedno prevladovali nemški priseljenci, vendar ''[[Privilegium pro Slavis]]'', ki ga je [[Ludvik I. Ogrski]] 7. maja 1381<ref>Dušan Škvarna in sodelavci. ''Lexikón slovenských dejín''. 3. izdaja. Bratislava : Slovenské pedagogické nakladateľstvo – Mladé letá, 2006. ISBN 80-10-00872-9. str. 42</ref> podelil žilinskim Slovakom, kaže, da se je v bogatih mestih začel ustvarjati slovaški narod. Ludvik I. je Slovakom podelil polovico sedežev v občinskem svetu Žiline. Številna mesta, na primer Banská Bystrica, Bratislava, Košice, Kremnica in Trnava, so dobila status svobodnih kraljevih mest (''liberæ regiæ civitates'') in so bila od leta 1441 upravičena do svojih poslancev v skupščinah stanov kraljestva.{{sfn|Bán|1989a|p=42}}{{sfn|Bán|1989b|p=159}} [[Slika:Mátyás király országai.png|thumb|Ozemlje Matije Korvina]] V prvi polovici 14. stoletja se je prebivalstvo nekdanjih "gozdnih grofij" povečalo. Na njihovem ozemlju so bile ustanovljene nove grofije, med njimi Orava, Liptov, Turiec in Zvolen v severnih delih današnje Slovaške.{{sfn|Kristó|1988|pp=380–383}} V Spiški regiji so nekateri segmenti prebivalstva prejeli posebne privilegije: 24 "saških" mest je oblikovalo avtonomno skupnost, neodvisno od grofije Spiš, "plemiči z desetimi sulicami" pa so bili organizirani v posebno avtonomno upravno enoto ("sedež").{{sfn|Kristó|1994|pp=393, 619}} Leta 1412 je kralj Sigismund 13 "saških" mest dal za [[hipoteka|hipoteko]] poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]], tako da so do leta 1769 dejansko pripadala Poljski.{{sfn|Bán|1989b|pp=174-175}} Od 1320. let je bila večina ozemlja današnje Slovaške v lasti kraljev, vendar so na tem ozemlju imeli posesti tudi prelati in plemiške družine, na primer družine Drugeth, Szentgyörgyi in Szécsényi.<ref name='Magyarország története (1301–1526)'>{{cite book | last1 = Engel | first1 = Pál | last2 = Kristó | first2 = Gyula | last3 = Kubinyi | first3 = András | title = Magyarország története - 1301–1526 ''(The History of Hungary—1301–1526)'' | publisher = Osiris | year = 1998 | location = Budapest | isbn = 978-963-379-171-4}}</ref> Decembra 1385 je bodoči kralj Sigismund, ki je bil takrat ogrski princ soprog kraljice Marije, zastavil ozemlja današnje Slovaške zahodno od reke Vah svojima bratrancema, [[Jošt Moravski|Joštu]] in [[Prokop Moravski|Prokopu Moravskemu]]. Prvi je imel slovaško ozemlje v lasti do leta 1389, drugi pa je ohranil svojo oblast nad nekaterimi ozemlji do leta 1405.{{sfn|Benda|1981|pp=228-241}} Kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] (1387–1437) je med svojim vladanjem svojim privržencem, na primer članom družin Cillei, Rozgonyi in Perényi, podelil obsežna ozemlja. Eden njegovih glavnih svetovalcev, Poljak [[Stibor Stiboriški]], je bil "gospodar celotnega Váha", kar se je nanašalo na njegovih 15 gradov ob tej reki.{{sfn|Fügedi|1986|pp=314–323}} Po smrti kralja [[Albreht II. Nemški|Albrehta II. Nemškega]] leta 1439 je med privrženci prestolonaslednikov izbruhnila državljanska vojna.{{sfn|Benda|1981|pp=259-270}} Kraljica vdova [[Elizabeta Luksemburška]] je najela češke najemnike pod vodstvom [[Jan Jiskra|Jana Jiskre]], ki so zavzeli več mest na ozemlju današnje Slovaške, med njimi Kremnico, Levočo in Bardejov, in večino njih obdržali do leta 1462, ko se je Jan Jiskra predal kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]].{{sfn|Benda|1981|p=279}} Matija Korvin je bil sin [[János Hunyadi|Ivana Huyadija]], najbogatejšega plemiča na Ogrskem. Za svoj glavni cilj si je zadal zatiranje bratovščin in v letu kronanja so njegove čete premagale brate pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Njihov zadnji tabor je bil osvojen leta 1467 v Velikih Kostolanih. Steber moči Matije Korvina je bila stalna najemniška vojska, znana kot črna vojska.<ref>Kónya Peter in soavtorji. ''Dejiny Uhorska: (1000 – 1918)''. Prešov: Vydavateľstvo Prešovskej univerzity, 2013. str. 151-152. ISBN 978-80-555-0921-1.</ref> V Bratislavi je leta 1465 ustanovil [[Universitas Istropolitana]], prvo univerzo na Slovaškem. Korvin je bil podpornik umetnosti in izobraževanja in na svoj dvor vabil učenjake iz vse Evrope. Njegova vladavina je povezana tudi s prodorom [[Humanizem|humanizma]] in [[Renesansa|renesanse]] na Ogrsko. Umrl je leta 1490 brez zakonitih potomcev. Imel je le nezakonskega sina Ivana. ====Jagelonci==== Prazen ogrski prestol so ponovno zasedli [[Jagelonci]], tokrat prek [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Ogrskega]]. Med drugimi kandidati za prestol so bili Vladislavov mlajši brat Ivan Albreht, [[Maksimilijan I. Habsburški]], Korvinov nezakonski sin Ivan in Korvinova vdova Beatrica Aragonska. Vladislava II. je izvolilo ogrsko plemstvo v upanju, da bo postal voljno orodje v njihovih rokah. Pred prevzemom prestola je moral Vladislav sprejeti pogoja, da bo odpravil izredni davek, ki ga je uvedel Korvin, in da se bo o vseh pomembnih vprašanjih posvetoval s kraljevim svetom. Nezadovoljni Ivan Albreht je kmalu po Vladislavovem kronanju vdrl v vzhodno Slovaško, a so ga kraljeve čete premagale. Leta 1491 je poskušal ponovno zavzeti prestol z napadom s severa in bil naslednje leto ponovno poražen, potem pa je s kraljem sklenil mir in se odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je vojskoval tudi s svetim rimskim cesarjem Maksimilijanom I. Habsburškim, ki je zasedel vsa ogrska ozemlja v [[Avstrija|Avstriji]] in izgnal ogrske garnizije, ki so bile tam že od časa Matije Korvina. Po drugem, tokrat neuspelem napadu na Ogrsko, sta se monarha dogovorila za vzajemno nasledstvo [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Jageloncev, nakar se je Maksimilijan odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je moral soočiti tudi s kmečkim uporom pod vodstvom Jurija Doža, katerega vzrok je bila razglasitev [[križarske vojne]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Upor je bil leta 1514 zatrt, Jurija Doža pa so sežgali na grmadi. Med uporom in po njem je umrlo približno 50.000 ljudi, uvedena pa je bila tako imenovana "druga tlačanska doba". Vladislav je umrl leta 1516 in za seboj samo na Ogrskem pustil ogromen dolg v višini več kot 400.000 guldnov. Vladislav je bil tudi češki kralj. Na prestolu ga je nasledil njegov desetletni sin [[Ludvik II. Jagelo]]. Oče mu je zapustil dve propadli državi, Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko, ter velik dolg. Med Ludvikovim vladanjem se je anarhija še poglobila, samovolja plemstva pa je dosegla nezaslišane razsežnosti. V letih 1525–1526 se je moral Ludvik soočiti z uporom rudarjev v osrednji Slovaški in po njegovem zatrtju s širitvijo Osmanskega cesarstva.{{sfn|Kučera|2002|p=209-215, 228}} ====Habsburžani==== =====Boj za prestol in širitev Osmanskega cesarstva===== [[Ludvik II. Jagelo]] je bil kralj Češke in Ogrske od leta 1516 do 1526. V tistem času je na osmanski prestol prišel [[Sulejman I.]], znan kot Veličastni, ki je vladal od leta 1520 do 1566. Osmansko cesarstvo je od leta 1521 z veliko vojsko počasi prodiralo proti Ogrskemu kraljestvu in osvojilo in zasedlo prestolnici [[Beograd]] in [[Šabac]]. Šibki ogrski kralj je podcenil nevarnost in se šele leta 1526 z vojsko slabo organiziranega ogrskega plemstva odpravil proti veliki turški vojski. V [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 29. avgusta 1526 je bila ogrska vojska odločilno poražena, sam kralj pa je na begu padel s konja in utonil. Po zmagi v bitki pri Mohaču se je na Ogrskem za 175 let utrdila osmanska oblast.{{sfn|Kučera|2002|p=215}} Ozemlje nekdanjega Ogrskega kraljestva je bilo razdeljeno na tri dele: [[Budimski pašaluk]], ki je obsegal osrednjo in jugozahodno Ogrsko in je bil pod neposredno osmansko upravo, zapoljsko [[Transilvanija|Transilvanijo]], ki je bila [[vazal]] Osmanskega cesarstva, in Kraljevino Ogrsko, ki je bila na jugu omejena z Donavo in obrambnimi mejnimi trdnjavami (Komárno, Nové Zámky) in gradovi. Njeno ozemlje je torej obsegalo današnjo Slovaško in Transdanubijo, kjer je na [[Dunaj]]u prebival monarh [[Ferdinand I. Habsburški]]. [[Bratislava]] je z njegovim kronanjem leta 1526 postala kronsko mesto Kraljevine Ogrske. Ko je Osmansko cesarstvo leta 1541 zasedlo [[Budim]], so se v Bratislavo preselili vsi kraljevi uradi in večina ogrskega plemstva.{{sfn|Škvarna|2007|p=19-20}} Prazen ogrski prestol je leta 1526 zasedel avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški in ustanovil Habsburško dinastijo. Del ogrskega in hrvaškega plemstva je podpiral [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljskega]], ki je bil prav tako na hitro kronan leta 1526. Po Ivanovi smrti je njegova žena [[Izabela Jagelo]] dala za ogrskega kralja kronati njunega sina [[Ivan Žigmund Zapolja |Ivana Sigismunda]]. Ogrsko plemstvo je začelo državljansko vojno, ki se je končala z osmansko zasedbo osrednje Ogrske. Sulejman I. je Ivana Sigismunda imenoval za vladarja Transilvanije. Ogrska je bila dokončno razdeljena na tri dele, kar je bilo potrjeno z Drinopolskim mirom leta 1547. Ferdinand I. se je zavezal, da bo Osmanskemu cesarstvu letno plačeval 30.000 [[dukat]]ov. Mir ni trajal dolgo, saj so Habsburžani neuspešno poskušali zasesti Transilvanijo. Del južne Slovaške je nato kot del sandžaka prišel pod neposredno osmansko oblast. Osmani so pogosto izvajali roparske pohode na Slovaško. Nekatere vasi na ogrsko-osmanski meji so morale plačevati davke obema stranema, kar je povzročilo izseljevanje iz obmejnega območja. Poleg tega se je po Slovaški začelo širiti reformacijsko gibanje, [[luteranstvo]], ki ga oblast zaradi kritičnih političnih razmer ni mogla ustaviti. =====Protihabsburški upori stanov===== Ogrsko plemstvo, večinoma [[Protestantizem|protestantsko]], je bilo nezadovoljno z zaplembo premoženja in zvišanjem davkov s strani Habsburžanov. Zgodilo se je več uporov, v katerih so bili tudi boji med ogrskim plemstvom in cesarskimi vojaki. Leta 1604 je [[Štefan Bočkaj]] na Slovaškem začel upor proti Habsburžanom. Vsi ti upori so najbolj koristili Osmanom. Odprli so jim vrata na Ogrsko, kjer jim je uspelo osvojiti izgubljeni [[Esztergom]] in [[Pešta|Pešto]]. Bočkaj je zasedel vso vzhodno Slovaško in za svoj sedež izbral [[Košice]]. Sklenil je zavezništvo z Osmani in z njihovo pomočjo in s pomočjo slovaških plemičev osvojil južno Slovaško. V drugi polovici leta 1605 je imel pod svojo oblastjo skoraj vso Slovaško, razen glavnega ogrskega glavnega mesta Bratislave. Novembra istega leta se je slovaško plemstvo začelo pogajati o miru s Habsburžani, ker so Bočkajeve čete začele pleniti po državi in ker so se bali, da bodo Osmani obdržali zasedena ozemlja. Bočkaj je privolil v mir, saj se je bal, da bodo sklenili mir brez njega. Mir je bil sklenjen leta 1606. Plemstvu je bil vrnjen del privilegijev. Ko je leta 1618 izbruhnil upor čeških stanov, je [[Gabriel Bethlen]] izkoristil priložnost in s svojo vojsko, ki so jo sestavljali večinoma hajduhi in transilvanski Sikuli, napadel vzhodno Slovaško. Porazil je kraljevo vojsko in leta 1619 zasedel Košice. Bethlenova vojska, ki je takrat je štela že skoraj trideset tisoč mož, je napredovala skozi južno in osrednjo Slovaško proti zahodu in zasedla Levice, Trnavo in celo Bratislavo. Bethlen se je nato združil z uporniškimi češkimi stanovi in skupaj so napredovali proti [[Dunaj]]u. Napad je na Dunaj je preprečil [[Juraj III. Druget|Juraj Druget]] s poljskimi najemniki, ki je napadel vzhodno Slovaško in prisilil Bethlena k umiku. Bethlen je nato sklenil mir z ogrskim kraljem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]] Boji so se nadaljevali v drugi polovici leta 1620, ko so uporniki zasedli Nitro in odbili napad cesarske vojske na Bratislavo. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] so se Habsburžani lahko popolnoma osredotočili na vstajo na Slovaškem. Bethlen je postopoma izgubljal Bratislavo, Trnavo, vso osrednjo Slovaško in bil potisnjen vse do Košic. Tam je zbral vojsko in dosegel Rimavsko Soboto, porazil cesarsko vojsko v bitki pri Jalni in ponovno zasedel Trnavo in Nitro. Po teh uspehih je poskušal s pogajanji z Dunajem doseči primerne mirovne pogoje, kar mu je končno uspelo leta 1621/1622 z [[Mikulovski mir|Mikulovskim mirom]], vendar je moral odstopiti zasedena ozemlja. Bethlenov upor je dejansko zavaroval pridobitve Bočkajevega upora. Leta 1643 je izbruhnil upor [[Jurij I. Rakoczi|Jurija I. Rákóczija]], katerega cilja sta bila obraniti verske svobode ogrskega plemstva in potrditi plemiške privilegije. Upor, ki so ga podprli Osmani, se je končal se je leta 1645 z Linškim mirom. V prvi polovici 17. stoletja je izbruhnil ljudski upor [[Peter Časar|Petra Časarja]], imenovan tudi Časarjeva vstaja, ki je bil kruto zatrt, udeleženci pa usmrčeni. Zarota plemiških družin proti Habsburžanom leta 1669 je bila izdana. Habsburžani so bogate družine popolnoma uničili, jim zasegli premoženje in usmrtili voditelje. Leta 1678 je upor vodil [[Emerik Thököly]], ki se je zanašal na pomoč Osmanov. Osmani so leta 1683 dosegli Dunaj, a so bili poraženi, čemur je sledil postopen izgon Osmanov iz Ogrske. Izgon je bil končan leta 1685, s čimer se je končal tudi Thökölijev upor. Leta 1687 je prišlo do tako imenovanega prešovskega pokola, ki ga je organiziral habsburški general Anton Caraffa. Vojno sodišče je v [[Prešov]]u na smrt obsodilo vse glavne voditelje upora, ki jim ni uspelo pobegniti na osmansko stran. Med pobeglimi je bil tudi Thököli. Leta 1703 je izbruhnil zadnji protihabsburški upor, ki ga je vodil [[Franc II. Rákóczi]]. Upor se je od prejšnjih razlikoval po tem, da so v njem sodelovale tudi ljudske množice. Končal se je leta 1711 s [[Satumarski mir|Satumarskim mirom]], ki je končal tudi vse protihabsburške stanovske upore. =====18. stoletje===== Po sklenitvi Satumarskega miru je začelo slovaško gospodarstvo, opustošeno po letih vstaj, počasi okrevati. Pojavljati so se začele prve tovarne (Šaštín, Holíč) in ponovno se je začelo rudarjenje. Leta 1770 je bila v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] ustanovljena Rudarska akademija, prva tovrstna univerza na svetu. Slovaška javnost je do takrat delovala v manjših, neorganiziranih skupinah, a se je v 18. stoletju začela politično pomembneje združevati. Ogrski kralj je postal [[Karel VI. Habsburški]], ki ni imel zakonitih moških potomcev, ampak le hčer. Karel VI. je zato leta 1713 izdal [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], ki je zagotavljala dedovanje krone tudi po ženski liniji. Med prvimi znaki novega nacionalnega razmišljanja Slovakov je bila ''Apologija'' Jana Baltazarja Magina, prva obramba Slovakov pred obrekovanjem Madžarov, objavljena leta 1728. [[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|thumb|200px|[[Marija Terezija]]]] Po Karlovi smrti leta 1740 je na prestol prišla njegova hči [[Marija Terezija]]. Na začetku svojega vladanja se je morala spopadati z zahtevami drugih evropskih sil. [[Prusija|Pruski]] kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] je zahteval [[Šlezija|Šlezijo]], jo nato napadel in leta 1740/1741 zasedel. Francozi so s podporo Bavarcev in Sasov zasedli Češko. Bavarci so za češkega kralja razglasili princa [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII. Wittelsbacha]]. Vojne za avstrijsko nasledstvo so trajale do leta 1748. Izguba Šlezije je bila potrjena v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756–1763). Po vojnah je Marija Terezija spoznala, da vojaško in gospodarsko šibka Ogrska potrebuje reforme. Pri tem so ji pomagali številni znanstveniki in učenjaki, med njimi Slovaka Matej Bel in Adam František Kollár. Cesarica je reformirala vojsko. Vsi poveljniki so se morali seznaniti s sodobnimi vojaškimi praksami. Ustanovljala je tudi tovarne, več tudi na Slovaškem (Šaštín, Halič, Holíč). V kmetijstvu je podpirala gojenje novih poljščin. Reformirala je tudi sodstvo, omilila nekatere kazni in sprejela načelo, da so vsi državljani pred sodiščem formalno enaki. Leta 1767 je izdala tako imenovani [[Terezijanski urbar]], zemljiškoknjižni predpis, ki je urejal status tlačanov. Zemljiške knjige so morale biti pisane v jeziku ljudstva, se pravi na Slovaškem v slovaščini. Reforma šolstva, ''Ratio educationis'', je postavila temelje za naprednejše izobraževanje. Od leta 1765 je Marijin sovladar vladal sin [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Po materini smrti je prestol leta 1780 zasedel Jožef II. in nadaljeval z reformami. Leta 1781 je izdal tako imenovani [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in drugim nekatoliškim veroizpovedim podelil določene verske svoboščine. Leta 1785 je odpravil samoupravo sedežev in jo nadomestil z desetimi državnimi okrožji. Številne osrednje ogrske urade je preselil iz Slovaške v Budim in odpravil tlačanstvo na Ogrskem, leta 1781 na Češkem. Nekaj mesecev pred smrtjo je bil prisiljen preklicati vse reforme, razen Tolerančnega patenta in odprave tlačanstva. Umrl je leta 1790. ===== Slovaški narodni preporod===== Proces oblikovanja slovaškega naroda je bil izjemno težaven zaradi zatiranja s strani ogrskega plemstva, madžarskega nacionalizma in represij na ozemlju Slovaške. Branitelj slovaških pravic je postala inteligenca, zlasti duhovščina. Med glavnimi cilji je bil najpomembnejši uveljavitev knjižne [[Slovaščina|slovaščine]]. Prvi zagon za njen nastanek je dal katoliški duhovnik [[Jozef Ignác Bajza]], ki je leta 1783 napisal prvi roman v slovaščini z naslovom ''Dogodivščine in preizkušnje mladega Reneja''. Njegova oblika jezika se ni uveljavila in njegov sistem ni dobil privržencev. Preporodovci so se v tem obdobju razdelili v dva skupini: [[Katolištvo|katoliško]], ki so jo vodili Anton Bernolák, Jozef Ignác Bajza, Juraj Fándly in Ján Hollý, in [[Protestantizem|evangeličansko]] z glavnima predstavnikoma Jánom Kollárjem in [[Pavol Jozef Šafárik|Pavlom Jozefom Šafárikom]]. Slednji so zavračali uveljavitev knjižne slovaščine in so bili zagovorniki biblijske [[Češčina|češčine]] in enotnosti Čehov in Slovakov. Katoličani, imenovani tudi bernolákovci, so zagovarjali stališče, da so Slovaki samostojen narod in potrebujejo svoj jezik. [[Anton Bernolák]] je leta 1787 kodificiral standardno slovaščino, imenovano bernoláško narečje, ki je temeljila na zahodnoslovaškem narečju. Leta 1792 so bernolákovci v [[Trnava|Trnavi]] ustanovili Slovaško učeno družbo, združenje, ki je združevalo bernolákovce po vsej Slovaški in objavljalo knjige v bernoláškem narečju. V 40. letih 19. stoletja so se protestanti razdelili, ko je [[Ľudovít Štúr]] razvil standardni slovaški jezik, ki je temeljil na narečju iz osrednje Slovaške. Njegovi privrženci so poudarjali ločeno identiteto slovaškega naroda in edinstvenost njegovega jezika. Štúrovo različico so leta 1847 dokončno odobrili tako katoličani kot luterani in po več reformah ostaja kot standardna slovaščina. ====Madžarska revolucija leta 1848==== Med [[Revolucije leta 1848|madžarsko revolucijo]] leta 1848 so se slovaški nacionalistični voditelji postavili na stran Avstrijcev, da bi spodbudili odcepitev Slovaške od Ogrske znotraj avstrijske monarhije. Slovaški narodni svet je celo z Dunaja organiziral upor proti madžarski revolucionarni vladi, imenovan slovaška vstaja, katere cilj je bil enakopravnost Slovakov in pridobitve avtonomije znotraj Habsburške monarhije. Septembra 1848 je Slovaškemu narodnemu svetu uspelo organizirati kratkotrajno upravo zasedenih ozemelj, potem pa je dunajski cesarski dvor slovaške čete razpustil. Na drugi strani se je v ogrski revolucionarni vojski borilo na tisoče prostovoljcev z ozemlja današnje Slovaške, med njimi veliko Slovakov. [[Slika:KosickyDistrikt.png|thumb|right|300px| Zemljevid severnega dela habsburške Ogrske leta 1850, ki prikazuje dve vojaški okrožji z upravnima središčema na ozemlju današnje Slovaške (Bratislava in Košice)]] Po porazu madžarske revolucije so avstrijske oblasti začele zatirati madžarsko politično elito. Številni udeleženci revolucije so bili usmrčeni, zaprti ali prisiljeni oditi v emigracijo. Leta 1850 je bilo Kraljevina Ogrska razdeljena na pet vojaških okrožij oziroma provinc, od katerih sta dve imeli upravni središči na ozemlju današnje Slovaške: Vojaško okrožje Pressburg ([[Bratislava]]) in Vojaško okrožje [[Košice]]. Avstrijske oblasti so leta 1860 obe vojaški provinci ukinile. Slovaška politična elita je izkoristila obdobje novoabsolutizma dunajskega dvora in šibkost tradicionalne madžarske elite za promocijo svojih nacionalnih ciljev. Z ustanovitvijo vsedržavnega kulturnega društva Matica slovenská (1863), Slovaškega narodnega muzeja in Slovaške narodne stranke (1871) je najpomembnejše središče slovaškega narodnega gibanja postal [[Martin, Slovaška|Turški sveti Martin]] (madžarsko: Túrócszentmárton) v [[Žilinski okraj|Žilinskem]] okraju na severu Slovaške. ==== Avstro-ogrski kompromis leta 1867==== Zagon narodnega gibanja se je nenadoma končal po letu 1867, ko so bile habsburške posesti v srednji Evropi zaradi [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrskega kompromisa]] leta 1867 ustavno preoblikovane v dvojno monarhijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Ozemlje današnje Slovaške je bilo vključeno v ogrski del dvojne monarhije, v kateri je prevladovala madžarska politična elita, ki zaradi panslovanstva, separatizma in nedavnega stališča proti madžarski revoluciji leta 1848 ni zaupala slovaški eliti. Matico so obtožili panslovanskega separatizma in oblasti so jo leta 1875 razpustile. Enaka usoda je doletela tudi druge slovaške ustanove, vključno s šolami. Novi znaki narodnega in političnega življenja so se pojavili šele konec 19. stoletja. Slovaki so se zavedali, da se morajo v svojem boju povezati z drugimi. Eden od rezultatov tega zavedanja je bil Kongres zatiranih ljudstev Kraljevine Ogrske, ki je bil leta 1895 v [[Budimpešta|Budimpešti]] in je vznemiril ogrsko vlado. V svojem boju so Slovaki prejeli veliko pomoči od Čehov. Leta 1896 je bil v [[Praga|Pragi]] vzpostavljen koncept češko-slovaške vzajemnosti, ki naj bi okrepil češko-slovaško sodelovanje in podprl odcepitev Slovakov od Kraljevine Ogrske. Na začetku 20. stoletja je naraščajoča demokratizacija političnega in družbenega življenja grozila, da bo preplavila Avstro-Ogrsko monarhijo. Glavni bojni klic je bil poziv k splošni volilni pravici. V Kraljevini Ogrski je lahko volilo le 5 odstotkov prebivalcev. Slovaki so v trendu predstavniške demokracije videli možnost za zmanjšanje etničnega zatiranja in preboj v obnovljeno politično okolje. Slovaški politični tabor se je na začetku 20. stoletja razcepil na več frakcij. Vodje Slovaške nacionalne stranke s sedežem v Martinu so pričakovali, da se bodo mednarodne razmere spremenile v korist Slovakov, in so velik pomen pripisovali [[Rusija|Rusiji]]. Rimskokatoliška frakcija slovaških politikov pod vodstvom Andreja Hlinke se je osredotočila na manjše projekte in malo pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ustanovila politično stranko z imenom Slovaška ljudska stranka. Liberalna inteligenca, zbrana okoli revije Hlas (slovensko: Glas), je sledila podobni politični poti, vendar je večji pomen pripisovala češko-slovaškemu sodelovanju. Leta 1905 je nastala neodvisna Socialdemokratska stranka. [[Slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|300px|Zemljevid federalne Avstro-Ogrske, ki jo je načrtoval nadvojvoda Franc Ferdinand, s Slovaško kot eno od držav članic]] Slovaki so ne glede na to dosegli nekaj uspehov. Eden največjih je bil volilni dosežek leta 1906, ko je kljub zatiranju sedem Slovakov uspelo dobiti sedeže v skupščini. Ta uspeh je vznemiril vlado in okrepil tisto, kar so Slovaki imeli za zatiranje. Madžarizacija je dosegla vrhunec z novim zakonom o izobraževanju, znanim kot [[Apponyjev zakon]], poimenovan po ministru za šolstvo grofu Albertu Apponyju. Novi zakon je določal, da mora biti poučevanje [[Madžarščina|madžarščine]] vključeno kot predmet v učni načrt tudi tistih štiriletnih osnovnih šol, ki niso bile v lasti države, kot pogoj za državno financiranje teh šol. Madžarizacijo na lokalni ravni so podpirale tudi nevladne organizacije, kot je bilo Gornjeogrsko madžarsko izobraževalno društvo. Medetnične napetosti so se stopnjevale, ko je bilo med izgredi ob posvetitvi nove cerkve v Černovi blizu Ružomberoka ubitih 15 Slovakov. Domačini so želeli, da bi njihovo novo cerkev posvetil priljubljeni duhovnik in nacionalistični politik Andrej Hlinka. Hlinka je pomembno prispeval k izgradnji cerkve, vendar ga je njegov škof Alexander Párvy zaradi Hlinkove vpletenosti v narodno gibanje suspendiral z njegovega položaja in opravljanja vseh duhovniških funkcij. Suspenz je povzročil val solidarnosti s Hlinko po vsej Slovaški. Vaščani so poskušali doseči kompromisno rešitev in preklic suspenza ali odložiti posvetitev, dokler [[Sveti sedež]] ne razsodi o Hlinkovem primeru. Škof Párvy je vse predloge zavrnil in za posvetitelja imenoval slovaškega dekana Martina Pazúrika. Pazúrik je bil, tako kot Hlinka, politično aktiven v volilni kampanji, vendar je podpiral madžarske in madžarsko usmerjene politike ter nenehno zavzemal protislovaško stališče.<ref>{{cite book | last = Kuruc | first = Štefan | editor-last = Kucík | editor-first = Štefan | chapter = Katolícka cirkev na slovenskom území Uhorska na začiatku 20. storočia | trans-chapter = Catholic Church in the Slovak territory of the Kingdom of Hungary at the beginning of the 20th century | title = Mýtus a realita: medzinárodná konferencia 18. októbra 2007: zborník príspevkov z medzinárodnej vedeckej konferencie organizovanej Historickým ústavom Katolíckej univerzity v Ružomberku pri príležitosti stého výročia Černovskej tragédie | location = Ružomberok | publisher = Katolícka univerzita | year = 2008 | isbn = 978-80-8084-314-4 | page=70 }}</ref> Cerkev je bila posvečena na silo s pomočjo policije. Žandarji so v množici 300–400 vaščanov, ki so poskušali preprečiti konvoju duhovnikov, da bi vstopili v njihovo vas, ubili petnajst vščanov. Vseh petnajst žandarjev, ki so sodelovali v tragičnem dogodku, je bilo slovaškega porekla.<ref>{{cite book | last=Holec | first=Roman | title=Tragédia v Černovej a slovenská spoločnosť | trans-title=The tragedy in Černová and the Slovak society | location=Martin | publisher=Matica slovenská | year=1997 | isbn= 9788070904367 | page=117}}</ref> Vse to je še povečalo slovaško sovraštvo do ogrske oblasti in odpor proti njej, incident sam pa je opozoril mednarodno skupnost na kršitve narodnih pravic nemadžarskih manjšin. Pred izbruhom prve svetovne vojne je ideja o slovaški avtonomiji postala del načrta nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] za federalizacijo monarhije, ki ga je razvil s pomočjo slovaškega novinarja in politika Milana Hodže. Ta zadnji realistični poskus povezovanja Slovaške z Avstro-Ogrsko je bil opuščen zaradi atentata na nadvojvodo in začetka prve svetovne vojne. ==Češkoslovaška== [[Slika:Cesko-Slovensko1928.png|thumb||350px|Českoslovaška v medvojnem omdobju]] [[Slika:Milan Rastislav Štefánik.jpg|thumb|200px|[[Milan Rastislav Štefánik]]]] [[Slika:Tomáš G Masaryk1918.jpg|thumb|200px|[[Tomáš Garrigue Masaryk]]]] 28. oktobra 1918 je Slovaška postala del Češkoslovaške. Zasluge za ustanovitev Češkoslovaške republike gredo predvsem [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomášu Garrigueju Masaryku]], [[Edvard Beneš|Edvardu Benešu]] in med slovaškimi osebnostmi še posebej [[Milan Rastislav Štefánik|Milanu Rastislavu Štefániku]], ki je kot diplomat v službi Francije pomagal T. G. Masaryku in E. Benešu pri navezovanju stikov s predstavniki sil Antante. Aktivno je organiziral ustanovitev češkoslovaških legij, predvsem z rekrutiranjem slovaških in čeških vojakov cesarsko-kraljeve vojske, ki so dezertirali ali bili ujeti iz na italijanski in francoski fronti ter v Rusiji. Njegova organizacijska prizadevanja so privedla do ustanovitve disciplinirane in sposobne vojske, imenovane Češkoslovaške legije, ki je postala močan argument v diplomaciji med pogajanji o ustanovitvi nove države. Na domačem političnem prizorišču sta bila v dogajanja vpletena Milan Hodža in Vavro Šrobár. Tomáš Garrigue Masaryk je 14. novembra 1918 postal prvi predsednik države. Istega dne je bilo ustanovljeno ministrstvo s polnimi pooblastili za upravljanje Slovaške, ki ga je vodil Vavro Šrobár. Slovaška začasna vlada je imela sedež najprej v Skalici, nato v Žilini in od 4. februarja 1919 v [[Bratislava|Bratislavi]]. Bratislava je nato postala glavno mesto Slovaške. Prva ustava Češkoslovaške je bila sprejeta 29. februarja 1920. Temeljila je na francoski ustavi iz leta 1795 in [[Ustava Združenih držav Amerike|ameriški ustavi]]. Zakonodajno oblast je predstavljal Državni zbor, ki je imel 2 zbora. Po ustanovitvi Češkoslovaške je izbruhnila madžarsko-češkoslovaška vojna kot vojaški spopad med Češkoslovaško in Romunijo na eni strani ter Madžarsko sovjetsko republiko na drugi. Vojna se je dogajala v okviru širšega spopada, ki je vključeval boj za [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Podkarpatska Rutenija|Podkarpatsko Rutenijo]]. Trajala je do avgusta 1919. Med kaosom, ki je sledil razpadu Avstro-Ogrske, sta na delu slovaškega ozemlja kratek čas obstajali tudi tako imenovana Slovaška ljudska republika in Slovaška sovjetska republika. 11. decembra 1918 je Viktor Dvorčák kot predsednik Vzhodnoslovaškega narodnega sveta v Košicah razglasil tako imenovano Slovaško ljudsko republiko, ki je razglasila neodvisnost od Prage in tesno povezavo z Madžarsko. Dvorčák je kasneje postal predsednik te republike in vodja vlade.<ref>Dušan Kováč. [https://books.google.sk/books/about/Kronika_Slovenska_Slovensko_v_dvadsiatom.html?id=ict-AAAAMAAJ ''Kronika Slovenska'']. Fortuna Print, 1998-1999. Bratislava. ISBN 80-7153-174-X</ref> Za glavno mesto republike je bil izbran Prešov.<ref>Slovenská ľudová republika. Encyklopédia Slovenska, zv. V: R-Š. 1. izdaja. VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie, Bratislava, 1981. str. 318</ref> Tako imenovana Slovaška sovjetska republika s sedežem v Prešovu je obstajala od 16. junija do 7. julija 1919. Nastala je pod vplivom Madžarske sovjetske republike. Na čelu republike je bil češki revolucionar Antonín Janoušek. Po teoriji čehoslovaštva je v državi obstajala le čehoslovaška narodnost. Slovaki so veljali le za njen del z lastnim narečjem. Samo čehoslovaštvo je bil zgrajen zato, da bi bili Čehi in Slovaki skupaj številčnejši od Nemcev. Slovaki so tvorili večino le na ozemlju Slovaške, kjer so predstavljali skoraj tri četrtine prebivalstva. Za Slovake je imela vključitev v zvezo s Čehi daljnosežne, večinoma pozitivne posledice. Začel se je celovit politični, kulturni in izobraževalni preporod. Leta 1919 je bila ustanovljena [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerza Komenskega]] v Bratislavi, ki je bila velikega pomena za razvoj šolstva na slovaškem ozemlju. Leta 1922 je bilo uzakonjeno osemletno obvezno šolanje. Od leta 1926 je oddajal tudi slovaški radio. Stranke, ki so bile med prvo svetovno vojno pasivne, so v državi znova začele svobodno delovati. Na slovaško gospodarstvo je močno vplivala konkurenca razvitejše češke industrije, s katero se številne tovarne na Slovaškem niso mogle kosati. Gospodarske krize so imele tudi na Slovaškem tragične posledice. Prva se je zgodila po koncu prve svetovne vojne med letoma 1921 in 1923. Velika gospodarska kriza, ki jo je sprožil zlom newyorške borze, je državo prizadela med letoma 1929 in 1933. Začelo se je izseljevanje, ki je bilo neposredno povezano tudi z nezadovoljivim življenjskim standardom. Do leta 1937 se je iz države v tujino izselilo 104.000 ljudi. Od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja je postajal zunanjepolitični položaj Češkoslovaške vedno težji. Začele so se kazati slabosti njene enostranske usmeritve proti Franciji. Položaj [[Mala antanta|Male antante]], na katero se je v veliki meri zanašala češkoslovaška zunanja politika, je začel slabeti. Hkrati sta z roko v roki začeli rasti moč in politične ambicije Nemčije in Italije. Zaradi strahu pred nemško agresijo se je na češko-nemški meji začela gradnja mejnih utrdb. Medtem je Hitler poskušal mednarodno izolirati Češkoslovaško kot svojo nevarno sosedo. Izkoriščal je madžarske ozemeljske zahteve po južnem delu Slovaške, ki so ga večinoma naseljevali Madžari, delno pa tudi zahteve Poljske. Nemci so na skrivaj podpirali tudi avtonomistična prizadevanja nekaterih slovaških političnih strank. Poleg sporazumov z Romunijo in Jugoslavijo je imela Češkoslovaška sporazuma tudi Francijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je podpisala maja 1935. Obrambne priprave je znatno zapletel [[anschluss]] Avstrije 12. marca 1938. 24. aprila 1938 je Karlovarski kongres Sudetske nemške stranke zahteval, da se češko in moravsko obmejno območje preoblikuje v ločeno regijo, ki bi jo upravljala Sudetska nemška stranka. Maja so pronacistični pripadniki nemške manjšine na tem območju spodbujali nemire, zato je bila češkoslovaška vlada prisiljena razglasiti mobilizacijo. Po napotitvi vojske v Sudete so se nezadovoljni Sudetski Nemci umaknili. Na Češkoslovaško je bil poslan znani angleški germanofil, da bi ocenil tamkajšnje razmere. Njegovo poročilo [[Neville Chamberlain|Chamberlainu]] je pričalo o krivicah, storjenih Sudetskim Nemcem. Kmalu zatem se je Chamberlain srečal s [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in izjavil, da nima ugovorov na odstop češkega obmejnega območja Nemčiji. ===Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža=== 29. septembra 1938 so se v [[München|Münchnu]] sestali predstavniki Nemčije ([[Adolf Hitler]]), Italije ([[Benito Mussolini]]), Velike Britanije ([[Neville Chamberlain]]) in Francije ([[Édouard Daladier]]) in odločili, da Nemčiji odstopijo obmejna območja Češke in Moravske. Na konferenci je bilo odločeno tudi to, da bo Češkoslovaška Poljski odstopila Tešinsko regijo, Madžarski pa južne regije Slovaške in Podkarpatsko Rutenijo. Naslednji dan se je češkoslovaška vlada podredila temu diktatu in izpraznila sporna ozemlja. Če bi se Češkoslovaška temu uprla, ji njeni največji zavezniki, z izemo Sovjetske zveze, v primeru oboroženega upora ne bi nudili nobene pomoči. Hkrati so predstavniki Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS) zahtevali razglasitev avtonomije Slovaške. Slednjim so se postopoma pridružile tudi druge politične stranke, kar je doseglo vrhunec prizadevanj mnogih slovaških politikov za večjo stopnjo samouprave. Avtonomija je bila razglašena 6. oktobra 1938 v Žilini. Vlada v [[Praga|Pragi]] je slovaške zahteve odobrila in za predsednika avtonomne vlade imenovala Jozefa Tiso. [[Slika:Slovakia borderHungary.png|thumb|300px|Slovaška po prvi Dunajski arbitraži]] 2. novembra 1938 je potekala prva Dunajska arbitraža, na kateri so tretje države odločile, da bodo območja na jugu Slovaške, vključno s Košicami in delom Podkarpatske Rutenije, pripadla Madžarski. Nacistična Nemčija je priključila Petržalko in Devín. Poljska je pridobila Tešinsko regijo. 13. marca 1939 je Hitler povabljenemu Jozefu Tisu predstavil dve alternativi za prihodnost Slovaške. Ena je govorila o delitvi med Poljsko in Madžarsko, druga pa o ustanovitvi nove slovaške neodvisne države, ki bi bila v celoti podrejena Nemčiji. Tiso se je odločil za drugo možnost in že naslednji dan, 14. marca 1939, je bila razglašena Slovaška država, ki se je po kasnejši ustavi imenovala Slovaška republika. 15. marca 1939 je Hitler po okupaciji preostalega dela Češke (nemško: Resttschechei) razglasil Protektorat Češke in Moravske. ===Obdobje druge svetovne vojne=== ====Slovaška republika (1939–1945)==== Slovaški del Češkoslovaške je z nemško podporo dan pred nemško okupacijo Češkoslovaške in Moravske razglasil neodvisnost. Ustanovljena je bila (Prva) Slovaška republika, ki se je od 14. marca do 21. julija 1939 uradno imenovala Slovaška država (slovaško: Slovenský štát).<ref> "Tieto historické udalosti predchádzali vzniku Slovenského štátu". TERAZ.sk (slovaščina). TASR. 14. marec 2016. Pridobljeno 4. novembra 2024.</ref> Obsegala je večino ozemlja današnje Slovaške brez njenih sedanjih južnih delov, ki jih je Češkoslovaška leta 1938 odstopila Madžarski. Bila je prva formalno neodvisna slovaška država v zgodovini. Glavno mesto je bila Bratislava. Državo je postopoma priznalo 27 držav. Čeprav je imela Slovaška republika navzven značilnosti suverene države, je bila njena suverenost od samega začetka omejena z odvisnostjo od Nemčije. 29. marca 1939 je bila podpisan sporazum o zaščitnih odnosih med Nemškim Reichom in slovaško državo. Slovaška republika je od začetka svojega obstoja dopuščala obstoj le ene politične stranke – Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS), in enotno zunanjepolitično linijo, ki je spoštovala in sledila nemški. Nova ustava, zakoni in predpisi so odpravili demokratične svoboščine predmünchenske republike. Ukinjena je bila svoboda tiska, zborovanj in političnega organiziranja. HSLS je imela svoje paravojaške organizacije, kot je bila Hlinkova garda, ki je imela pomembne vojaške, policijske in politične funkcije v državi. Hlinkova mladina je skrbela za ustrezno vzgojo mladine v duhu HSLS. V gospodarstvu je prišlo do razcveta orožarske industrije in praktično vsa slovaška industrija je bila na voljo Nemčiji. Na Slovaškem so proizvajali lafeta, strelno orožje, čelade, dele torpedov, periskope, pa tudi številne druge dele orožja. Orožarska industrija je bila skoncentrirana v Považski Bystrici in Dubnici nad Váhom, ki sta bili v dosegu nemškega zaščitnega območja. Junija 1941 je bratislavska vlada privolila v vključitev Slovaške v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kamor je kmalu poslala dve vojaški diviziji. Prvi boji z [[Rdeča armada|Rdečo armado]] so se zgodili pri Lipovcu. Slovaška je po nemškem zgledu začela preganjati [[Judje|Jude]]. Kaznovan je bil kakršem koli intimni stik med Arijcem in Judom. Prepovedani so bili obiski in Judje so morali nositi rumene zvezde. Zakoni so Judom prepovedovali tudi bivanje na glavnih mestnih ulicah, obiskovanje kavarn, kinodvoran in gledališč ter posedovanje telefonov in fotoaparatov. Izhodi iz stanovanj in gibanje po ulicah so lahko potekali le v določenih urah. Judovski geti so se začeli ustanavljati leta 1941. 25. marca 1942 je [[Poprad]] zapustil prvi transport Judov v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Do oktobra 1942 je bilo z ozemlja takratne Slovaške prisilno deportiranih 57.600 Judov. Z ozemlja, ki ga je okupirala Madžarska, je bilo med vojno deportiranih od 30 do 40.000 Judov. ====Ustvarjanje pogojev za vstajo==== Dejavnosti vlade pod vodstvom HSLS so pri velikem delu prebivalstva vzbudile nasprotovanje. Med vejami državne oblasti je vojska, zlasti velik del častniškega zbora, ohranila močno demokratično in češkoslovaško razpoloženje. Na vzhodni fronti so se povečale dezertacije slovaških vojakov v Rdečo armado, med vojaki doma pa je vladala splošna nenaklonjenost vojni. 30. oktobra 1943 so Sovjeti v bližini Melitopola ujeli več kot 2000 slovaških vojakov 1. pehotne divizije.{{sfn|Cséfalvay|2007|p=}} Velik del ujetih se je pridružil Čehom in Slovakom, ki so se borili na strani Sovjetske zveze. Iz slovaških ujetnikov se je v bližini Melitopola začela graditi 2. padalska brigada. Mnogo slovaških vojakov se je v tem obdobju zavedalo, da so na napačni strani, naraščalo pa je tudi sočutje do preprstih prebivalcev ZSSR, ki so se v krutem vojnem času znašli pod nemško oblastjo. Vojaki so na splošno obsojali kruto vedenje nemških okupacijskih čet na teh ozemljih. Naraščajoči neuspehi nemških čet, zlasti po bitkah pri [[Bitka za Stalingrad|Stalingradu]] in [[Bitka pri Kursku|Kursku]], so mnoge slovaške častnike prepričali, da bo Nemčija prej ali slej poražena. Ko se je fronta leta 1944 začela približevati slovaškim mejam, so zarotniki že izvajali intenzivne priprave na prehod slovaške vojske na stran sovjetov in pomoč Rdeči armadi pri prečkanju slovaškega ozemlja. Londonska vlada v izgnanstvu je za poveljnika priprav na vstajo imenovala podpolkovnika Jána Goliana, ki je okoli sebe zbral protinacistično naravnane častnike. Skupaj z ilegalnim odporom je pripravil načrt, po katerem naj bi enote dveh divizij, ki sta držali karpatske prelaze na severovzhodu države, po stiku s sovjetskimi četami prešle na stran Rdeče armade. Z bližajočo se fronto se je na Slovaškem začela povečevati tudi aktivnost partizanskih skupin. Nekatere od njih so sestavljali sovjetski partizani, ki so ostali za nemško fronto in prišli na slovaško ozemlje iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Poljska|Poljske]]. Druge so organizirali slovaški antifašisti ali častniki, ki so dezertirali iz slovaške vojske. Avgusta 1944 so se v osrednji Slovaški izkrcali organizatorji partizanskega boja iz Glavnega štaba partizanskih odredov v [[Kijev]]u. Te skupine so se avgusta začele boriti proti slovaškemu režimu in nemškim četam, nameščenim na Slovaškem, kar je izzvalo posredovanje nemških sil. ====Slovaška narodna vstaja==== ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite web |url=http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |title=História 2001/03. - GYÖRFFY GYÖRGY: Honfoglalás a Kárpát-medencében |work=historia.hu |language=hu |date=26 February 2003 |access-date=26 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140426200447/http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |archive-date=26 April 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }} * {{cite book| last =Štefanovičová| first =Tatiana| title =Osudy starých Slovanov| publisher =Osveta| year =1989| location =Bratislava}} * {{cite book |last = Kirschbaum |first = Stanislav J. |title = A History of Slovakia: The Struggle for Survival |publisher =Macmillan Publishers, St. Martin's Press |date= marec 1995 |location = New York |page = 25 |url = http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |isbn = 978-0-312-10403-0 |access-date = 26 April 2008 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080925041206/http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |archive-date = 25 September 2008 |url-status = dead |df= dmy-all}} * Cséfalvay, Frantiček (2007), „Nemecký dokument o zlyhaní slovenskej 1. pešej divízie v októbri 1943“ (PDF), Vojenská história: Časopis pre vojenskú históriu, múzejníctvo a archívnictvo (Bratislava: Vojenský historický ústav) 1: 128 – 144, ISSN 1335-3314, dost. 2013-01-06 * Černý, Filip (2004), Obnovení ČSR a její vývoj 1945 – 1949 * Dvořák, Pavel (2004), Stopy dávnej minulosti, 3: Zrod národa, Budmerice: Rak, ISBN 80-85501-28-7 * Kučera, Matúš (2002), „Dvetisíc odrezaných hláv“, Stredoveké Slovensko, Cesta dejinami, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-217-8 * Liška, Jozef (2006), „Úcta k obetiam je znakom kultúrnosti: Prvá medzinárodná konferencia na tému Starostlivosť o vojnové hroby v SR“, Verejná správa (Inštitiút pre verejnú správu; SVS MV SR), ISSN 1335-7883, záloha zdroja 2009-05-25 * Škvarna, Dušan (2007), „Dejiny“, in Fazekašová, Magdaléna, Slovensko: dejiny, divadlo, hudba, jazyk, literatúra, ľudová kultúra, výtvarné umenie, Slováci v zahraničí, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-349-2 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] 8gk4vzu1jepxzas67g27b4mmdi7k88r 6665753 6665751 2026-04-26T08:59:35Z Octopus 13285 /* Slovaška republika (1939–1945) */ urejanje 6665753 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia topo.jpg|thumb|350px|Topografska karta Slovaške]] '''Zgodovina Slovaške''' sega od prazgodovinskih naselij do sodobne [[Slovaška|Slovaške republike]], države v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Najzgodnejši dokazi o človeškem bivanju na njenem ozemlju segajo v [[paleolitik]]. V [[neolitik]]u in [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so se razvile pomebne lokalne kulture. Do [[Železna doba|železne dobe]] so [[Kelti|keltska]] plemena, kot so bili [[Boji]], ustanovila naselja, ki so jih kasneje izpodrinili [[Germani|germanski]] in [[Slovani|slovanski]] priseljenci. Slovani so na ozemlje Slovaške prišli v 5. in 6. stoletju in postavili temelje slovanskih držav. Med njimi je bila v 9. stoletju tudi [[Velikomoravska]], ki je pod vplivom misijonarjev [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in njunih učencev sprejela [[krščanstvo]]. Po propadu Velike Moravske je ozemlje postalo del [[Ogrska|Ogrske]]. V tem času je prestalo [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolske vpade]] in kasneje osmanske vojne, ki so Ogrsko razdelile na tri dele. Velik del ozemlja današnje Slovaške se je uprl osmanskim osvojalcem in postal provinca [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 19. stoletju se je zbudil slovaški nacionalizem, ki so ga spodbujale vplivne osebnosti, med njimi [[Ľudovít Štúr]], ki je kodificiral sodobno [[Slovaščina|slovaščino]]. Gibanje se je zavzemalo za avtonomijo znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. [[Slovaki]] so se po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] združili s [[Čehi]] in ustanovili [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], v kateri so obstajale stalne napetosti med Čehi in Slovaki. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Slovaška postala nacistično usmerjena marionetna država pod vodstvom [[Jozef Tiso|Jozefa Tisa]]. Po vojni se je ponovno vključila v Češkoslovaško, ki je leta 1948 padla pod sovjetsko oblast. [[Praška pomlad]] leta 1968 je do invazije Varšavskega pakta na Češkoslovaško za kratek čas liberalizirala svojo politiko. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 je Slovaška mirno prešla v demokracijo, ki je dosegla vrhunec z neodvisnostjo 1. januarja 1993. Od takrat je razvila sodobno tržno gospodarstvo in se leta 2004 pridružila [[NATO|Natu]] in [[Evropska unija|Evropski uniji]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Moravianska venusa.jpg|thumb|200px|[[Moravanska Venera]], stara približno 22.800 let]] Odkritje starodavnega orodja, izdelanega s klaktonsko tehniko v bližini Novega Mesta nad Váhom, potrjuje, da je bilo ozemlje Slovaške naseljeno že v [[paleolitik]]u. Med drugimi prazgodovinskimi odkritji so kamnita orodja iz srednjega paleolitika, najdena v bližini [[Bojnice|Bojnic]], in odkritje [[Neandertalec|neandertalca]] na najdišču v bližini Gánovc. Gravetianska kultura je bila prisotna predvsem v rečnih dolinah Nitre, Hrona, Iplja, Váha in vse do mesta Žilina ter ob vznožju gora Vihorlat, Inovec in Tribeč, pa tudi v gorovju Myjava. Najbolj znana najdba je [[Moravanska Venera]] iz Moravanov nad Váhom. Neolitska bivališča so bila najdena v Želiezovcah, Gemerju, masivu Bukove gore, jami Domica in na Nitranskem hradoku. [[Bronasta doba|Bronasto dobo]] so zaznamovale [[Unjetiška kultura|unjetiška]], madarovška in gomilska kultura, [[kultura žarnih grobišč]], velatiška in [[lužiška kultura]]. Slednji sta sledili kalenderberška in [[halštatska kultura]] v zgodnji [[Železna doba|železni dobi]]. ==Stari vek== [[Slika:Celtic expansion.PNG|thumb|right|Razširjenost arheoloških kultur, povezanih s Kelti: <br /> {{legend|#1a8000|[[Halštatska kultura]], 8.-6. stoletje pr. n. št.}} {{legend|#97ffb6|Maksimalna razširjenost Keltov (3. stoletje pr. n. št.)}} {{legend|#b7ffc6|Ozemlje [[Luzitanija|Luzitanov]] in [[Vetoni|Vetonov]], ki sta ga predlagala Koch in Cunliffe}}]] [[Kelti]] so bili prvi prebivalci na ozemlju današnje Slovaške, ki jih je mogoče prepoznati iz pisnih virov.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=10-11}}{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Prve skupine Keltov so prišle z zahoda okoli leta 400 pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naselbine [[Latenska kultura|latenske kulture]] kažejo, da so Kelti kolonizirali nižine ob reki Donavi in njenih pritokih.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Lokalno prebivalstvo so Kelti bodisi podjarmili bodisi potisnili na gorato ozemlje na severu.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naslednje skupine Keltov so prišle iz severne [[Italija|Italije]] v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Kelti so sprva živeli v majhnih kočah, velikih 4x3 metre, ki so ali tvorile majhne vasi ali bile raztresene po podeželju.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Nekatera majhna [[Gradišče|gradišča]], zgrajena v 1. stoletju pr. n. št, so se razvila v pomembna lokalna gospodarska in upravna središča.{{sfn|Collis|1996|p=159}} Gradišče na Zemplínu, na primer, je bilo središče železarstva. V [[Liptovská Mara|Liptovski Mari]] so odkrili steklarne, v [[Bratislava|Bratislavi]] in Liptovski Mari pa so bile tudi kovnice lokalnega denarja.{{sfn|Collis|1996|pp=160-161}} Kovanci iz Bratislave so imeli napise, na primer Biatec in Nonnos.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Gradišče v Liptovski Mari je bilo tudi pomembno središče kulta puhovske kulture severnih [[Karpati|Karpatov]].{{sfn|Collis|1996|p=160}} Območje Srednjega Podonavja je okoli leta 60 pr. n. št. napadel kralj [[Dačani|Dačanov]] [[Burebista]] in podjarmil večino lokalnih keltskih plemen ([[Boji]] in [[Tavriski]]).{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}}{{sfn|Rustoiu|2005|p=47}} Po Burebistovi smrti približno 16 let pozneje se je njegov imperij sesul.{{sfn|Rustoiu|2005|p=48}} Arheološka najdišča, ki razkrivajo poslikano keramiko in druge artefakte dačanskega izvora, kažejo, da so se skupine Dačanov v porečjih Bodroga, Hrona in Nitre naselile med lokalnimi Kelti.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} Širjenje puhovske kulture, povezane s keltskimi [[Kotini]], kaže, da so se nosilci te kulture v istem obdobju začeli širiti proti severu. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Slika:Dacia_occupation_of_Pannonia_and_modern_day_Czechia.png|thumb|right|alt=Dacia|Dačanska dominacija v sedanji Slovaški in njen vpliv na sosednja ozemlja]] Rimljani in germanska plemena so svoje prve invazije na ozemlja vzdolž srednje Donave sprožili v zadnjem desetletju 1. stoletja pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Rimska legija|Rimske legije]] pod poveljstvom [[Tiberij]]a so leta 6 n. št. blizu Bratislave prečkale Donavo, da bi napadle germanske [[Kvadi|Kvade]]. Upor lokalnih plemen v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] je Rimljane prisilil k umiku.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Rimljani so izkoristili notranje spore in leta 21 naselili skupino Kvadov v nižavju ob Donavi med rekama Moravo in Váh in za njihovega kralja postavili [[Vanij]]a.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Germani so živeli v pravokotnih hišah in ne v kvadratnih.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Svoje pokojnike so kremirali in pepel odlagali v žare.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} [[Slika:Miracolo della Pioggia.JPG|thumb|right|alt=Miracle of the Rain|"Čudež dežja", upodobljen na [[Avrelijev steber|Stebru Marka Avrelija]] v [[Rim]]u]] Četudi je Donava predstavljala mejo med Rimskim imperijem in "[[Barbar|barbari]]", so Rimljani vzdolž levega brega Donave zgradili majhne postojanke, na primer pri Iži in [[Devín]]u.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=13}} V istem obdobju so se germanska plemena širila proti severu vzdolž rek Hron, Ipel in Nitra.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Rimske čete so med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] med letoma 160 in 180 večkrat prečkale Donavo.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Cesar [[Mark Avrelij]] je prvo poglavje svojih ''Meditacij'' dokončal med pohodom proti Kvadom v območju reke Hron leta 172.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}} "Čudež dežja", neurje, ki je rešilo izčrpano rimsko vojsko, se je zgodil nekje severno od Donave leta 173. Krščanski avtorji so neurje pripisali molitvi nekega rimskega krščanskega vojaka.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=15}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=14-15}} Rimske čete so Donavo zadnjič prečkale leta 374 med pohodom cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] proti Kvadom, ki so se povezali s [[Sarmati]] in napadli rimsko provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=16}} ==Srednji vek== ===Nove migracije=== [[Slika:Huns450.png|thumb|right|Germanska in druga plemena na ozemlju pod hunsko oblastjo okoli leta 450]] V 4. stoletju našega štetja se [[Rimsko cesarstvo]] ni več moglo upirati napadom sosednjih ljudstev.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Meje cesarstva so se v 370. letih začele krčiti tudi ob Donavi.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Razvoj [[Huni|hunskega cesarstva]] v [[Evrazijska stepa|Evrazijski stepi]] je v začetku 5. stoletja prisilil velike skupine germanskih ljudstev, vključno s [[Kvadi]] in [[Vandali]], da so zapustile svoje domovine ob srednji Donavi in v zgornjem porečju [[Tisa|Tise]].{{sfn|Heather|2006|pp=195,202-203}} Njihova ozemlja so zasedli [[Heruli]], [[Skiri]], [[Rugi]] in druga germanska ljudstva.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} V [[Panonska nižina|Panonski nižini]] so prevladovali Huni in tamkajšnja germanska ljudstva so postala Atilovi podložniki.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} Spori med Atilovimi sinovi so kmalu po njegovi smrti leta 453 povzročili razpad njegovega imperija.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2006|pp=353-354}} Germanska ljudstva so bodisi ponovno pridobila neodvisnost bodisi zapustila Panonsko nižino, kot so to storili Heruli in Skiri.{{sfn|Heather|2006|p=355}} V grobovih bojevnikov iz naslednjega stoletja so našli veliko mečev, sulic, puščičnih konic, sekir in drugega orožja.{{sfn|Curta|2001|p=192}} Druge arheološke najdbe, vključno s steklenim vrčem iz Zohorja, kažejo, da so imeli lokalni prebivalci tesne stike s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in [[Skandinavija|Skandinavijo]].{{sfn|Curta|2001|p=192}} ===Prihod Slovanov=== Zgodnja zgodovina Slovanov, slovanska besedila ali zapisi, ki bi jih zapisali Slovani pred koncem 9. stoletja, niso znani.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Tuji viri, večinoma grški in latinski, so glede Slovanov zelo nedosledni.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Po eni od znanstvenih teorij so se prve skupine Slovanov naselile v vzhodnem delu današnje Slovaške že v 4. stoletju.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je zapisal, da se je pogrebna pojedina ob Atilovem pokopu imenovala 'strava'.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2010|p=394}} Znanstveniki, ki so besedo strava prepoznali kot slovansko, pravijo, da Jordanesovo poročilo dokazuje, da so bili Slovani v Panonski nižini naseljeni že sredi 5. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=17}} Po drugi teoriji naj bi bil izraz strava hunski, ker noben primarni vir ne omenja, da so bili Slovani prisotni na Atilovem dvoru.{{sfn|Heather|2010|p=394}} Naselja, ki so predstavljala arheološko novo, tako imenovano [[Praško-korčaška kultura|praško-korčaško kulturno obzorje]], so se pojavila na najsevernejših obrobjih Karpatov okoli leta 500.{{sfn|Heather|2010|p=388, 410}} Podobna naselja, datirana v drugo polovico 5. stoletja, so bila izkopana tudi na območju sotočja Donave in Morave.{{sfn|Barford|2001|p=56}} Praško-korčaška naselja je tvorilo približno 10 napol vkopanih kolib s kamnito pečjo v kotu.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Lokalni prebivalci so uporabljali ročno izdelano lončenino in upepeljevali mrtve.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Večina zgodovinarjev povezuje širjenje praško-korčaških naselij s širjenjem zgodnjih Slovanov.{{sfn|Heather|2010|pp=395-397}}{{sfn|Barford|2001|pp=43-44}} Zgodovinar Gabriel Fusek meni, da prisotnost Slovanov v Srednji Evropi v prvi polovici 6. stoletja potrjujejo tudi pisni viri.{{sfn|Fusek|1994|p=20}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je pisal o skupini Herulov, ki so med selitvijo proti severni Tuli ''"prečkali ozemlje Sklavenov"'', se pravi Slovanov. {{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopijevo poročilo namiguje, da so Slovani naseljevali porečje Morave,{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Heather|2010|p=408}} vendar je njegova verodostojnost vprašljiva.{{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopij je namreč pisal tudi o izgnanem langobardskem knezu Hildigisu, ki je najprej pobegnil k Sklavenom in nato h Gepidom in ''"v 450. letih s seboj vzel ne le tiste Longobarde, ki so mu sledili, ampak tudi številne Sklavene"''.<ref>''Procopius: History of the Wars'' (7.35.19.), str. &nbsp;461–463</ref>{{sfn|Heather|2010|p=408}}{{sfn|Curta|2001|p=82}} Po eni od znanstvenih teorij je Hildigis najverjetneje zbral svoje slovanske bojevnike na območju Srednje Donave.{{sfn|Heather|2010|p=408}} Germanski [[Langobardi]] so se v začetku 6. stoletja širili proti srednji Donavi.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Arheološke raziskave kažejo, da je širitev Longobardov zaobšla praktično celotno ozemlje Slovaške in da so se naselili le v skrajnem severozahodnem delu države (Záhorie).{{sfn|Fusek|1994|p=120}}{{sfn|Bystrický|2008|p=125}}{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Za razliko od sosednje [[Moravska|Moravske]] Slovaška, razen Zahorja, v tem času ni pripadala nobenemu germanskemu cesarstvu.{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Longobarde in lokalne Slovane je ločevala naravna meja, ki so jo tvorili Mali in Beli Karpati. Po besedah Jána Steinhübla sta mejo spoštovali obe strani. Steinhübel trdi tudi to, da Slovani, ki so ostali ''"neodvisna tretja stran"'' v napetih odnosih med Longobardi in Gepidi, niso bili zainteresirani za konflikte s svojimi germanskimi sosedi, temveč so svojo pozornost usmerjali proti oddaljenem [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]].{{sfn|Steinhübel|2004|p=24}} ===Avarski kaganat=== [[Slika:Avar settlement area.jpg|thumb|300px|Avarska naselitveno ozemlje od 7. do 9. stoletja (po Évi Garam)]] [[Langobardi]] so po invaziji Avarov leta 568 zapustili Panonsko nižino in se odpravili v severno [[Italija|Italijo]].{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Avari so bili skupina nomadskih bojevnikov mešanega izvora.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Osvojili so Panonsko nižino, podjarmili lokalna ljudstva in se v naslednjih desetletjih odpravljali na plenilske pohode proti sosedom.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Do prihoda Avarov so se Slovani po mnenju zgodovinarja Stanislava Kirschbauma naselili na večini ozemlja, ki danes tvori Slovaško.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=18}} Nadaljnji migracijski valovi so okrepili lokalno slovansko prebivalstvo, ker so nove skupine Slovanov pod pritiskom Avarov prečkale vzhodne [[Karpati|Karpate]] in se odcepile od Slovanov, ki so nadaljevali svojo širitev na [[Balkan]].{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=56}} Narečja [[Slovaščina|slovaščine]] kažejo, da so Slovani prišli iz različnih smeri že v zgodnjem srednjem veku, kar se ujema s splošno sprejeto znanstveno teorijo.{{sfn|Mistrík|1993|p=19}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}} [[Češčina]] in slovaščina imata nekaj skupnih značilnosti z južnoslovanskimi jeziki, zaradi česar se razlikujeta od drugih zahodnoslovanskih jezikov.{{sfn|Barford|2001|p=17}}{{sfn|Sussex|Cubberley|2006|p=55}} Po mnenju arheologa P.M. Barforda te značilnosti kažejo, da so Karpati in [[Sudeti]] ločevali prednike Slovakov in Čehov od Slovanov, ki so živeli severno od teh gora.{{sfn|Barford|2001|p=17}} Južnoslovanske značilnosti so ohranila zlasti narečja osrednje Slovaške.{{sfn|Mistrík|1993|p=390}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}}{{sfn|Závodný|2013}} [[Frankovsko cesarstvo|Frankovska]] ''[[Fredegarjeva kronika]]'' iz 7. stoletja omenja, da so Avari uporabljali Slovane oziroma Vende za "befulce", kar kaže, da so Slovani v Avarskem kaganatu tvorili posebne vojaške enote.{{sfn|Curta|2001|pp=59-60}} Ista kronika omenja tudi to, da so se Vendi uprli svojim avarskim gospodarjem in ''"v štiridesetem letu [[Klotar II.|Klotarjevega]] vladanja"'', torej leta 623 ali 624, za svojega kralja izvolili frankovskega trgovca [[Samo (kralj)|Sama]].{{sfn|Barford|2001|p=79}}{{sfn|Curta|2001|p=60}} Sodobni zgodovinarji se strinjajo, da je poraz Avarov med [[Obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla]] leta 626 Samu omogočil utrditev njegove oblasti.{{sfn|Curta|2001|p=109}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} V bitki pri [[Wogastisburg]]u leta 631 ali 632 je Samo premagal napadalsko vojsko frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]]{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Samo je vladal 35 let, po njegovi smrti pa se je njegovo kraljestvo kmalu sesulo.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Meja njegovega kraljestva ni mogoče natančno določiti. Njegovo osrčje je vsekakor bilo okoli izliva Morave v Donavo.{{sfn|Barford|2001|p=79}} Zgodovinar Richard Marsina postavlja njegovo središče v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]].{{sfn|Marsina|2000|pp=93-106}} Pred koncem 7. stoletja se je med Srednjo Donavo in Karpati pojavila nova kultura večinoma ročno izdelane keramike, imenovana "keramika Devínske Nove vasi".{{sfn|Barford|2001|p=79}} Velika pokopališča s takšno keramiko so bila odkrita v [[Bratislava|Bratislavi]], Holiarih, Nových Zámkih in drugod, kar kaže, da so bila pokopališča v bližini stabilnih naselij.{{sfn|Barford|2001|pp=79-80}} Na pokopališču v Devínski Novi vesi je bilo približno tisoč pokopnih grobov in trideset kremacij. V rabi je bilo do konca 8. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=79}} V 70. letih 7. stoletja se je v Panonski nižini pojavilo novo prebivalstvo, ki je s seboj prineslo arheološko kulturo "grifona in vitice". Novo ljudstvo je iz [[Srem]]a proti jugu pregnalo [[Kubrat]]ove [[Bolgari|Bolgare]]. Kmalu zatem je nova avarsko-slovanska zveza razširila svoja ozemlja celo na Dunajsko kotlino. Politični in kulturni razvoj na Slovaškem je potekal v dveh ločenih smereh. Nižinska območja na jugu Slovaške so prišla pod neposredni vojaški nadzor Avarov. Avari so imeli strateška središča v Devinu in [[Komarno, Slovaška|Komárnu]], ki sta spadala med najpomembnejša središča kaganata. Avari iz Devina so nadzorovali Moravsko, Avari iz Komárna pa južno Slovaško. V tem času so Avari že začeli sprejemati bolj ustaljen način življenja. Novo obdobje je prineslo slovansko-avarsko simbiozo in večetnično slovansko-avarsko kulturo.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Slovani na jugu Slovaške so sprejeli nove pogrebne običaje, nakit in oblačenje in uporabljali skupna pokopališča z Avari. Veliki slovansko-avarski pokopališči so odkrili v Devínski Novi vesi in Záhorski Bystrici blizu Bratislave, podobna pokopališča, ki dokazujejo neposredno avarsko oblast, pa južno od črte Devín-Nitra-Levice-Želovce-Košice-Šebastovce.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Severno od te črte so Slovani ohranili prejšnje pogrebne običaje, se pravi kremiranje in včasih gomile. Naravni prirast prebivalstva je skupaj s priseljevanjem z juga privedel do naseljevanja tudi v goratih območjih.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} V 8. stoletju so Slovani z uporaba železnega [[plug]]a in razvojem obrti povečali produktivnost svojega kmetijstva. Večja produktivnost je sprožila spremembe v slovanski družbi, sprostila del človeških virov, ki so bili prej potrebni za kmetovanje, in omogočila oblikovanje skupin profesionalnih bojevnikov. Slovani so začeli graditi utrjena naselja z močnimi obzidji, visokimi 8 do 10 m, in jarki, širokimi 4 do 7 m in globokimi 2 do 3,5 m.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Med najstarejša utrjena naselja spadajo Pobedim, Nitra-Martinský Vrch, Majcichov, Spišské Tomášovce in Divinka.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Sosedstvo z Avari je sprožilo proces združevanja in verjetno tudi oblikovanje lokalnih vojaških zavezništev.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Arheološke najdbe iz tega obdobja, na primer dodelana plemiška grobnica v Blatnici, dokazujejo nastanek slovanskega višjega družbenega razreda na ozemlju, ki je kasneje postalo jedro [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Niz frankovsko-avarskih vojn (788–803) je privedel do političnega padca kaganata.{{sfn|Kirschbaum|1995|p=25}} Leta 805 so Slovani napadli Avare, predvsem središči njihove moči - Devín in Komárno. Avari se napadu niso mogli upreti in so se umaknili na desni breg Donave.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} Slovani iz Slovaške so verjetno sodelovali tudi v nadaljnjih spopadih med malimi slovanskimi vojvodami in preostalimi avarskimi [[tarkan]]i.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} ===Kneževina Nitra=== {{glavni|Kneževina Nitra}} [[Slika:Nitra moravia 833.png|thumb|250px |alt=Map of Moravia and Nitra|Moravska kneževina in Kneževina Nitra]] Delo ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' (''Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev''), napisano okoli leta 870, pripoveduje, da je vodja Moravcev [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]] izgnal nekega [[Pribina|Pribino]] in ga prisilil, da je prečkal Donavo in se pridružil frankovskemu plemiču [[Ratbod]]u, ki je bil od okoli leta 830 vodja [[Panonska marka|Panonske marke]] v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Bowlus|2009|pp=314, 318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Ratbod je Pribino predstavil kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]], ki je ukazal, naj Pribino poučijo o krščanski veri in ga krstijo.{{sfn|Bowlus|2009|p=318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Trije od enajstih ohranjenih izvodov ''Conversia'' vsebujejo tudi izjavo, ki je sicer izven konteksta in pravi, da je Adalram, ki je bil med letoma 821 in 836 salzburški nadškof, nekoč posvetil cerkev na Pribinovem ''"posestvu na kraju ob Donavi, imenovanem Nitrava"''.{{sfn|Bowlus|2009|p=319}} Po splošno sprejeti znanstveni teoriji je bila Nitrava enaka Nitri na današnjem Slovaškem,{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}, prisilna združitev Pribinove Nitranske kneževine z Mojmirjeve Moravske pa je povzročila nastanek nove države [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Med letoma 800 in 832 je na Slovaškem na hitro nastalo in izginilo več slovanskih gradišč.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Arheološke raziskave so potrdile propad več pomembnih osrednjih gradišč približno v času Pribinovega izgona, npr. Pobedima in Čingova.{{sfn|Rábik|Labanc|Tibenský|2013|p=14}} Pomanjkanje pisnih virov ne omogoča dokončnega sklepa, ali so bili ti dogodki posledica notranjih sprememb ali moravske širitve.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Pribina bi lahko bil vladar neodvisne Nitranske kneževine, {{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} če je njegovemu izgonu predhodila moravska širitev pa član moravske aristokracije.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Drugi zgodovinarji menijo, da Pribinove Nitrave ni mogoče enačiti z Nitro.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}{{sfn|Boba|1993|p=26}} Charles Bowlus trdi, da pismo, ki so ga okoli leta 900 napisali salzburški nadškof Theotmar in njegovi sufraganski škofje, močno nakazuje, da je Nitro osvojil [[Svetopolk I. Moravski]] šele v 870. letih. Po mnenju uzgodovinarja Třeštíka je to informacijo mogoče razložiti kot razumno napako frankovskih škofov, ki so vedeli, da je bilo ozemlje v preteklosti "kraljestvo", ki se je razlikovalo od Moravske. Ker mu je vladal Svetopolk I., so napačno domnevali, da ga je tudi osvojil.{{sfn|Třeštík|2001|p=116}} Po mnenju arheologa Béle Miklósa Szőkeja noben vir ne potrjuje niti teorije, da je bil Pribina vodja neodvisne države, niti enačenja Nitrave z Nitro.<ref>{{cite journal |last=Barotányi |first=Zoltán |title="Feltehetően nyugatra menekülnek" – Szőke Béla Miklós régész a magyarok bejöveteléről ["They allegedly flee for the West" - Archaeologist Béla Miklós Szőke on the arrival of the Hungarians] |journal=Magyar Narancs |volume=41 |date=9 October 2014|language=hu |url=http://magyarnarancs.hu/tudomany/feltehetoen-nyugatra-menekulnek-92063# |access-date=19 May 2015}}</ref> Richard Marsina piše, da so Slovaki na tem ozemlju živeli pred Pribinovo vladavino.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Arheološke raziskave so ugotovile razliko med "slovansko-moravskim" in "stepskim" grobnim horizontom 9. stoletja na Slovaškem.{{sfn|Ota|2014|p=172}} ===Velikomoravska=== {{glavni|Velikomoravska}} [[Slika:Great Moravia.svg|thumb|right|250px|Zanesljive in sporne meje Velikomoravske pod [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolkom I.]] (mnenje sodobnih zgodovinarjev)]] Moravska je nastala ob meji avarskega ozemlja.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|pp=55-56}} Velikomoravska je nastala okoli leta 830, ko je [[Mojmir I. Moravski]] združil slovanska plemena, naseljena severno od Donave, in razširil moravsko oblast nad njimi.<ref name='Europe'>{{cite book | last1 = Angi | first1 = János | last2 = Bárány | first2 = Attila | last3 = Orosz | first3 = István | last4 = Papp | first4 = Imre | last5 = Pósán | first5 = László | title = Európa a korai középkorban (3-11. század) ''(Europe in the Early Middle Ages - 3–11th centuries)'' | publisher = dup, Multiplex Media - Debrecen U. P. | year = 1997 | location = Debrecen | page = 360 | isbn = 978-963-04-9196-9}}</ref> Ko se je Mojmir I. leta 846 poskušal osvoboditi oblasti vzhodnofrankovskega kralja, ga je kralj [[Ludvik Nemški]] odstavil in pomagal Mojmirjevemu nečaku [[Rastislav Moravski|Rastislavu ]] (846–870) priti na prestol.{{sfn|Kristó|1994|p=467}} Novi monarh je vodil neodvisno politiko. Potem, ko je leta 855 ustavil napad Frankov, si je prizadeval tudi oslabiti vpliv frankovskih duhovnikov, ki so pridigali v njegovem kraljestvu. Rastislav je bizantinskega cesarja [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] prosil, naj na Moravsko pošlje učitelje, ki bi [[krščanstvo]] razlagali v slovanskem jeziku. Na Rastislavovo prošnjo sta leta 863 na Moravsko prišla brata, bizantinska uradnika in misijonarja, svetnika [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]]. Ciril je razvil prvo slovansko abecedo in prevedel ''[[Evangelij]]'' v [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Rastislava ste skrbela tudi varnost in upravljanje njegove države, kar dokazujejo številni utrjeni gradovi, zgrajeni po vsej državi med njegovo vladavino. Nekateri od njih, na primer grad Dowina – [[Grad Devín|Devín]],<ref name='worldarcheology'>{{cite journal|doi=10.1080/00438243.1978.9979728|title=The Origins of Christianity in Slavonic Countries North of the Middle Danube Basin|journal=World Archaeology|year=1978|first=Josef|last=Poulik|volume=10|issue=2|pages=158–171}}</ref>{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}}<ref name="GoogleBooks-316474">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nY4jAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Starosloviensky jazyk, Zväzok 1 |date=1978 |access-date=26 April 2014 |first=Ján |last=Stanislav}}</ref><ref name="GoogleBooks-5051532">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=H7q4AAAAIAAJ&q=dowina+devin |title=Veľkomoravské záhady |isbn=978-80-2220195-7 |date=1990 |access-date=26 April 2014 |first=Milan |last=Ferko|publisher=Tatran }}</ref><ref name="GoogleBooks-8837506">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bvBNAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Bratislavský hrad |isbn=978-80-8881100-8 |date=1995 |access-date=26 April 2014 |first1=Andrej |last1=Fiala |first2=Jana |last2=Šulcová |first3=Peter |last3=Krútky|publisher=Vydavatel̕stvo Alfa-Press }}</ref> so v povezavi z Rastislavom omenjeni tudi v frankovskih kronikah.{{sfn|Kristó|1994|pp=167, 566}}<ref name="fulda">{{cite book| title =Annales Fuldenses, sive, Annales regni Francorum orientalis ab Einhardo, Ruodolfo, Meginhardo Fuldensibus, Seligenstadi, Fuldae, Mogontiaci conscripti cum continuationibus Ratisbonensi et Altahensibus / post editionem G.H. Pertzii recognovit Friderious Kurze; Accedunt Annales Fuldenses antiquissimi| publisher =Imprensis Bibliopolii Hahniani| year =1978| location =Hannover| url =http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| access-date =26 February 2010| archive-url =https://web.archive.org/web/20100226063634/http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| archive-date =26 February 2010| url-status =dead| df =dmy-all}}."</ref> Med Rastislavovo vladavino je bila Nitranska kneževina kot apanaža dana njegovemu nečaku [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolku I.]]{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Uporniški Svetopolk se je povezal s Franki in leta 870 strmoglavil svojega strica. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Svetopolk I. (871–894) prevzel naziv kralja (''rex''). Med njegovo vladavino je Velikomoravska dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Pripadale ji niso samo Moravska in Slovaška, temveč tudi današnja severna in osrednja [[Madžarska]], [[Spodnja Avstrija]], [[Češka]], [[Šlezija]], Lužica, južna [[Poljska]] in severna [[Srbija]]. Natančne meje so še vedno predmet razprav.{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} {{sfn|Tóth|1998|p=199}} Svetopolk se je upiral tudi napadom polnomadskih ogrskih plemen {{sfn| Kirschbaum |1995|p=25}} in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], čeprav je včasih prav on najel Madžare za vojno proti [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodni Frankovski]].{{sfn|Benda|1981|p=51}} Leta 880 je papež [[Papež Janez VIII.|Janez VIII.]] v Velikomoravski ustanovil neodvisno cerkveno provinco z nadškofom Metodom na čelu. Za nitranskega škofa je imenoval tudi nemškega klerika [[Vihing]]a. Svetopolka sta po njegovi smrti leta 894 nasledila njegova sinova [[Mojmir II. Moravski|Mojmir II.]] (894–906?) in [[Svetopolk II. Moravski|Svetopolk II.]] kot kralj Velikomoravske oziroma knez Nitre.{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Brata sta se začela prepirati za prevlado nad celotno državo. Velikomoravska, oslabljena zaradi notranjih sporov in nenehnih vojn z Vzhodno Frankovsko, je izgubila večino svojih obmejnih ozemelj. Medtem so ogrska plemena, potem ko so utrpela poraz z nomadskimi [[Pečenegi]], zapustila svoja ozemlja vzhodno od [[Karpati|Karpatov]], vdrla v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in okoli leta 896 začela postopoma osvajati ozemlje.{{sfn|Tóth|1998|pp=189–211}} Napredovanje Madžarov so morda spodbujale nenehne vojne med državami v regiji, katerih vladarji so jih občasno najemali za sodelovanje v njihovih bojih.{{sfn|Kristó|1996|pp=84–85}} Mojmir II. in Svetopolk II. sta verjetno umrla v bitkah z Madžari med letoma 904 in 907, ker njuni imeni po letu 906 v pisnih virih nista več omenjeni. V treh bitkah (4.–5. julija in 9. avgusta 907) pri Brezalauspurcu<ref name="GoogleBooks-3191479">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=3orG2yZ9mBkC&pg=PA23 |title=Slovak History |isbn=978-0-86516-444-4 |date=January 2002 |publisher=Bolchazy-Carducci Publishers |page=23 |author1=Viliam Cicaj |author2=Vladimir Seges |author3=Julius Bartl |author4=Dusan Skvarna |author5=Robert Letz |author6=Maria Kohutova}}</ref> (zdaj [[Bratislava]]) so Madžari premagali bavarske vojske. Zgodovinarji to leto tradicionalno postavljajo za datum razpada velikomoravske države. Velikomoravska je za seboj pustila trajno zapuščino v srednji in vzhodni Evropi. [[Glagolica]] in njena naslednica [[cirilica]] sta se razširili v druge slovanske države in začrtali novo pot v njihovem kulturnem razvoju. Upravni sistem Velikomoravske je morda vplival na razvoj uprave [[Ogrska|Ogrske kraljevine]].<ref>Kurhajcová, A. (2015). The representation of great moravia and its fall in Hungarian/Magyar historiography during the period of dualism. Codrul Cosminului, 21(2), 169-188.</ref> ===Visoki srednji vek=== ====Naselitev Madžarov v 10. stoletju==== [[Slika:Europe around 900.jpg|thumb|left|250px|Evropa okoli leta 900]] Med letoma 895 in 902{{sfn|Györfy|2003|p=}} so Madžari postopoma vzpostavili svojo oblast nad Panonsko nižino. Čeprav nekateri sodobni viri omenjajo, da je Velikomoravska izginila brez sledu in da so njeni prebivalci odšli, arheološke raziskave in krajevna imena kažejo na kontinuiteto slovanskega prebivalstva v rečnih dolinah notranjih Zahodnih Karpatov.{{sfn|Kristó|1996|pp=131–132, 141}}<ref name='Kniezsa'>{{cite book | last = Kniezsa | first = István | title = Magyarország népei a XI. században | publisher = Lucidus Kiadó | year = 2000 | page = 26 | isbn = 978-963-85954-3-0}}</ref> Najstarejši madžarski grobovi v regiji Medzibordožie na Slovaškem so datirani v konec 9. in začetek 10. stoletja. Grobovi kažejo na relativno kratko bivanje brez kasnejše stalne naselitve.<ref name="ruttkay">{{cite journal |last=Ruttkay |first=Alexander |author-link=|title=O maďarsko-slovanských vzťahoch po rozpade Veľkej Moravy. Na prahu vzniku Uhorska |url=http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |journal=Historická Revue |year=2002 |issue=5 |access-date=19 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729135041/http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |archive-date=29 July 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Najdbe v najjužnejših delih Slovaške so datirane v obdobje med letoma 920 in 925 in so uvrščene predvsem med grobove bojevniškega tipa, se pravi osamljene grobove in manjše skupine grobov. Med letoma 930 in 940 so se večje skupine Madžarov začele seliti v južne dele današnje Slovaške, vendar niso prečkale meje Bratislava, Hlohovec, Nitra, Levice, Lučenec, Rimavská Sobota. Ozemlje, ki ga je doletela ta zgodnja naselitev, pokriva približno 15 % današnje Slovaške (7500 km²). Madžarska naselja iz teh prvih dveh valov niso dokumentirana v najbolj rodovitnih regijah Trnavske uprave, Považja severno od Hlohovca, Ponitrija severno od Nitre in Vzhodnoslovaške nižine.<ref name="ruttkay"/> Začetno naseljevanje ni povzročalo konfliktov in v 10. stoletju sta obe populaciji sobivali. Na jugu Slovaške so Madžari, ki so spremenili svoj nomadski način življenja in se za stalni naselili, pogosto ustanovili svoje vasi v bližini starejših slovanskih naselij. Občasno so se jim pridružili in uporabljali ista pokopališča.<ref>{{cite web |url=http://www.nogradhistoria.eu/data/files/187557951.pdf |title=Maďarsko-slovenská kontaktová zóna v Poiplí v jej historickej a kultúrnej retrospektíve |last=Botík | first=Ján |access-date=19 April 2015}}</ref> V 11. stoletju so razlike med slovanskimi in madžarskimi grobovi izginile.{{efn| Pokristjanjevanje Madžarov je na primer vplivalo na pogrebni obred in običaje, kot je pokop z deli konj in konjske opreme.}}{{sfn|Pintérová|2007|p=142}} Arheološke raziskave so bistveno spremenile pogled na poselitev severnih delov države.<ref name="ruttkay"/> Poleg južnih delov in rečnih dolin Nitre in Váha je bila relativno visoka gostota prebivalstva opazna zlasti v Spiški regiji z dolino reke Poprad in Turčijsko kotlino. Liptov in Zvolenska kotlina, Žilinska kotlina, osrednja Orava in severni Šariš so bili precej redko poseljeni.<ref name="ruttkay"/> Po padcu moravske države so se nekateri plemiči, ki niso imeli lastnih posesti, pridružili ogrski vojski in sodelovali v njenih napadih v drugih delih Evrope. Kronisti zgodnje zgodovine Ogrske so zapisali, da so pomembne plemiške družine kraljestva izhajale bodisi od voditeljev madžarskih plemen bodisi od priseljencev, vendar nobene od njih niso povezovali z Velikomoravsko. Arheološke najdbe dokazujejo, da severno od zgoraj omenjene črte niso preživele le starejše naselbinske strukture, temveč tudi teritorialna uprava, ki so jo vodili domači magnati.{{efn|To starejšo hipotezo so soglasno potrdili arheološki dokazi iz Ducového in Nitrianske Blatnice. Hipoteza je kljub temu sporna.}}{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Velikomoravskega ali verjetno velikomoravskega porekla bi lahko bil klan Hunt-Pázmán (Hont-Pázmány).<ref name="lukacka">{{cite book| last =Lukačka| first =Ján| title =Formovanie vyššej šľachty na západnom Slovensku| publisher =Mistrál| year =2002| location =Bratislava}}</ref>{{sfn|Novák|1994|p=7}} Ozemlje današnje Slovaške se je v začetku 10. stoletja postopoma vključevalo v razvijajočo se novo državo, bodoče Ogrsko kraljestvo. ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') omenja, da je Huba, poglavar enega od sedmih madžarskih plemen, prejel posesti okoli Nitre in reke Žitave. Po ''[[Gesta Hunnorum et Hungarorum]]'' (''Dejanja Hunov in Madžarov'') se je nek drug plemenski voditelj, Lél, naselil v okoli Hlohovca (madžarsko: Galgóc) in se po madžarski zmagi nad Moravci ustalil v okolici Nitre.{{sfn|Kristó|1994|p=448}} Sodobni avtorji trdijo tudi, da je severozahodne dele Panonske nižine zasedlo eno od madžarskih plemen.{{sfn|Kristó|1994}} ==== ''Tercia pars regni'' ali Nitranska vojvodina (11. stoletje)==== [[Slika:Duchy of nitra 11th century.png|right|250px|thumb|alt=Duchy of Nitra| Meje Nitranske kneževine, ki jih je predlagal Ján Steinhübel na podlagi opisa južnih meja [[Poljska|Poljske]] pod kraljem [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom Hrabrim]] (vladal 992–1025) v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja]] [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|250px|right|Današnja Slovaška kot del Poljske pod vladavino Boleslava Hrabrega (vladal 992–1025); meje Poljske so prikazane na podlagi poročila v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja; strokovnjaki kronike na splošno nimajo za povsem zanesljivo]] Razvoj bodoče Ogrske kraljevine se je začel v času vladavine velikega kneza [[Géza I. Ogrski|Géze]] (pred 972–997), ki je razširil svojo oblast na ozemlje današnje Slovaške zahodno od reke Garam/Hron.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=30}} Geza je bil leta 972 ali malo kasneje krščen, vendar ni nikoli postal prepričan kristjan. Po tem se je zelo razlikoval od svojega sina [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki ga je nasledil leta 997.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=28, 32}} Nekateri avtorji trdijo, da je Štefan po poroki z [[Gizela Bavarska|Gizelo Bavarsko]] od očeta prejel za apanažo Nitransko vojvodino.<ref name='Történeti Földrajz'>{{cite book | last = Győrffy | first = György | title = Az Árpád-kori Magyarország történeti földrajza ''The Historical Geography of Hungary in the age of the Árpáds'' | publisher = Akadémiai Kiadó | year = 1998 | location = Budapest | page = 332 | isbn = 978-963-05-7504-1}}</ref> Po Gézovi smrti je ogrski prestol zahteval Arpadovec Kopani, pogan, ki ga je Štefan s pomočjo ženinega nemškega spremstva premagal.{{sfn|Kristó|Makk|1996|pp= 34–36}} Slovaška ljudska pesem omenja, da je Štefan lahko premagal svojega poganskega nasprotnika le s pomočjo slovaških bojevnikov iz Bíne.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po mnenju Istvána Bónyja bi slovaška pesem lahko bila prevod madžarske ljudske pesmi, saj leta 1664 nobeden od prebivalcev Bíne ni bil Slovak.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po zmagi je Štefan od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] prejel krono in bil leta 1000 ali 1001 kronan za prvega ogrskega kralja. Kraljevina Ogrska je sprejela dele nekdanje velikomoravske državne organizacije,{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}}<ref name="sedlak">{{cite book| last =Sedlák| first =Vincent| chapter=Onomastika a historiografia|title =Príspevky k slovenským dejinám| editor=Karin Fábrová| publisher =Prešovská univerzita v Prešove| year =2005| location =Prešov| chapter-url=http://www.pulib.sk/elpub/FF/Fabrova1/index.htm}}</ref> vendar zgodovinarji o tem niso dosegli soglasja. Še vedno se razpravlja na primer o tem, ali je oblikovanje osnovne upravne enote (madžarsko: vármegye) v kraljestvu sledilo tujim (frankovskim, bolgarskim, moravskim ali otonskim) vzorcem ali je šlo za ogrsko inovacijo.{{sfn|Kristó|1988|pp=21–100}} Prav kralj Štefan (vladal 1000/1001–1038) je verjetno na ozemlju današnje Slovaške ustanovil vsaj osem okrožij (vármegye): Abov (madžarsko: Abaúj), Boršod (madžarsko: Borsod), [[Esztergom]], Hont, [[Komarno, Slovaška|Komárno]] (madžarsko: Komárom), [[Nitra]] (madžarsko: Nyitra), Tekov (madžarsko: Bars) in Zemplín (madžarsko: Zemplén).{{sfn|Kristó|1988|pp=333, 352–353, 370, 374, 396, 398–399, 411}} Redko poseljeni severni in severovzhodni deli današnje Slovaške so postali kraljevi zasebni gozdovi.{{sfn|Kristó|1988|p=377}} Štefan je v svojem kraljestvu ustanovil tudi več škofij. V 11. stoletju je bilo ozemlje današnje Slovaške razdeljeno med Estergomsko nadškofijo, ustanovljeno okoli leta 1000, in njeno sufragansko Egersko škofijo, ustanovljeno med letoma 1006 in 1009.{{sfn|Kristó|1988|pp=331, 395}} Okoli leta 1015 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav]] zavzel nekaj ozemelja današnje Slovaške vzhodno od reke Morave. Kralj Štefan je ta ozemlja ponovno zavzel leta 1018.{{sfn|Makk|1993|pp=48–49}} Po smrti kralja Štefana se je njegovo kraljestvo zapletlo v notranje spore med pretendenti na njegovo krono. V spore se je vmešal tudi sveti rimski cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]]{{sfn|Benda|1981|pp=83-85}} Leta 1042 je Henrik zavzel nekaj današnje Slovaške vzhodno od reke Hron in jih podelil kraljevemu bratrancu Béli. Zasedeno ozemlje so po umiku cesarjeve vojske ponovno zavzele čete kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]].{{sfn|Makk|1993|p=61}} Leta 1048 je ogrski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] odstopil tretjino svojega kraljestva (''Tercia pars regni'') v apanažo svojemu bratu, vojvodi Béli.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=79}} Vojvodove posesti so bile osredotočene okoli Nitre in Biharja ([[Romunščina|romunsko]]: Biarea v današnji [[Romunija|Romuniji]]).{{sfn|Kristó|1994|p=261}} V naslednjih 60 letih so ''Tercia pars regni'' ločeno upravljali člani dinastije Árpádov: vojvode [[Géza Ogrski|Géza]], [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav]], [[Lampert Ogrski|Lampert]] in Álmos.{{sfn|Kristó|1994|p=}} Vojvode so sprejeli kraljevo nadoblast, vendar so se nekateri od njih - Béla, Géza in Álmos, uprli kralju, da bi pridobili krono. Pri tem so se povezovali z vladarji sosednjih držav, na primer [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[Češka|Češke]].{{sfn|Benda|1981|pp=85-100}} Zgodovina ''Tercia pars regni'' se je končala leta 1107, ko je ogrski kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] izkoristil romanje svojega brata, vojvode Álmosa, v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] okupiral njena ozemlja.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=145}} Vojvoda Álmos je po vrnitvi poskušal ponovno zasesti svoja nekdanja ozemlja z vojaško pomočjo svetega rimskega cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]], vendar mu to ni uspelo in je bil prisiljen sprejeti status quo. ===Mongolska invazija (1241-1242)=== {{glavni|Mongolski vpadi v Evropo}} [[Slika:Spisska nova ves...castle.jpg|thumb|right|250px|[[Mongolski vpadi v Evropo|Mongolska invazija]] v Eropo v 13. stoletju je privedla do graditve mogočnih gradov, kot je [[Spiški grad]]]] Leta 1241 so Mongoli napadli in opustošili severozahodne dele Ogrskega kraljestva. Aprila 1241 je mongolska vojska blizu Hrozenkova prečkala mejo z Moravsko. [[Grad Trenčín]] je vzdržal njihov napad, bližnji kraji pa so bili izropani in nekateri od njih nikoli več obnovljeni. Mongoli so se od tam obrnili proti jugu in opustošili območja ob rekah [[Váh]] in Nitra. Napadu so se lahko uprli le močni gradovi, npr. Trenčín, Nitra in Filakovo (madžarsko: Fülek){{sfn|Kristó|1994|p=664}} in utrjena mesta. Del nezaščitenega prebivalstva je pobegnil v hribe, kjer je zgradil gradišča in tabore. Najbolj prizadeta območja so bila jugozahodna Slovaška in Spodnje Pohronje do Zvolena in Zemplína. Ocenjuje se, da je zaradi lakote in epidemij umrla vsaj tretjina prebivalstva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske je državo napadel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Julija 1242 je njegova vojska dosegla Hlohovec, vendar je ogrska vojska, predvsem po zaslugi vojakov iz Trenčinske in Nitranske županije, napad odbila.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} Trenčinski župan Bohumír (Bogomir), ki je imel pomembno vlogo pri zmagi nad avstrijsko vojsko, je kasneje poveljeval vojski, poslani na pomoč [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavu V. Sramežljivemu]], zetu ogrskega kralja, ki ga je napadel [[Konrad I. Mazovski]]. Vojsko so sestavljali predvsem vojaki iz etnično slovaških županij.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} ====Razvoj županij in mest==== V 11. do 13. stoletju se je postopoma razvijala državna uprava. Z delitvijo obstoječih in s širjenjem ozemja proti severu so bile ustanovljene nove grofije, med njimi današnja Bratislava (slovaško: Prešporok, madžarsko: Pozsony), Trenčín, Gemer-Malohont (madžarsko: Gömör-Kishont) in Novograd (madžarsko: Nógrád). Kraljevi zasebni gozdovi okoli Zvolena in gradu Šariš (madžarsko: Sáros) so bili organizirani v "gozdne grofije".{{sfn|Kristó|1994|p=594}}{{sfn|Kristó|1988| pp=341, 350, 378, 385–387}} Kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] je na današnjem Slovaškem ustanovil ali ponovno ustanovil tretjo škofijo.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=144}} Nekatera mesta na današnjem Slovaškem so že pred mongolsko invazijo dobila posebne privilegije: [[Trnava]] leta 1238, Starý Tekov leta 1240, Zvolen in Krupina pa pred letom 1241.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske leta 1242 je bilo po ukazu kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] zgrajenih ali okrepljenih več gradov, med njimi Komárno, Beckov (madžarsko: Beckó) in Zvolen.{{sfn|Kristó|1994|p=771}} Poleg relativno dobro razvite mreže gradov so postala pomembna tudi utrjena srednjeveška mesta, ki naj bi imela tako gospodarsko kot obrambno vlogo. Ozemlje današnje Slovaške je bilo bogato s surovinami, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[železo]] in [[Sol|sol]], zato se je v regiji postopoma razvilo [[rudarstvo]].{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82}} Razvoj rudarstva in trgovine je tako okrepil položaj nekaterih naselij, da so dobila kraljeve priveligije.{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82, 84, 479–480, 598, 716–717}}<ref name='juck'>{{cite book | last = Juck | first = Ľubomír | title = Výsady miest a mestečiek na Slovensku (1238–1350) | publisher = Veda | year = 1984 | location = Bratislava }}</ref><ref name="slovensko">{{cite book| author=Tibenský, Ján| title =Slovensko: Dejiny| publisher =Obzor| year =1971| location =Bratislava}}</ref> Med najzgodnejšimi mesti z mestnimi pravicami so bila Spišské Vlachy (1243), Košice (pred 1248), Nitra (1248), Banská Štiavnica (1255), Nemecká Ľupča (1263), Komárno (1269), Gelnica (pred 1270), Bratislava (1291) in Prešov, Veľký Šariš in Sabinov leta 1299.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|1994|pp=102, 238, 370, 499}} [[Sasi]] v Spišu (nemško: Zips) so leta 1271 dobili kolektivno listino ogrskega kralja [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]]{{sfn|Kristó|1994|pp=619}} Kolonizacija severnih delov Kraljevine Ogrske se je v tem obdobju nadaljevala. V sodobnih dokumentih so valonski, nemški, madžarski in slovanski prišleki, ki so se naselili na redko poseljenem ozemlju, omenjeni kot so "gostje" (''hospes'').{{sfn|Kristó|1994|pp=619, 636, 652, 709–710}} Sodobni dokumenti omenjajo, da so v zahodne dele današnje Slovaške prišli naseljenci predvsem iz Moravske in Češke, medtem ko so se v severne in vzhodne dele naselili [[Poljaki]] in [[Rusini]].{{sfn|Kristó|2003|pp=90–100}} Nemški priseljenci so imeli pomembno, a ne izključno vlogo pri razvoju mest. Manjše skupine Nemcev so bile na slovaškem ozemlju prisotne že pred mongolsko invazijo, vendar se je njihovo priseljevanje znatno povečalo šele v 13. in 14. stoletju.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|2003|pp=135, 137}} Takrat so na tem ozemlju že obstajala naselja z relativno visoko razvitim gospodarstvom,{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} potem pa so Nemci, ki so prihajali iz gospodarsko in upravno naprednejših regij, uvedli nove oblike proizvodnje in upravljanja, nov pravni sistem in kulturo. Nemški gostje so se naselili v Zgornjem in Spodnjem Spišu, rudarskih mestih v osrednji Slovaški, njihovi širši okolici in številnih krajih v zahodni Slovaški: Bratislavi, Trnavi in vinorodnih mestih v Malih Karpatih. V srednjem veku je današnja Slovaška spadala med najbolj urbanizirane regije Ogrske kraljevine in je tvorila pomembno kulturno in gospodarsko osnovo kraljevine.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=38}} Iz odloka kralja [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Jagelonskega]] (1498) je razvidno, da se je šest od desetih najpomembnejših mest v njegovem kraljestvu nahajalo na ozemlju današnje Slovaške: [[Košice]], [[Bratislava]], [[Bardejov]], [[Prešov]], [[Trnava]] in [[Levoča]].{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Leta 1514 se je na Slovaškem nahajala več kot polovica kraljevih mest in svobodnih rudarskih mest kraljestva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Ob koncu srednjega veka je imelo urbani značaj še približno dvesto drugih naselij. Pred letom 1500 je v pisnih dokumentih omenjenih 2476 naselij. Rudarska mesta na Slovaškem so pomembno prispevala k gospodarstvu Ogrske kraljevine. Okoli sredine 14. stoletja je samo Kremnica proizvedla 400 kg zlata na leto.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} [[Banská Štiavnica]] in [[Banska Bistrica|Banská Bystrica]] sta proizvedli znaten delež srebra. V drugi polovici 14. stoletja je Ogrska proizvedla približno 25 % celotne evropske proizvodnje srebra.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} Mesta so se za obrambo svojih privilegijev in skupnih interesov združevala v sindikate in združenja. Najpomembnejši sindikati so bili Skupnost Spiških Sasov (nemško: Zips), ki se je kasneje zmanjšala in postala znana kot Provinca štiriindvajsetih spiških mest, sindikat Spodnjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta v osrednji Slovaški, Pentapolis - zveza svobodnih kraljevih mest na današnjem vzhodnem Slovaškem in sindikat Zgornjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta na vzhodnem Slovaškem in dve na današnjem Madžarskem.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|pp=45-47}} Prebivalci privilegiranih mest so bili večinoma nemškega porekla. Sledili so jim Slovaki in v manjšem, številu Madžari.{{efn|Madžarsko prebivalstvo je prevladovalo v svobodnem kraljevem mestu Komárno, v drugih pomembnih mestih, kot sta Košice ali Nitra, pa je živelo skupaj z znatnim nemškim in slovaškim prebivalstvom. Slovaki so imeli veliko večino v Trenčinu.}}{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=51}}{{sfn|Štefánik|Lukačka|2010}}{{sfn|Kristó|1994|pp=84, 479–480, 598}} Kraljevi privilegiji dokazujejo, da je bilo več družin razvijajočega se lokalnega plemstva, med njimi družine Zathureczky, Pominorszky in Viszocsányi, slovanskega porekla.{{sfn|Kristó|2003|pp=88, 93}} Prisotnost Judov v več mestih (Bratislava, Pezinek) je dokumentirana vsaj od 13. stoletja dalje. Poseben status Judov je leta 1251 potrdila listina ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] Delovanje Judov so kljub temu omejevale odločitve lokalnih oblasti, tako da na primer niso mogli opravljati javnih funkcij in niso mogli imeti v lasti zemlje.{{sfn|Kristó|2003|p=185}} Podobne omejitve so veljale tudi za [[Muslimani|muslimane]], ki so živeli predvsem v nitranski regiji. Muslimani so do konca 13. stoletja povsem izginili, ker so se morda spreobrnili v krščanstvo.{{sfn|Kristó|2003|pp=52–53}} ====Obdobje oligarhov (1290–1321)==== [[Slika:Oligarch domains 1301 1310.png|thumb|right|300px|Domene ogrskih oligarhov (1301-1310)]] Zadnja desetletja 13. stoletja so zaznamovala nesoglasja znotraj kraljeve družine in med različnimi skupinami aristokratov.{{sfn|Benda|1981|pp=158-187}} Propad kraljeve oblasti in vzpon nekaterih močnih aristokratov sta povzročila preobrazbo upravnega sistema. Grofije, ki so bile osnovne enote kraljeve uprave (kraljeve grofije), so se postopoma preoblikovale v avtonomne upravne enote lokalnega plemstva (plemiške grofije), vendar lokalno plemstvo ni moglo ustaviti vzpona oligarhov.{{sfn|Kristó|1994|p=484}} Po mongolski invaziji se je med posestniki začelo tekmovanje. Vsi so si prizadevali zgraditi grad, z dovoljenjem kralja ali brez njega.{{sfn|Fügedi|1986|p=138}} Tekmovanje je sprožilo proces diferenciacije med plemiškimi družinami, saj so plemiči, ki so lahko zgradili grad, lahko razširili svoj vpliv tudi na sosednje zemljiške posestnike.{{sfn|Fügedi|1986|p=138–142}} Konflikti med člani kraljeve družine so hkrati krepili moč aristokratov. Slednji so včasih od kraljev prejeli cele grofije, kar je povzročilo nastanek približno osmih ogromnih domen, ki so jim v 1290. letih vladali močni aristokrati.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} [[Slika:Oligarchs in the Kingdom of Hungary 14th century.svg|300px|thumb|Province Ogrskega kraljestva, ki so jim v zgodnjem 14. stoletju vladali močni oligarhi]] Na današnjem Slovaškem je bila večina gradov v lasti dveh močnih aristokratov, [[Amadej Aba|Amadeja Abe]] in [[Matija III. Čak|Matije III. Čaka]], ali njunih privržencev.{{sfn|Kristó|1994|p=664}} Po izumrtju dinastije Árpádovcev leta 1301 sta se oba mogotca pretvarjala, da sledita enemu od kandidatov za prestol, v praksi pa sta svoje domene pravljala neodvisno.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} Amadej Aba je vzhodne dele današnje Slovaške upravljal s svojega sedeža v [[Gönc]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=41}} Leta 1311 so ga pri južnih vratih v [[Košice|Košicah]] ubili morilci [[Karel I. Ogrski |Roberta Anžujskega]].{{sfn|Kristó|1994|p=42}} Matija III. Čak je bil dejanski vladar zahodnih ozemelj današnje Slovaške. Vladal je s svojega sedeža v [[Trenčín|Trenčin]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=447}} S sinovi umorjenega Amadeja Abe je sklenil zavezništvo proti Košicam. Robert Anžujski, ki je medtem postal kralj [[Karel I. Ogrski]], je Košicam poslal na pomoč svojo vojsko, ki je leta 1312 v bitki pri Rozgonyju/Rozhanovcah premagala Amadeja Abo.{{sfn|Kristó|1994}} Severozahodne grofije so kljub temu ostale v Abovi posesti do njegove smrti leta 1321, potem pa so kraljeve vojske brez odpora zasedle vse njegove gradove.{{sfn|Kristó|1994}} Presburška (Bratislavska) grofija je bila od leta 1301 do 1328 pod oblastjo avstrijskih vojvod, potem pa jo je ponovno zasedel kralj Karel I. Ogrski.{{sfn|Benda|1981|p=188}} ===Pozni srednji vek (14.–15. stoletje)=== Kralj Karel I. je po dvajsetletnem obdobju bojev proti svojim nasprotnikom in oligarhom uspel okrepiti osrednjo oblast v kraljestvu.{{sfn|Kristó|1994|pp=330–331}} Leta 1335 je sklenil trgovinska sporazuma s kraljema [[Ivan Češki|Ivanom Češkim]] in [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III. Poljskim]], ki sta povečala trgovanje na trgovskih poteh iz Košic v [[Krakov]] in iz Žiline v [[Brno]].{{sfn|Kristó|1994|p=389}} Kralj je potrdil privilegije 24 "saških" mest, okrepil posebne pravice [[Prešov]]a in podelil mestne privilegije Smolniku (madžarsko Szomolnok). V mestih današnje Slovaške so še vedno prevladovali nemški priseljenci, vendar ''[[Privilegium pro Slavis]]'', ki ga je [[Ludvik I. Ogrski]] 7. maja 1381<ref>Dušan Škvarna in sodelavci. ''Lexikón slovenských dejín''. 3. izdaja. Bratislava : Slovenské pedagogické nakladateľstvo – Mladé letá, 2006. ISBN 80-10-00872-9. str. 42</ref> podelil žilinskim Slovakom, kaže, da se je v bogatih mestih začel ustvarjati slovaški narod. Ludvik I. je Slovakom podelil polovico sedežev v občinskem svetu Žiline. Številna mesta, na primer Banská Bystrica, Bratislava, Košice, Kremnica in Trnava, so dobila status svobodnih kraljevih mest (''liberæ regiæ civitates'') in so bila od leta 1441 upravičena do svojih poslancev v skupščinah stanov kraljestva.{{sfn|Bán|1989a|p=42}}{{sfn|Bán|1989b|p=159}} [[Slika:Mátyás király országai.png|thumb|Ozemlje Matije Korvina]] V prvi polovici 14. stoletja se je prebivalstvo nekdanjih "gozdnih grofij" povečalo. Na njihovem ozemlju so bile ustanovljene nove grofije, med njimi Orava, Liptov, Turiec in Zvolen v severnih delih današnje Slovaške.{{sfn|Kristó|1988|pp=380–383}} V Spiški regiji so nekateri segmenti prebivalstva prejeli posebne privilegije: 24 "saških" mest je oblikovalo avtonomno skupnost, neodvisno od grofije Spiš, "plemiči z desetimi sulicami" pa so bili organizirani v posebno avtonomno upravno enoto ("sedež").{{sfn|Kristó|1994|pp=393, 619}} Leta 1412 je kralj Sigismund 13 "saških" mest dal za [[hipoteka|hipoteko]] poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]], tako da so do leta 1769 dejansko pripadala Poljski.{{sfn|Bán|1989b|pp=174-175}} Od 1320. let je bila večina ozemlja današnje Slovaške v lasti kraljev, vendar so na tem ozemlju imeli posesti tudi prelati in plemiške družine, na primer družine Drugeth, Szentgyörgyi in Szécsényi.<ref name='Magyarország története (1301–1526)'>{{cite book | last1 = Engel | first1 = Pál | last2 = Kristó | first2 = Gyula | last3 = Kubinyi | first3 = András | title = Magyarország története - 1301–1526 ''(The History of Hungary—1301–1526)'' | publisher = Osiris | year = 1998 | location = Budapest | isbn = 978-963-379-171-4}}</ref> Decembra 1385 je bodoči kralj Sigismund, ki je bil takrat ogrski princ soprog kraljice Marije, zastavil ozemlja današnje Slovaške zahodno od reke Vah svojima bratrancema, [[Jošt Moravski|Joštu]] in [[Prokop Moravski|Prokopu Moravskemu]]. Prvi je imel slovaško ozemlje v lasti do leta 1389, drugi pa je ohranil svojo oblast nad nekaterimi ozemlji do leta 1405.{{sfn|Benda|1981|pp=228-241}} Kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] (1387–1437) je med svojim vladanjem svojim privržencem, na primer članom družin Cillei, Rozgonyi in Perényi, podelil obsežna ozemlja. Eden njegovih glavnih svetovalcev, Poljak [[Stibor Stiboriški]], je bil "gospodar celotnega Váha", kar se je nanašalo na njegovih 15 gradov ob tej reki.{{sfn|Fügedi|1986|pp=314–323}} Po smrti kralja [[Albreht II. Nemški|Albrehta II. Nemškega]] leta 1439 je med privrženci prestolonaslednikov izbruhnila državljanska vojna.{{sfn|Benda|1981|pp=259-270}} Kraljica vdova [[Elizabeta Luksemburška]] je najela češke najemnike pod vodstvom [[Jan Jiskra|Jana Jiskre]], ki so zavzeli več mest na ozemlju današnje Slovaške, med njimi Kremnico, Levočo in Bardejov, in večino njih obdržali do leta 1462, ko se je Jan Jiskra predal kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]].{{sfn|Benda|1981|p=279}} Matija Korvin je bil sin [[János Hunyadi|Ivana Huyadija]], najbogatejšega plemiča na Ogrskem. Za svoj glavni cilj si je zadal zatiranje bratovščin in v letu kronanja so njegove čete premagale brate pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Njihov zadnji tabor je bil osvojen leta 1467 v Velikih Kostolanih. Steber moči Matije Korvina je bila stalna najemniška vojska, znana kot črna vojska.<ref>Kónya Peter in soavtorji. ''Dejiny Uhorska: (1000 – 1918)''. Prešov: Vydavateľstvo Prešovskej univerzity, 2013. str. 151-152. ISBN 978-80-555-0921-1.</ref> V Bratislavi je leta 1465 ustanovil [[Universitas Istropolitana]], prvo univerzo na Slovaškem. Korvin je bil podpornik umetnosti in izobraževanja in na svoj dvor vabil učenjake iz vse Evrope. Njegova vladavina je povezana tudi s prodorom [[Humanizem|humanizma]] in [[Renesansa|renesanse]] na Ogrsko. Umrl je leta 1490 brez zakonitih potomcev. Imel je le nezakonskega sina Ivana. ====Jagelonci==== Prazen ogrski prestol so ponovno zasedli [[Jagelonci]], tokrat prek [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Ogrskega]]. Med drugimi kandidati za prestol so bili Vladislavov mlajši brat Ivan Albreht, [[Maksimilijan I. Habsburški]], Korvinov nezakonski sin Ivan in Korvinova vdova Beatrica Aragonska. Vladislava II. je izvolilo ogrsko plemstvo v upanju, da bo postal voljno orodje v njihovih rokah. Pred prevzemom prestola je moral Vladislav sprejeti pogoja, da bo odpravil izredni davek, ki ga je uvedel Korvin, in da se bo o vseh pomembnih vprašanjih posvetoval s kraljevim svetom. Nezadovoljni Ivan Albreht je kmalu po Vladislavovem kronanju vdrl v vzhodno Slovaško, a so ga kraljeve čete premagale. Leta 1491 je poskušal ponovno zavzeti prestol z napadom s severa in bil naslednje leto ponovno poražen, potem pa je s kraljem sklenil mir in se odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je vojskoval tudi s svetim rimskim cesarjem Maksimilijanom I. Habsburškim, ki je zasedel vsa ogrska ozemlja v [[Avstrija|Avstriji]] in izgnal ogrske garnizije, ki so bile tam že od časa Matije Korvina. Po drugem, tokrat neuspelem napadu na Ogrsko, sta se monarha dogovorila za vzajemno nasledstvo [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Jageloncev, nakar se je Maksimilijan odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je moral soočiti tudi s kmečkim uporom pod vodstvom Jurija Doža, katerega vzrok je bila razglasitev [[križarske vojne]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Upor je bil leta 1514 zatrt, Jurija Doža pa so sežgali na grmadi. Med uporom in po njem je umrlo približno 50.000 ljudi, uvedena pa je bila tako imenovana "druga tlačanska doba". Vladislav je umrl leta 1516 in za seboj samo na Ogrskem pustil ogromen dolg v višini več kot 400.000 guldnov. Vladislav je bil tudi češki kralj. Na prestolu ga je nasledil njegov desetletni sin [[Ludvik II. Jagelo]]. Oče mu je zapustil dve propadli državi, Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko, ter velik dolg. Med Ludvikovim vladanjem se je anarhija še poglobila, samovolja plemstva pa je dosegla nezaslišane razsežnosti. V letih 1525–1526 se je moral Ludvik soočiti z uporom rudarjev v osrednji Slovaški in po njegovem zatrtju s širitvijo Osmanskega cesarstva.{{sfn|Kučera|2002|p=209-215, 228}} ====Habsburžani==== =====Boj za prestol in širitev Osmanskega cesarstva===== [[Ludvik II. Jagelo]] je bil kralj Češke in Ogrske od leta 1516 do 1526. V tistem času je na osmanski prestol prišel [[Sulejman I.]], znan kot Veličastni, ki je vladal od leta 1520 do 1566. Osmansko cesarstvo je od leta 1521 z veliko vojsko počasi prodiralo proti Ogrskemu kraljestvu in osvojilo in zasedlo prestolnici [[Beograd]] in [[Šabac]]. Šibki ogrski kralj je podcenil nevarnost in se šele leta 1526 z vojsko slabo organiziranega ogrskega plemstva odpravil proti veliki turški vojski. V [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 29. avgusta 1526 je bila ogrska vojska odločilno poražena, sam kralj pa je na begu padel s konja in utonil. Po zmagi v bitki pri Mohaču se je na Ogrskem za 175 let utrdila osmanska oblast.{{sfn|Kučera|2002|p=215}} Ozemlje nekdanjega Ogrskega kraljestva je bilo razdeljeno na tri dele: [[Budimski pašaluk]], ki je obsegal osrednjo in jugozahodno Ogrsko in je bil pod neposredno osmansko upravo, zapoljsko [[Transilvanija|Transilvanijo]], ki je bila [[vazal]] Osmanskega cesarstva, in Kraljevino Ogrsko, ki je bila na jugu omejena z Donavo in obrambnimi mejnimi trdnjavami (Komárno, Nové Zámky) in gradovi. Njeno ozemlje je torej obsegalo današnjo Slovaško in Transdanubijo, kjer je na [[Dunaj]]u prebival monarh [[Ferdinand I. Habsburški]]. [[Bratislava]] je z njegovim kronanjem leta 1526 postala kronsko mesto Kraljevine Ogrske. Ko je Osmansko cesarstvo leta 1541 zasedlo [[Budim]], so se v Bratislavo preselili vsi kraljevi uradi in večina ogrskega plemstva.{{sfn|Škvarna|2007|p=19-20}} Prazen ogrski prestol je leta 1526 zasedel avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški in ustanovil Habsburško dinastijo. Del ogrskega in hrvaškega plemstva je podpiral [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljskega]], ki je bil prav tako na hitro kronan leta 1526. Po Ivanovi smrti je njegova žena [[Izabela Jagelo]] dala za ogrskega kralja kronati njunega sina [[Ivan Žigmund Zapolja |Ivana Sigismunda]]. Ogrsko plemstvo je začelo državljansko vojno, ki se je končala z osmansko zasedbo osrednje Ogrske. Sulejman I. je Ivana Sigismunda imenoval za vladarja Transilvanije. Ogrska je bila dokončno razdeljena na tri dele, kar je bilo potrjeno z Drinopolskim mirom leta 1547. Ferdinand I. se je zavezal, da bo Osmanskemu cesarstvu letno plačeval 30.000 [[dukat]]ov. Mir ni trajal dolgo, saj so Habsburžani neuspešno poskušali zasesti Transilvanijo. Del južne Slovaške je nato kot del sandžaka prišel pod neposredno osmansko oblast. Osmani so pogosto izvajali roparske pohode na Slovaško. Nekatere vasi na ogrsko-osmanski meji so morale plačevati davke obema stranema, kar je povzročilo izseljevanje iz obmejnega območja. Poleg tega se je po Slovaški začelo širiti reformacijsko gibanje, [[luteranstvo]], ki ga oblast zaradi kritičnih političnih razmer ni mogla ustaviti. =====Protihabsburški upori stanov===== Ogrsko plemstvo, večinoma [[Protestantizem|protestantsko]], je bilo nezadovoljno z zaplembo premoženja in zvišanjem davkov s strani Habsburžanov. Zgodilo se je več uporov, v katerih so bili tudi boji med ogrskim plemstvom in cesarskimi vojaki. Leta 1604 je [[Štefan Bočkaj]] na Slovaškem začel upor proti Habsburžanom. Vsi ti upori so najbolj koristili Osmanom. Odprli so jim vrata na Ogrsko, kjer jim je uspelo osvojiti izgubljeni [[Esztergom]] in [[Pešta|Pešto]]. Bočkaj je zasedel vso vzhodno Slovaško in za svoj sedež izbral [[Košice]]. Sklenil je zavezništvo z Osmani in z njihovo pomočjo in s pomočjo slovaških plemičev osvojil južno Slovaško. V drugi polovici leta 1605 je imel pod svojo oblastjo skoraj vso Slovaško, razen glavnega ogrskega glavnega mesta Bratislave. Novembra istega leta se je slovaško plemstvo začelo pogajati o miru s Habsburžani, ker so Bočkajeve čete začele pleniti po državi in ker so se bali, da bodo Osmani obdržali zasedena ozemlja. Bočkaj je privolil v mir, saj se je bal, da bodo sklenili mir brez njega. Mir je bil sklenjen leta 1606. Plemstvu je bil vrnjen del privilegijev. Ko je leta 1618 izbruhnil upor čeških stanov, je [[Gabriel Bethlen]] izkoristil priložnost in s svojo vojsko, ki so jo sestavljali večinoma hajduhi in transilvanski Sikuli, napadel vzhodno Slovaško. Porazil je kraljevo vojsko in leta 1619 zasedel Košice. Bethlenova vojska, ki je takrat je štela že skoraj trideset tisoč mož, je napredovala skozi južno in osrednjo Slovaško proti zahodu in zasedla Levice, Trnavo in celo Bratislavo. Bethlen se je nato združil z uporniškimi češkimi stanovi in skupaj so napredovali proti [[Dunaj]]u. Napad je na Dunaj je preprečil [[Juraj III. Druget|Juraj Druget]] s poljskimi najemniki, ki je napadel vzhodno Slovaško in prisilil Bethlena k umiku. Bethlen je nato sklenil mir z ogrskim kraljem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]] Boji so se nadaljevali v drugi polovici leta 1620, ko so uporniki zasedli Nitro in odbili napad cesarske vojske na Bratislavo. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] so se Habsburžani lahko popolnoma osredotočili na vstajo na Slovaškem. Bethlen je postopoma izgubljal Bratislavo, Trnavo, vso osrednjo Slovaško in bil potisnjen vse do Košic. Tam je zbral vojsko in dosegel Rimavsko Soboto, porazil cesarsko vojsko v bitki pri Jalni in ponovno zasedel Trnavo in Nitro. Po teh uspehih je poskušal s pogajanji z Dunajem doseči primerne mirovne pogoje, kar mu je končno uspelo leta 1621/1622 z [[Mikulovski mir|Mikulovskim mirom]], vendar je moral odstopiti zasedena ozemlja. Bethlenov upor je dejansko zavaroval pridobitve Bočkajevega upora. Leta 1643 je izbruhnil upor [[Jurij I. Rakoczi|Jurija I. Rákóczija]], katerega cilja sta bila obraniti verske svobode ogrskega plemstva in potrditi plemiške privilegije. Upor, ki so ga podprli Osmani, se je končal se je leta 1645 z Linškim mirom. V prvi polovici 17. stoletja je izbruhnil ljudski upor [[Peter Časar|Petra Časarja]], imenovan tudi Časarjeva vstaja, ki je bil kruto zatrt, udeleženci pa usmrčeni. Zarota plemiških družin proti Habsburžanom leta 1669 je bila izdana. Habsburžani so bogate družine popolnoma uničili, jim zasegli premoženje in usmrtili voditelje. Leta 1678 je upor vodil [[Emerik Thököly]], ki se je zanašal na pomoč Osmanov. Osmani so leta 1683 dosegli Dunaj, a so bili poraženi, čemur je sledil postopen izgon Osmanov iz Ogrske. Izgon je bil končan leta 1685, s čimer se je končal tudi Thökölijev upor. Leta 1687 je prišlo do tako imenovanega prešovskega pokola, ki ga je organiziral habsburški general Anton Caraffa. Vojno sodišče je v [[Prešov]]u na smrt obsodilo vse glavne voditelje upora, ki jim ni uspelo pobegniti na osmansko stran. Med pobeglimi je bil tudi Thököli. Leta 1703 je izbruhnil zadnji protihabsburški upor, ki ga je vodil [[Franc II. Rákóczi]]. Upor se je od prejšnjih razlikoval po tem, da so v njem sodelovale tudi ljudske množice. Končal se je leta 1711 s [[Satumarski mir|Satumarskim mirom]], ki je končal tudi vse protihabsburške stanovske upore. =====18. stoletje===== Po sklenitvi Satumarskega miru je začelo slovaško gospodarstvo, opustošeno po letih vstaj, počasi okrevati. Pojavljati so se začele prve tovarne (Šaštín, Holíč) in ponovno se je začelo rudarjenje. Leta 1770 je bila v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] ustanovljena Rudarska akademija, prva tovrstna univerza na svetu. Slovaška javnost je do takrat delovala v manjših, neorganiziranih skupinah, a se je v 18. stoletju začela politično pomembneje združevati. Ogrski kralj je postal [[Karel VI. Habsburški]], ki ni imel zakonitih moških potomcev, ampak le hčer. Karel VI. je zato leta 1713 izdal [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], ki je zagotavljala dedovanje krone tudi po ženski liniji. Med prvimi znaki novega nacionalnega razmišljanja Slovakov je bila ''Apologija'' Jana Baltazarja Magina, prva obramba Slovakov pred obrekovanjem Madžarov, objavljena leta 1728. [[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|thumb|200px|[[Marija Terezija]]]] Po Karlovi smrti leta 1740 je na prestol prišla njegova hči [[Marija Terezija]]. Na začetku svojega vladanja se je morala spopadati z zahtevami drugih evropskih sil. [[Prusija|Pruski]] kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] je zahteval [[Šlezija|Šlezijo]], jo nato napadel in leta 1740/1741 zasedel. Francozi so s podporo Bavarcev in Sasov zasedli Češko. Bavarci so za češkega kralja razglasili princa [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII. Wittelsbacha]]. Vojne za avstrijsko nasledstvo so trajale do leta 1748. Izguba Šlezije je bila potrjena v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756–1763). Po vojnah je Marija Terezija spoznala, da vojaško in gospodarsko šibka Ogrska potrebuje reforme. Pri tem so ji pomagali številni znanstveniki in učenjaki, med njimi Slovaka Matej Bel in Adam František Kollár. Cesarica je reformirala vojsko. Vsi poveljniki so se morali seznaniti s sodobnimi vojaškimi praksami. Ustanovljala je tudi tovarne, več tudi na Slovaškem (Šaštín, Halič, Holíč). V kmetijstvu je podpirala gojenje novih poljščin. Reformirala je tudi sodstvo, omilila nekatere kazni in sprejela načelo, da so vsi državljani pred sodiščem formalno enaki. Leta 1767 je izdala tako imenovani [[Terezijanski urbar]], zemljiškoknjižni predpis, ki je urejal status tlačanov. Zemljiške knjige so morale biti pisane v jeziku ljudstva, se pravi na Slovaškem v slovaščini. Reforma šolstva, ''Ratio educationis'', je postavila temelje za naprednejše izobraževanje. Od leta 1765 je Marijin sovladar vladal sin [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Po materini smrti je prestol leta 1780 zasedel Jožef II. in nadaljeval z reformami. Leta 1781 je izdal tako imenovani [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in drugim nekatoliškim veroizpovedim podelil določene verske svoboščine. Leta 1785 je odpravil samoupravo sedežev in jo nadomestil z desetimi državnimi okrožji. Številne osrednje ogrske urade je preselil iz Slovaške v Budim in odpravil tlačanstvo na Ogrskem, leta 1781 na Češkem. Nekaj mesecev pred smrtjo je bil prisiljen preklicati vse reforme, razen Tolerančnega patenta in odprave tlačanstva. Umrl je leta 1790. ===== Slovaški narodni preporod===== Proces oblikovanja slovaškega naroda je bil izjemno težaven zaradi zatiranja s strani ogrskega plemstva, madžarskega nacionalizma in represij na ozemlju Slovaške. Branitelj slovaških pravic je postala inteligenca, zlasti duhovščina. Med glavnimi cilji je bil najpomembnejši uveljavitev knjižne [[Slovaščina|slovaščine]]. Prvi zagon za njen nastanek je dal katoliški duhovnik [[Jozef Ignác Bajza]], ki je leta 1783 napisal prvi roman v slovaščini z naslovom ''Dogodivščine in preizkušnje mladega Reneja''. Njegova oblika jezika se ni uveljavila in njegov sistem ni dobil privržencev. Preporodovci so se v tem obdobju razdelili v dva skupini: [[Katolištvo|katoliško]], ki so jo vodili Anton Bernolák, Jozef Ignác Bajza, Juraj Fándly in Ján Hollý, in [[Protestantizem|evangeličansko]] z glavnima predstavnikoma Jánom Kollárjem in [[Pavol Jozef Šafárik|Pavlom Jozefom Šafárikom]]. Slednji so zavračali uveljavitev knjižne slovaščine in so bili zagovorniki biblijske [[Češčina|češčine]] in enotnosti Čehov in Slovakov. Katoličani, imenovani tudi bernolákovci, so zagovarjali stališče, da so Slovaki samostojen narod in potrebujejo svoj jezik. [[Anton Bernolák]] je leta 1787 kodificiral standardno slovaščino, imenovano bernoláško narečje, ki je temeljila na zahodnoslovaškem narečju. Leta 1792 so bernolákovci v [[Trnava|Trnavi]] ustanovili Slovaško učeno družbo, združenje, ki je združevalo bernolákovce po vsej Slovaški in objavljalo knjige v bernoláškem narečju. V 40. letih 19. stoletja so se protestanti razdelili, ko je [[Ľudovít Štúr]] razvil standardni slovaški jezik, ki je temeljil na narečju iz osrednje Slovaške. Njegovi privrženci so poudarjali ločeno identiteto slovaškega naroda in edinstvenost njegovega jezika. Štúrovo različico so leta 1847 dokončno odobrili tako katoličani kot luterani in po več reformah ostaja kot standardna slovaščina. ====Madžarska revolucija leta 1848==== Med [[Revolucije leta 1848|madžarsko revolucijo]] leta 1848 so se slovaški nacionalistični voditelji postavili na stran Avstrijcev, da bi spodbudili odcepitev Slovaške od Ogrske znotraj avstrijske monarhije. Slovaški narodni svet je celo z Dunaja organiziral upor proti madžarski revolucionarni vladi, imenovan slovaška vstaja, katere cilj je bil enakopravnost Slovakov in pridobitve avtonomije znotraj Habsburške monarhije. Septembra 1848 je Slovaškemu narodnemu svetu uspelo organizirati kratkotrajno upravo zasedenih ozemelj, potem pa je dunajski cesarski dvor slovaške čete razpustil. Na drugi strani se je v ogrski revolucionarni vojski borilo na tisoče prostovoljcev z ozemlja današnje Slovaške, med njimi veliko Slovakov. [[Slika:KosickyDistrikt.png|thumb|right|300px| Zemljevid severnega dela habsburške Ogrske leta 1850, ki prikazuje dve vojaški okrožji z upravnima središčema na ozemlju današnje Slovaške (Bratislava in Košice)]] Po porazu madžarske revolucije so avstrijske oblasti začele zatirati madžarsko politično elito. Številni udeleženci revolucije so bili usmrčeni, zaprti ali prisiljeni oditi v emigracijo. Leta 1850 je bilo Kraljevina Ogrska razdeljena na pet vojaških okrožij oziroma provinc, od katerih sta dve imeli upravni središči na ozemlju današnje Slovaške: Vojaško okrožje Pressburg ([[Bratislava]]) in Vojaško okrožje [[Košice]]. Avstrijske oblasti so leta 1860 obe vojaški provinci ukinile. Slovaška politična elita je izkoristila obdobje novoabsolutizma dunajskega dvora in šibkost tradicionalne madžarske elite za promocijo svojih nacionalnih ciljev. Z ustanovitvijo vsedržavnega kulturnega društva Matica slovenská (1863), Slovaškega narodnega muzeja in Slovaške narodne stranke (1871) je najpomembnejše središče slovaškega narodnega gibanja postal [[Martin, Slovaška|Turški sveti Martin]] (madžarsko: Túrócszentmárton) v [[Žilinski okraj|Žilinskem]] okraju na severu Slovaške. ==== Avstro-ogrski kompromis leta 1867==== Zagon narodnega gibanja se je nenadoma končal po letu 1867, ko so bile habsburške posesti v srednji Evropi zaradi [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrskega kompromisa]] leta 1867 ustavno preoblikovane v dvojno monarhijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Ozemlje današnje Slovaške je bilo vključeno v ogrski del dvojne monarhije, v kateri je prevladovala madžarska politična elita, ki zaradi panslovanstva, separatizma in nedavnega stališča proti madžarski revoluciji leta 1848 ni zaupala slovaški eliti. Matico so obtožili panslovanskega separatizma in oblasti so jo leta 1875 razpustile. Enaka usoda je doletela tudi druge slovaške ustanove, vključno s šolami. Novi znaki narodnega in političnega življenja so se pojavili šele konec 19. stoletja. Slovaki so se zavedali, da se morajo v svojem boju povezati z drugimi. Eden od rezultatov tega zavedanja je bil Kongres zatiranih ljudstev Kraljevine Ogrske, ki je bil leta 1895 v [[Budimpešta|Budimpešti]] in je vznemiril ogrsko vlado. V svojem boju so Slovaki prejeli veliko pomoči od Čehov. Leta 1896 je bil v [[Praga|Pragi]] vzpostavljen koncept češko-slovaške vzajemnosti, ki naj bi okrepil češko-slovaško sodelovanje in podprl odcepitev Slovakov od Kraljevine Ogrske. Na začetku 20. stoletja je naraščajoča demokratizacija političnega in družbenega življenja grozila, da bo preplavila Avstro-Ogrsko monarhijo. Glavni bojni klic je bil poziv k splošni volilni pravici. V Kraljevini Ogrski je lahko volilo le 5 odstotkov prebivalcev. Slovaki so v trendu predstavniške demokracije videli možnost za zmanjšanje etničnega zatiranja in preboj v obnovljeno politično okolje. Slovaški politični tabor se je na začetku 20. stoletja razcepil na več frakcij. Vodje Slovaške nacionalne stranke s sedežem v Martinu so pričakovali, da se bodo mednarodne razmere spremenile v korist Slovakov, in so velik pomen pripisovali [[Rusija|Rusiji]]. Rimskokatoliška frakcija slovaških politikov pod vodstvom Andreja Hlinke se je osredotočila na manjše projekte in malo pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ustanovila politično stranko z imenom Slovaška ljudska stranka. Liberalna inteligenca, zbrana okoli revije Hlas (slovensko: Glas), je sledila podobni politični poti, vendar je večji pomen pripisovala češko-slovaškemu sodelovanju. Leta 1905 je nastala neodvisna Socialdemokratska stranka. [[Slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|300px|Zemljevid federalne Avstro-Ogrske, ki jo je načrtoval nadvojvoda Franc Ferdinand, s Slovaško kot eno od držav članic]] Slovaki so ne glede na to dosegli nekaj uspehov. Eden največjih je bil volilni dosežek leta 1906, ko je kljub zatiranju sedem Slovakov uspelo dobiti sedeže v skupščini. Ta uspeh je vznemiril vlado in okrepil tisto, kar so Slovaki imeli za zatiranje. Madžarizacija je dosegla vrhunec z novim zakonom o izobraževanju, znanim kot [[Apponyjev zakon]], poimenovan po ministru za šolstvo grofu Albertu Apponyju. Novi zakon je določal, da mora biti poučevanje [[Madžarščina|madžarščine]] vključeno kot predmet v učni načrt tudi tistih štiriletnih osnovnih šol, ki niso bile v lasti države, kot pogoj za državno financiranje teh šol. Madžarizacijo na lokalni ravni so podpirale tudi nevladne organizacije, kot je bilo Gornjeogrsko madžarsko izobraževalno društvo. Medetnične napetosti so se stopnjevale, ko je bilo med izgredi ob posvetitvi nove cerkve v Černovi blizu Ružomberoka ubitih 15 Slovakov. Domačini so želeli, da bi njihovo novo cerkev posvetil priljubljeni duhovnik in nacionalistični politik Andrej Hlinka. Hlinka je pomembno prispeval k izgradnji cerkve, vendar ga je njegov škof Alexander Párvy zaradi Hlinkove vpletenosti v narodno gibanje suspendiral z njegovega položaja in opravljanja vseh duhovniških funkcij. Suspenz je povzročil val solidarnosti s Hlinko po vsej Slovaški. Vaščani so poskušali doseči kompromisno rešitev in preklic suspenza ali odložiti posvetitev, dokler [[Sveti sedež]] ne razsodi o Hlinkovem primeru. Škof Párvy je vse predloge zavrnil in za posvetitelja imenoval slovaškega dekana Martina Pazúrika. Pazúrik je bil, tako kot Hlinka, politično aktiven v volilni kampanji, vendar je podpiral madžarske in madžarsko usmerjene politike ter nenehno zavzemal protislovaško stališče.<ref>{{cite book | last = Kuruc | first = Štefan | editor-last = Kucík | editor-first = Štefan | chapter = Katolícka cirkev na slovenskom území Uhorska na začiatku 20. storočia | trans-chapter = Catholic Church in the Slovak territory of the Kingdom of Hungary at the beginning of the 20th century | title = Mýtus a realita: medzinárodná konferencia 18. októbra 2007: zborník príspevkov z medzinárodnej vedeckej konferencie organizovanej Historickým ústavom Katolíckej univerzity v Ružomberku pri príležitosti stého výročia Černovskej tragédie | location = Ružomberok | publisher = Katolícka univerzita | year = 2008 | isbn = 978-80-8084-314-4 | page=70 }}</ref> Cerkev je bila posvečena na silo s pomočjo policije. Žandarji so v množici 300–400 vaščanov, ki so poskušali preprečiti konvoju duhovnikov, da bi vstopili v njihovo vas, ubili petnajst vščanov. Vseh petnajst žandarjev, ki so sodelovali v tragičnem dogodku, je bilo slovaškega porekla.<ref>{{cite book | last=Holec | first=Roman | title=Tragédia v Černovej a slovenská spoločnosť | trans-title=The tragedy in Černová and the Slovak society | location=Martin | publisher=Matica slovenská | year=1997 | isbn= 9788070904367 | page=117}}</ref> Vse to je še povečalo slovaško sovraštvo do ogrske oblasti in odpor proti njej, incident sam pa je opozoril mednarodno skupnost na kršitve narodnih pravic nemadžarskih manjšin. Pred izbruhom prve svetovne vojne je ideja o slovaški avtonomiji postala del načrta nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] za federalizacijo monarhije, ki ga je razvil s pomočjo slovaškega novinarja in politika Milana Hodže. Ta zadnji realistični poskus povezovanja Slovaške z Avstro-Ogrsko je bil opuščen zaradi atentata na nadvojvodo in začetka prve svetovne vojne. ==Češkoslovaška== [[Slika:Cesko-Slovensko1928.png|thumb||350px|Českoslovaška v medvojnem omdobju]] [[Slika:Milan Rastislav Štefánik.jpg|thumb|200px|[[Milan Rastislav Štefánik]]]] [[Slika:Tomáš G Masaryk1918.jpg|thumb|200px|[[Tomáš Garrigue Masaryk]]]] 28. oktobra 1918 je Slovaška postala del Češkoslovaške. Zasluge za ustanovitev Češkoslovaške republike gredo predvsem [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomášu Garrigueju Masaryku]], [[Edvard Beneš|Edvardu Benešu]] in med slovaškimi osebnostmi še posebej [[Milan Rastislav Štefánik|Milanu Rastislavu Štefániku]], ki je kot diplomat v službi Francije pomagal T. G. Masaryku in E. Benešu pri navezovanju stikov s predstavniki sil Antante. Aktivno je organiziral ustanovitev češkoslovaških legij, predvsem z rekrutiranjem slovaških in čeških vojakov cesarsko-kraljeve vojske, ki so dezertirali ali bili ujeti iz na italijanski in francoski fronti ter v Rusiji. Njegova organizacijska prizadevanja so privedla do ustanovitve disciplinirane in sposobne vojske, imenovane Češkoslovaške legije, ki je postala močan argument v diplomaciji med pogajanji o ustanovitvi nove države. Na domačem političnem prizorišču sta bila v dogajanja vpletena Milan Hodža in Vavro Šrobár. Tomáš Garrigue Masaryk je 14. novembra 1918 postal prvi predsednik države. Istega dne je bilo ustanovljeno ministrstvo s polnimi pooblastili za upravljanje Slovaške, ki ga je vodil Vavro Šrobár. Slovaška začasna vlada je imela sedež najprej v Skalici, nato v Žilini in od 4. februarja 1919 v [[Bratislava|Bratislavi]]. Bratislava je nato postala glavno mesto Slovaške. Prva ustava Češkoslovaške je bila sprejeta 29. februarja 1920. Temeljila je na francoski ustavi iz leta 1795 in [[Ustava Združenih držav Amerike|ameriški ustavi]]. Zakonodajno oblast je predstavljal Državni zbor, ki je imel 2 zbora. Po ustanovitvi Češkoslovaške je izbruhnila madžarsko-češkoslovaška vojna kot vojaški spopad med Češkoslovaško in Romunijo na eni strani ter Madžarsko sovjetsko republiko na drugi. Vojna se je dogajala v okviru širšega spopada, ki je vključeval boj za [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Podkarpatska Rutenija|Podkarpatsko Rutenijo]]. Trajala je do avgusta 1919. Med kaosom, ki je sledil razpadu Avstro-Ogrske, sta na delu slovaškega ozemlja kratek čas obstajali tudi tako imenovana Slovaška ljudska republika in Slovaška sovjetska republika. 11. decembra 1918 je Viktor Dvorčák kot predsednik Vzhodnoslovaškega narodnega sveta v Košicah razglasil tako imenovano Slovaško ljudsko republiko, ki je razglasila neodvisnost od Prage in tesno povezavo z Madžarsko. Dvorčák je kasneje postal predsednik te republike in vodja vlade.<ref>Dušan Kováč. [https://books.google.sk/books/about/Kronika_Slovenska_Slovensko_v_dvadsiatom.html?id=ict-AAAAMAAJ ''Kronika Slovenska'']. Fortuna Print, 1998-1999. Bratislava. ISBN 80-7153-174-X</ref> Za glavno mesto republike je bil izbran Prešov.<ref>Slovenská ľudová republika. Encyklopédia Slovenska, zv. V: R-Š. 1. izdaja. VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie, Bratislava, 1981. str. 318</ref> Tako imenovana Slovaška sovjetska republika s sedežem v Prešovu je obstajala od 16. junija do 7. julija 1919. Nastala je pod vplivom Madžarske sovjetske republike. Na čelu republike je bil češki revolucionar Antonín Janoušek. Po teoriji čehoslovaštva je v državi obstajala le čehoslovaška narodnost. Slovaki so veljali le za njen del z lastnim narečjem. Samo čehoslovaštvo je bil zgrajen zato, da bi bili Čehi in Slovaki skupaj številčnejši od Nemcev. Slovaki so tvorili večino le na ozemlju Slovaške, kjer so predstavljali skoraj tri četrtine prebivalstva. Za Slovake je imela vključitev v zvezo s Čehi daljnosežne, večinoma pozitivne posledice. Začel se je celovit politični, kulturni in izobraževalni preporod. Leta 1919 je bila ustanovljena [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerza Komenskega]] v Bratislavi, ki je bila velikega pomena za razvoj šolstva na slovaškem ozemlju. Leta 1922 je bilo uzakonjeno osemletno obvezno šolanje. Od leta 1926 je oddajal tudi slovaški radio. Stranke, ki so bile med prvo svetovno vojno pasivne, so v državi znova začele svobodno delovati. Na slovaško gospodarstvo je močno vplivala konkurenca razvitejše češke industrije, s katero se številne tovarne na Slovaškem niso mogle kosati. Gospodarske krize so imele tudi na Slovaškem tragične posledice. Prva se je zgodila po koncu prve svetovne vojne med letoma 1921 in 1923. Velika gospodarska kriza, ki jo je sprožil zlom newyorške borze, je državo prizadela med letoma 1929 in 1933. Začelo se je izseljevanje, ki je bilo neposredno povezano tudi z nezadovoljivim življenjskim standardom. Do leta 1937 se je iz države v tujino izselilo 104.000 ljudi. Od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja je postajal zunanjepolitični položaj Češkoslovaške vedno težji. Začele so se kazati slabosti njene enostranske usmeritve proti Franciji. Položaj [[Mala antanta|Male antante]], na katero se je v veliki meri zanašala češkoslovaška zunanja politika, je začel slabeti. Hkrati sta z roko v roki začeli rasti moč in politične ambicije Nemčije in Italije. Zaradi strahu pred nemško agresijo se je na češko-nemški meji začela gradnja mejnih utrdb. Medtem je Hitler poskušal mednarodno izolirati Češkoslovaško kot svojo nevarno sosedo. Izkoriščal je madžarske ozemeljske zahteve po južnem delu Slovaške, ki so ga večinoma naseljevali Madžari, delno pa tudi zahteve Poljske. Nemci so na skrivaj podpirali tudi avtonomistična prizadevanja nekaterih slovaških političnih strank. Poleg sporazumov z Romunijo in Jugoslavijo je imela Češkoslovaška sporazuma tudi Francijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je podpisala maja 1935. Obrambne priprave je znatno zapletel [[anschluss]] Avstrije 12. marca 1938. 24. aprila 1938 je Karlovarski kongres Sudetske nemške stranke zahteval, da se češko in moravsko obmejno območje preoblikuje v ločeno regijo, ki bi jo upravljala Sudetska nemška stranka. Maja so pronacistični pripadniki nemške manjšine na tem območju spodbujali nemire, zato je bila češkoslovaška vlada prisiljena razglasiti mobilizacijo. Po napotitvi vojske v Sudete so se nezadovoljni Sudetski Nemci umaknili. Na Češkoslovaško je bil poslan znani angleški germanofil, da bi ocenil tamkajšnje razmere. Njegovo poročilo [[Neville Chamberlain|Chamberlainu]] je pričalo o krivicah, storjenih Sudetskim Nemcem. Kmalu zatem se je Chamberlain srečal s [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in izjavil, da nima ugovorov na odstop češkega obmejnega območja Nemčiji. ===Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža=== 29. septembra 1938 so se v [[München|Münchnu]] sestali predstavniki Nemčije ([[Adolf Hitler]]), Italije ([[Benito Mussolini]]), Velike Britanije ([[Neville Chamberlain]]) in Francije ([[Édouard Daladier]]) in odločili, da Nemčiji odstopijo obmejna območja Češke in Moravske. Na konferenci je bilo odločeno tudi to, da bo Češkoslovaška Poljski odstopila Tešinsko regijo, Madžarski pa južne regije Slovaške in Podkarpatsko Rutenijo. Naslednji dan se je češkoslovaška vlada podredila temu diktatu in izpraznila sporna ozemlja. Če bi se Češkoslovaška temu uprla, ji njeni največji zavezniki, z izemo Sovjetske zveze, v primeru oboroženega upora ne bi nudili nobene pomoči. Hkrati so predstavniki Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS) zahtevali razglasitev avtonomije Slovaške. Slednjim so se postopoma pridružile tudi druge politične stranke, kar je doseglo vrhunec prizadevanj mnogih slovaških politikov za večjo stopnjo samouprave. Avtonomija je bila razglašena 6. oktobra 1938 v Žilini. Vlada v [[Praga|Pragi]] je slovaške zahteve odobrila in za predsednika avtonomne vlade imenovala Jozefa Tiso. [[Slika:Slovakia borderHungary.png|thumb|300px|Slovaška po prvi Dunajski arbitraži]] 2. novembra 1938 je potekala prva Dunajska arbitraža, na kateri so tretje države odločile, da bodo območja na jugu Slovaške, vključno s Košicami in delom Podkarpatske Rutenije, pripadla Madžarski. Nacistična Nemčija je priključila Petržalko in Devín. Poljska je pridobila Tešinsko regijo. 13. marca 1939 je Hitler povabljenemu Jozefu Tisu predstavil dve alternativi za prihodnost Slovaške. Ena je govorila o delitvi med Poljsko in Madžarsko, druga pa o ustanovitvi nove slovaške neodvisne države, ki bi bila v celoti podrejena Nemčiji. Tiso se je odločil za drugo možnost in že naslednji dan, 14. marca 1939, je bila razglašena Slovaška država, ki se je po kasnejši ustavi imenovala Slovaška republika. 15. marca 1939 je Hitler po okupaciji preostalega dela Češke (nemško: Resttschechei) razglasil Protektorat Češke in Moravske. ===Obdobje druge svetovne vojne=== ====Slovaška republika (1939–1945)==== Slovaška država se je od 23. julija 1939 imenovala Slovaška republika. Državo je postopoma priznalo 27 držav. Čeprav je imela navzven značilnosti suverene države, je bila njena suverenost že od začetka omejena z odvisnostjo od Nemčije. 29. marca 1939 je bil podpisan sporazum o zaščitnih odnosih med Nemškim cesarstvom in Slovaško državo. Slovaška republika je od začetka svojega obstoja dopuščala obstoj le ene politične stranke – HSLS in enotno zunanjepolitično linijo – spoštovanje in sledenje Nemčiji. Slovaška republika je od začetka svojega obstoja dopuščala obstoj le ene politične stranke – Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS), in enotno zunanjepolitično linijo, ki je spoštovala in sledila nemški. Nova ustava, zakoni in predpisi so odpravili demokratične svoboščine predmünchenske republike. Ukinjena je bila svoboda tiska, zborovanj in političnega organiziranja. HSLS je imela svoje paravojaške organizacije, kot je bila Hlinkova garda, ki je imela pomembne vojaške, policijske in politične funkcije v državi. Hlinkova mladina je skrbela za ustrezno vzgojo mladine v duhu HSLS. V gospodarstvu je prišlo do razcveta orožarske industrije in praktično vsa slovaška industrija je bila na voljo Nemčiji. Na Slovaškem so proizvajali lafeta, strelno orožje, čelade, dele torpedov, periskope, pa tudi številne druge dele orožja. Orožarska industrija je bila skoncentrirana v Považski Bystrici in Dubnici nad Váhom, ki sta bili v dosegu nemškega zaščitnega območja. Junija 1941 je bratislavska vlada privolila v vključitev Slovaške v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kamor je kmalu poslala dve vojaški diviziji. Prvi boji z [[Rdeča armada|Rdečo armado]] so se zgodili pri Lipovcu. Slovaška je po nemškem zgledu začela preganjati [[Judje|Jude]]. Kaznovan je bil kakršem koli intimni stik med Arijcem in Judom. Prepovedani so bili obiski in Judje so morali nositi rumene zvezde. Zakoni so Judom prepovedovali tudi bivanje na glavnih mestnih ulicah, obiskovanje kavarn, kinodvoran in gledališč ter posedovanje telefonov in fotoaparatov. Izhodi iz stanovanj in gibanje po ulicah so lahko potekali le v določenih urah. Judovski geti so se začeli ustanavljati leta 1941. 25. marca 1942 je [[Poprad]] zapustil prvi transport Judov v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Do oktobra 1942 je bilo z ozemlja takratne Slovaške prisilno deportiranih 57.600 Judov. Z ozemlja, ki ga je okupirala Madžarska, je bilo med vojno deportiranih od 30 do 40.000 Judov. ====Ustvarjanje pogojev za vstajo==== Dejavnosti vlade pod vodstvom HSLS so pri velikem delu prebivalstva vzbudile nasprotovanje. Med vejami državne oblasti je vojska, zlasti velik del častniškega zbora, ohranila močno demokratično in češkoslovaško razpoloženje. Na vzhodni fronti so se povečale dezertacije slovaških vojakov v Rdečo armado, med vojaki doma pa je vladala splošna nenaklonjenost vojni. 30. oktobra 1943 so Sovjeti v bližini Melitopola ujeli več kot 2000 slovaških vojakov 1. pehotne divizije.{{sfn|Cséfalvay|2007|p=}} Velik del ujetih se je pridružil Čehom in Slovakom, ki so se borili na strani Sovjetske zveze. Iz slovaških ujetnikov se je v bližini Melitopola začela graditi 2. padalska brigada. Mnogo slovaških vojakov se je v tem obdobju zavedalo, da so na napačni strani, naraščalo pa je tudi sočutje do preprstih prebivalcev ZSSR, ki so se v krutem vojnem času znašli pod nemško oblastjo. Vojaki so na splošno obsojali kruto vedenje nemških okupacijskih čet na teh ozemljih. Naraščajoči neuspehi nemških čet, zlasti po bitkah pri [[Bitka za Stalingrad|Stalingradu]] in [[Bitka pri Kursku|Kursku]], so mnoge slovaške častnike prepričali, da bo Nemčija prej ali slej poražena. Ko se je fronta leta 1944 začela približevati slovaškim mejam, so zarotniki že izvajali intenzivne priprave na prehod slovaške vojske na stran sovjetov in pomoč Rdeči armadi pri prečkanju slovaškega ozemlja. Londonska vlada v izgnanstvu je za poveljnika priprav na vstajo imenovala podpolkovnika Jána Goliana, ki je okoli sebe zbral protinacistično naravnane častnike. Skupaj z ilegalnim odporom je pripravil načrt, po katerem naj bi enote dveh divizij, ki sta držali karpatske prelaze na severovzhodu države, po stiku s sovjetskimi četami prešle na stran Rdeče armade. Z bližajočo se fronto se je na Slovaškem začela povečevati tudi aktivnost partizanskih skupin. Nekatere od njih so sestavljali sovjetski partizani, ki so ostali za nemško fronto in prišli na slovaško ozemlje iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Poljska|Poljske]]. Druge so organizirali slovaški antifašisti ali častniki, ki so dezertirali iz slovaške vojske. Avgusta 1944 so se v osrednji Slovaški izkrcali organizatorji partizanskega boja iz Glavnega štaba partizanskih odredov v [[Kijev]]u. Te skupine so se avgusta začele boriti proti slovaškemu režimu in nemškim četam, nameščenim na Slovaškem, kar je izzvalo posredovanje nemških sil. ====Slovaška narodna vstaja==== ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite web |url=http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |title=História 2001/03. - GYÖRFFY GYÖRGY: Honfoglalás a Kárpát-medencében |work=historia.hu |language=hu |date=26 February 2003 |access-date=26 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140426200447/http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |archive-date=26 April 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }} * {{cite book| last =Štefanovičová| first =Tatiana| title =Osudy starých Slovanov| publisher =Osveta| year =1989| location =Bratislava}} * {{cite book |last = Kirschbaum |first = Stanislav J. |title = A History of Slovakia: The Struggle for Survival |publisher =Macmillan Publishers, St. Martin's Press |date= marec 1995 |location = New York |page = 25 |url = http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |isbn = 978-0-312-10403-0 |access-date = 26 April 2008 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080925041206/http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |archive-date = 25 September 2008 |url-status = dead |df= dmy-all}} * Cséfalvay, Frantiček (2007), „Nemecký dokument o zlyhaní slovenskej 1. pešej divízie v októbri 1943“ (PDF), Vojenská história: Časopis pre vojenskú históriu, múzejníctvo a archívnictvo (Bratislava: Vojenský historický ústav) 1: 128 – 144, ISSN 1335-3314, dost. 2013-01-06 * Černý, Filip (2004), Obnovení ČSR a její vývoj 1945 – 1949 * Dvořák, Pavel (2004), Stopy dávnej minulosti, 3: Zrod národa, Budmerice: Rak, ISBN 80-85501-28-7 * Kučera, Matúš (2002), „Dvetisíc odrezaných hláv“, Stredoveké Slovensko, Cesta dejinami, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-217-8 * Liška, Jozef (2006), „Úcta k obetiam je znakom kultúrnosti: Prvá medzinárodná konferencia na tému Starostlivosť o vojnové hroby v SR“, Verejná správa (Inštitiút pre verejnú správu; SVS MV SR), ISSN 1335-7883, záloha zdroja 2009-05-25 * Škvarna, Dušan (2007), „Dejiny“, in Fazekašová, Magdaléna, Slovensko: dejiny, divadlo, hudba, jazyk, literatúra, ľudová kultúra, výtvarné umenie, Slováci v zahraničí, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-349-2 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] o099i51rshz3whkb9xxhxacc1ubldi2 Kotini 0 601224 6665523 6661592 2026-04-25T20:04:22Z A09 188929 +[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]; +[[Kategorija:Zgodovina Slovaške]]; +[[Kategorija:Zgodovina Češke]]; +[[Kategorija:Zgodovina Poljske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665523 wikitext text/x-wiki [[Slika:Roman Empire 125.png|thumb|right|300px|[[Rimsko cesarstvo]] pod [[Hadrijan]]om (vladal 117-138) z lokacijo Kotinov v severnih [[Karpati]]h]] '''Kotini''', včasih tudi '''Gotini''', so bili [[Keltski jeziki|keltsko]] govoreče pleme, ki je v rimskih časih živelo v gorah približno na tromeji sedanje [[Češka|Češke]], [[Poljska|Poljske]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Kot Gotini so omenjeni samo v enem klasičnem viru, [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]]ovi knjigi ''De Origine et situ Germanorum'' (''O izvoru in ozemlju Germanov'').<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0083:chapter=43&highlight=gotini Tac. Ger. 43]</ref> Tacit je jasno ločeval Gotine od podobno imenovanih Gotonov, o katerih je razpravljal v nadaljevanju istega dela. <ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Achapter%3D44 Tac. Ger. 44]</ref> Tacit je Gotine opisal kot govorce [[Galščina|galskega jezika]], ki so bili prisiljeni ukvarjati se z rudarstvom. Gotini so morali, tako kot njihovi sosedje [[Osi (germansko pleme)|Osi]], plačevati davek tako sosednjim [[Kvadi|Kvadom]] kot [[Sarmati|Sarmatom]]. Čeprav so Gotini živeli sredi svevskih ljudstev v geografski Germaniji, po svojem jeziku niso bili Germani. {{clear}} {| |''Retro Marsigni, Cotini, Osi, Buri terga Marcomanorum Quadorumque claudunt. e quibus Marsigni et Buri sermone cultuque Suebos referunt: Cotinos Gallica, Osos Pannonica lingua coarguit non esse Germanos, et quod [2] tributa patiuntur. partem tributorum Sarmatae, partem Quadi ut alienigenis imponunt: Cotini, quo magis pudeat, et ferrum effodiunt. omnesque hi populi pauca campestrium, ceterum saltus et vertices montium insederunt. [3] dirimit enim scinditque Suebiam continuum montium iugum,'' | ''Za njimi, tesno za Markomani in Kvadi, živijo Marsini, Gotini, Osi in [[Buri (germansko pleme)|Buri]]. Marsini in Buri so po svojem jeziku in načinu življenja podobni [[Svebi|Svebom]]. Za Gotine in Ose, kar dokazujejo njihovi galski in panonski jeziki, pa tudi dejstvo, da plačujejo nenehne davke, ni mogoče reči, da so Germani. Davek jim je naložen kot tujcem, deloma s strani Sarmatov, deloma s strani Kvadov. Gotine skrajno ponižujejo z delom v rudnikih železa. Vsi ti narodi zasedajo le majhen del ravnice in prebivajo v gozdovih in na gorskih vrhovih. Svebijo namreč deli in prepolovlja neprekinjena gorska veriga, onkraj katere živi množica plemen.'' |} Kotini so živeli verjetno na območju sodobne zahodne [[Slovaška|Slovaške]], [[Moravska|Moravske]] in južne [[Poljska|Poljske]] in morda predstavljali celotno ali del arheološke [[Puhovska kultura|puhovske kulture]] s središčem v Púchovu. Prav tako se domneva, da [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] Kotine omenja kot Kognoje (grško: Κῶγνοι).<ref>{{citation|title=Dictionary of Greek and Roman Geography |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0064:entry=gothini-geo&highlight=cotini}}</ref> Ptolemaj jih umešča južno od Sidonov južno od gorovja Askiburgi (verjetno sodobni [[Sudeti]]), vendar severno od Hercinskega pogorja.<ref>[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Periods/Roman/_Texts/Ptolemy/2/10.html Ptolemy 2.10]</ref> Tako kot Tacit jih tudi on umešča v bližino Burov in severno od Kvadov. Kotini so bili prvič pisno omenjeni leta 10 pr. n. št. v tako imenovanem ''Elogiju iz Tuskula'', napisu iz časa cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]], najdenem v Tuskulu južno od [[Rim]]a. Napis opisuje, da je rimski ilirski legat vstopil v mirovne ali vojne odnose s Kotini in Anarti.<ref>{{citation|url=https://books.google.com/books?id=D5IxWxCgFFwC&pg=PA213|page=213|title=The Provincial at Rome: And, Rome and the Balkans 80BC-AD14|first=Ronald |last=Syme|year=1999 |isbn=9780859896320 }}</ref> Kotine kasneje omenja Kasij Dion med pogajanji z Rimljani med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]]. O njih poroča, da so se okoli leta 172 n. št. ponudili, da napadejo [[Markomani|Markomane]] v zameno za podelitev zemlje. Ker niso izpolnili svojega dela dogovora, so bili uničeni.<ref>[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/72*.html Cassius Dio]</ref> Domneva se, da je [[Mark Avrelij]] za kazen vse ali samo del Kotinov preselil v Spodnjo Panonijo, kar se je zgodilo najkasneje leta 180 n. št. Rimski napisi iz obdobja 223–251 n. št. namreč omenjajo panonsko ljudstvo, znano kot "cives Cotini" – "ljudstvo Kotinov". ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Galci]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Zgodovina Češke]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] c6hyfmdr6wekqs5cmkb7lvgzrmj4nkr Zgodovina Zemlje 0 601238 6665522 6665061 2026-04-25T20:04:17Z A09 188929 tn, np 6665522 wikitext text/x-wiki [[Slika:Geologic_Clock_with_events_and_periods.svg|sličica|320x320_pik|Zemljina zgodovina s časovnimi razponi [[Geološka časovna lestvica|eonov]] v merilu. [[Leto|Ma]] pomeni »pred milijoni let«, [[Leto|Ga]] pomeni »pred milijardami let«.]] Naravna '''zgodovina Zemlje''' zajema razvoj [[Planet|planeta]] [[Zemlja]] od njegovega nastanka do danes. K razumevanju glavnih dogodkov v preteklosti Zemlje, za katero so značilne nenehne [[Geologija|geološke]] spremembe in biološka [[evolucija]], so prispevale skoraj vse veje [[Naravoslovje|naravoslovja]]. [[Geološka časovna lestvica]], kot jo opredeljuje mednarodna konvencija, prikazuje dolga časovna obdobja od začetka Zemlje do danes, njene delitve pa beležijo nekatere odločilne dogodke v zgodovini Zemlje. Zemlja je nastala pred približno 4,54 milijarde let, kar je približno tretjina [[Starost vesolja|starosti vesolja]], z [[akrecija|akrecijo]] iz [[Nastanek in razvoj Osončja#Nastanek planetov|Sončeve meglice]].<ref>{{Navedi časopis|last=Dalrymple|first=G. Brent|author-link=Brent Dalrymple|date=2001|title=The age of the Earth in the twentieth century: a problem (mostly) solved|journal=Special Publications, Geological Society of London|volume=190|issue=1|pages=205–221|bibcode=2001GSLSP.190..205D|doi=10.1144/GSL.SP.2001.190.01.14}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Manhesa|first=Gérard|last2=Allègre|first2=Claude J.|last3=Dupréa|first3=Bernard|last4=Hamelin|first4=Bruno|date=1980|title=Lead isotope study of basic-ultrabasic layered complexes: Speculations about the age of the earth and primitive mantle characteristics|url=https://archive.org/details/sim_earth-and-planetary-science-letters_1980-05_47_3/page/370|journal=[[Earth and Planetary Science Letters]]|volume=47|issue=3|pages=370–382|bibcode=1980E&PSL..47..370M|doi=10.1016/0012-821X(80)90024-2}}</ref> Vulkansko [[Izpuščanje plinov|sproščanje plinov]] je verjetno ustvarilo prvobitno [[Atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]] in nato ocean, vendar zgodnja atmosfera skoraj ni vsebovala [[Kisik|kisika]]. Velik del Zemlje je bil staljen zaradi pogostih [[Trk|trkov]] z drugimi telesi, kar je privedlo do ekstremnega vulkanizma. Ko je bila Zemlja v svoji najzgodnejši fazi ([[zgodnja Zemlja]]), naj bi velikanski trk s telesom velikosti planeta z imenom Theia oblikoval Luno. Sčasoma se je Zemlja ohladila, kar je povzročilo nastanek trdne [[Skorja (geologija)|skorje]] in omogočilo tekočo vodo na površju. [[Had]] je eon, ki predstavlja čas pred zanesljivim (fosilnim) zapisom življenja; začel se je z nastankom planeta in končal pred 4,0 milijarde let. Naslednja eona, [[arhaik]] in [[proterozoik]], sta prinesla [[Abiogeneza|začetke življenja]] na Zemlji in njegov najzgodnejši [[Evolucija|razvoj]]. Temu je sledil eon [[fanerozoik]], ki se deli v tri dobe: [[paleozoik]], dobo členonožcev, rib in prvega življenja na kopnem; [[mezozoik]], ki je zajemal vzpon, vladavino in vrhunec izumrtja neptičjih dinozavrov; in [[kenozoik]], v katerem so se pojavili sesalci. Prepoznavni ljudje so se pojavili pred največ 2 milijonoma let, kar je v geološkem merilu izjemno kratko obdobje. [[Najzgodnejše znane oblike življenja|Najzgodnejši nesporni dokazi o življenju na Zemlji]] izvirajo izpred vsaj 3,5 milijarde let,<ref name="Origin1">{{Navedi časopis|last=Schopf|first=J. William|last2=Kudryavtsev|first2=Anatoliy B.|last3=Czaja|first3=Andrew D.|last4=Tripathi|first4=Abhishek B.|date=October 2007|title=Evidence of Archean life: Stromatolites and microfossils|journal=Precambrian Research|volume=158|issue=3–4|pages=141–155|bibcode=2007PreR..158..141S|doi=10.1016/j.precamres.2007.04.009}}</ref><ref name="Origin2">{{Navedi časopis|last=Schopf|first=J. William|date=29 June 2006|title=Fossil evidence of Archaean life|journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society B]]|location=London|publisher=[[Royal Society]]|volume=361|issue=1470|pages=869–885|doi=10.1098/rstb.2006.1834|pmc=1578735|pmid=16754604}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Raven|first=Peter H.|last2=Johnson|first2=George B.|year=2002|title=Biology|url=https://archive.org/details/biologyrave00rave|edition=6th|location=Boston, MA|publisher=[[McGraw Hill Education|McGraw Hill]]|isbn=978-0-07-112261-0|lccn=2001030052|oclc=45806501|page=[https://archive.org/details/biologyrave00rave/page/68 68]}}</ref> iz časa [[eoarhaik]]a, potem ko se je geološka skorja začela strjevati po zgodnejšem staljenem hadu. V 3,48 milijarde let starem [[peščenjak]]u, odkritem v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], so bili najdeni [[Fosil|fosili]] [[mikrobna preproga|mikrobne podlage]], kot so [[Stromatolit|stromatoliti]].<ref name="AP-20131113">{{Navedi novice|last=Borenstein|first=Seth|date=13 November 2013|title=Oldest fossil found: Meet your microbial mom|url=http://apnews.excite.com/article/20131113/DAA1VSC01.html|work=[[Excite (web portal)|Excite]]|location=Yonkers, NY|publisher=[[Mindspark Interactive Network]]|agency=[[Associated Press]]|accessdate=2015-06-02|archive-date=2015-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150629230719/http://apnews.excite.com/article/20131113/DAA1VSC01.html|url-status=dead}}</ref><ref name="TG-20131113-JP">{{Navedi novice|last=Pearlman|first=Jonathan|date=13 November 2013|title=Oldest signs of life on Earth found|url=https://www.telegraph.co.uk/news/science/science-news/10445788/Oldest-signs-of-life-on-Earth-found.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/science/science-news/10445788/Oldest-signs-of-life-on-Earth-found.html|archivedate=2022-01-11|work=[[The Daily Telegraph]]|location=London|accessdate=2014-12-15}}</ref><ref name="AST-20131108">{{Navedi časopis|last=Noffke|first=Nora|last2=Christian|first2=Daniel|last3=Wacey|first3=David|last4=Hazen|first4=Robert M.|author-link4=Robert Hazen|date=16 November 2013|title=Microbially Induced Sedimentary Structures Recording an Ancient Ecosystem in the ''ca.'' 3.48 Billion-Year-Old Dresser Formation, Pilbara, Western Australia|journal=[[Astrobiology (journal)|Astrobiology]]|location=New Rochelle, NY|publisher=[[Mary Ann Liebert, Inc.]]|volume=13|issue=12|pages=1103–1124|bibcode=2013AsBio..13.1103N|doi=10.1089/ast.2013.1030|pmc=3870916|pmid=24205812}}</ref> Drugi zgodnji fizični dokazi o [[biogena snov|biogeni snovi]] so [[grafit]] v 3,7 milijarde let starih metasedimentnih kamninah, odkritih na jugozahodni [[Grenlandija|Grenlandiji]],<ref name="NG-20131208">{{Navedi časopis|last=Ohtomo|first=Yoko|last2=Kakegawa|first2=Takeshi|last3=Ishida|first3=Akizumi|last4=Nagase|first4=Toshiro|last5=Rosing|first5=Minik T.|display-authors=3|date=January 2014|title=Evidence for biogenic graphite in early Archaean Isua metasedimentary rocks|journal=[[Nature Geoscience]]|location=London|publisher=[[Nature Publishing Group]]|volume=7|issue=1|pages=25–28|bibcode=2014NatGe...7...25O|doi=10.1038/ngeo2025}}</ref> pa tudi »ostanki biotskega življenja«, najdeni v 4,1 milijarde let starih kamninah v Zahodni Avstraliji.<ref name="AP-20151019">{{Navedi novice|last=Borenstein|first=Seth|title=Hints of life on what was thought to be desolate early Earth|url=http://apnews.excite.com/article/20151019/us-sci--earliest_life-a400435d0d.html|date=19 October 2015|work=[[Excite (web portal)|Excite]]|location=Yonkers, NY|publisher=[[Mindspark Interactive Network]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151023200248/http://apnews.excite.com/article/20151019/us-sci--earliest_life-a400435d0d.html|archivedate=23 October 2015|accessdate=8 October 2018}}</ref><ref name="PNAS-20151014-pdf">{{Navedi časopis|last=Bell|first=Elizabeth A.|last2=Boehnke|first2=Patrick|last3=Harrison|first3=T. Mark|last4=Mao|first4=Wendy L.|date=24 November 2015|title=Potentially biogenic carbon preserved in a 4.1 billion-year-old zircon|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=112|issue=47|pages=14518–14521|bibcode=2015PNAS..11214518B|doi=10.1073/pnas.1517557112|pmc=4664351|pmid=26483481|doi-access=free}}</ref> Po mnenju enega od raziskovalcev: »Če se je življenje na Zemlji pojavilo razmeroma hitro ... potem bi lahko bilo v [[Vesolje|vesolju]] običajno.«<ref name="AP-20151019" /> [[Fotosinteza|Fotosintetski]] organizmi so se pojavili pred 3,2 in 2,4 milijarde let in začeli bogatiti ozračje s kisikom. [[Življenje]] je ostalo večinoma majhno in mikroskopsko do [[Časovni pregled evolucije človeka#Enocelično življenje|pred približno 580 milijoni let]], ko se je pojavilo kompleksno [[Mnogoceličar|večcelično življenje]], ki se je sčasoma razvijalo in doseglo vrhunec v [[Kambrij|kambrijski]] eksploziji pred približno 538,8 milijona let. Ta nenadna diverzifikacija življenjskih oblik je ustvarila večino glavnih debel, ki jih poznamo danes, in ločila proterozoik od kambrija v paleozoiku. Ocenjuje se, da je izumrlo 99 odstotkov vseh vrst, ki so kdajkoli živele na Zemlji, kar je več kot pet milijard vrst.<ref name="Book-Biology">{{Navedi knjigo|editor-last=Kunin|editor-first=W.E.|title=The Biology of Rarity: Causes and consequences of rare–common differences|url={{Google books|plainurl=yes|id=4LHnCAAAQBAJ|page=110}}|year=1996|publisher=Springer|isbn=978-0-412-63380-5|accessdate=26 May 2015}}</ref><ref name="StearnsStearns2000">{{Navedi knjigo|last=Stearns|first=Beverly Peterson|last2=Stearns|first2=S.C.|last3=Stearns|first3=Stephen C.|title=Watching, from the Edge of Extinction|url=https://books.google.com/books?id=0BHeC-tXIB4C|year=2000|publisher=[[Yale University Press]]|isbn=978-0-300-08469-6|page=preface x}}</ref><ref name="NYT-20141108-MJN">{{Navedi novice|last=Novacek|first=Michael J.|title=Prehistory's Brilliant Future|url=https://www.nytimes.com/2014/11/09/opinion/sunday/prehistorys-brilliant-future.html|date=8 November 2014|work=[[New York Times]]|accessdate=2014-12-25}}</ref> Ocene o številu trenutnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] na Zemlji se gibljejo od 10 milijonov do 14 milijonov,<ref name="MillerSpoolman2012">{{Navedi knjigo|first=G.|last=Miller|first2=Scott|last2=Spoolman|title=Environmental Science – Biodiversity Is a Crucial Part of the Earth's Natural Capital|url={{Google books|plainurl=yes|id=NYEJAAAAQBAJ|page=62}}|date=2012|publisher=[[Cengage Learning]]|isbn=978-1-133-70787-5|page=62|accessdate=2014-12-27}}</ref> od katerih jih je dokumentiranih približno 1,2 milijona, vendar jih več kot 86 odstotkov ni opisanih.<ref name="PLoS-20110823">{{Navedi časopis|last=Mora|first=C.|last2=Tittensor|first2=D.P.|last3=Adl|first3=S.|last4=Simpson|first4=A.G.|last5=Worm|first5=B.|date=23 August 2011|title=How many species are there on Earth and in the ocean?|journal=[[PLOS Biology]]|volume=9|issue=8|doi=10.1371/journal.pbio.1001127|pmc=3160336|pmid=21886479|doi-access=free}}</ref> Zemljina skorja se je od svojega nastanka nenehno spreminjala, prav tako pa se je spreminjalo tudi življenje od svojega prvega pojava. Vrste se še naprej [[Evolucija|razvijajo]], dobivajo nove oblike, se delijo na hčerinske vrste ali izumirajo zaradi nenehno spreminjajočega se fizičnega okolja. Proces [[Tektonika plošč|tektonike plošč]] še naprej oblikuje Zemljine celine in oceane ter življenje, ki ga gostijo. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Zgodovinska geologija]] [[Kategorija:Geološke teorije]] [[Kategorija:Geokronologija]] [[Kategorija:Zemlja]] pq3o5hsbcxzh0drtdlzsx57o8sijq2z Gavrilo Dožić 0 601255 6665561 6663589 2026-04-25T20:48:44Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6665561 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=Амфилохије Радовић|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos]]u, od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter preklic sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] ewsugnuesrv2wvtbjdws9u0qug7sdyp 6665562 6665561 2026-04-25T20:50:12Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6665562 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=Амфилохије Радовић|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos]]u, od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 7vdg58jwl7drel0532mi5ltq20ry7j8 6665719 6665562 2026-04-26T07:22:00Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6665719 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=Амфилохије Радовић|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos]]u, od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Stalin]]ovi resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovom in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 4ci24dcipatbw5vbkyaf0o4y19gh90k 6665737 6665719 2026-04-26T08:28:50Z Stebunik 55592 /* Povojno obdobje */ 6665737 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=Амфилохије Радовић|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos]]u, od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] [[1941]] ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih ([[1938]]-[[1950]])</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''[[Игнатий (Шестаков)|Шестаков А.]]''[https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // [[Альфа и Омега (журнал)|Альфа и Омега]]. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |deadurl=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Stalin]]ovi resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=Атанасије Јевтић|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 5cybdewtituvtzlmlhcd7xpanszw5d7 6665741 6665737 2026-04-26T08:38:56Z Ljuba24b 92351 dp, pravopis, np 6665741 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] r0r3x7h3coflytev7jifuwee3x8nej0 6665745 6665741 2026-04-26T08:46:10Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6665745 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] esjqiycdq9he22limn88ovxwhv4b2sl 6665752 6665745 2026-04-26T08:57:00Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6665752 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve Milan Cvjetićanin, komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general Miodra Damjanović, patriarh Gavrilo, vladika Nikolaj, vojvoda Đuji in Dimitrije Ljotić, v Sloveniji leta 1945</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] m143vr69ztsrkqy699wmc2n6xzcuatg 6665757 6665752 2026-04-26T09:05:01Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6665757 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]] iz Srbije, so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftling) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> drugi pa trdijo nasprotno in dodajajo celo, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je prav patriarh Gavrilo smatral za hotel v primeri taborišča Cegléd iz Prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 7o4v2uqtkqqucx1o0vpdzmy51a2vcup 6665760 6665757 2026-04-26T09:11:12Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6665760 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Sledi podatek, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mo82q5f698kj3k8r703v7qwluqno1ay 6665779 6665760 2026-04-26T09:41:55Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6665779 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Sledi podatek, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno, udaril s pestjo po mizi, pa tudi to ni imlo učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki so jo povzročile zagrenjene brezbožne oblasti.[18] {{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] eg24rp6ajyxqx44eozp6juycer5oms1 6665780 6665779 2026-04-26T09:44:29Z Stebunik 55592 /* Nenadna smrt */ 6665780 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Sledi podatek, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno, udaril s pestjo po mizi; vendar pa tudi to ni imelo zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki so jo povzročilo maščevanje zagrenjenih brezbožnih oblasti.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 3whkkppymg1a1obezrrf5zodfwwbluh 6665781 6665780 2026-04-26T09:46:03Z Stebunik 55592 /* Nenadna smrt */ 6665781 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Sledi podatek, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki so jo povzročilo maščevanje zagrenjenih brezbožnih oblasti.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 97lwidegjcz8yet1n0qgotqodf5d2o7 6665783 6665781 2026-04-26T09:47:00Z Stebunik 55592 /* Nenadna smrt */ 6665783 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Sledi podatek, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih brezbožnih oblasti.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 9iyznu8hflzfwrhjhhhjmbrsc3erepy 6665787 6665783 2026-04-26T09:54:53Z Stebunik 55592 /* Povojno obdobje */ 6665787 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. april]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica ]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov bojevit in nepopustljiv kolerični značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je leta 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tam pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo vrnili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izbran 21. februarja 1938 za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Danilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu pa je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. === Vojaški udar === {{main|Vojaški udar 27. marca 1941}} Bil je nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Naslednjega dne je v Patrijaršiji pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo in pravzaprav niti niso bili zavezniki v pravem smislu — ni sprevidel niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že 6. aprila. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] [[1945]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa "Gavrilo Princip", general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]</ref>]]</center> Izzivalno geslo „Bolje rat nego pakt“, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko stolnico sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v samostan Žiča, nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 23. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Wayback|url=https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=20190306042738 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> — po drugem viru se je to zgodilo 25. aprila — <ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref> kot "glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi".<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in arhimandrita Leontija Ostroškega odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga nato premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevenm kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> Sledi podatek, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam sta odšla v Anglijo, nakar sta se ločila: patriarh se je vrnil naslednje leto v Novo Jugoslavijo, Nikolaj pa si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil za kolaboranta fašistov in narodnega izdajalca.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Wayback|url=http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=20170504132223 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> Na patriarhovo zahtevo je 1949 postal vikar Peške patriarhije [[Tadej Štrbulović]]. == Smrt in spomin == === Nenadna smrt === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih brezbožnih oblasti.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Navedka === {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref>}} == Glej tudi == *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] s77dbqpu2ijotw27q4lmielmitxjyft Dožić 0 601272 6665525 6661885 2026-04-25T20:05:15Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Slovanski priimki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665525 wikitext text/x-wiki '''Dožič''' oziroma '''Dožić''' ({{lang-sr|Дoжић|Dožić}}) je [[Črna gora|črnogorski]] priimek. V črnogorskem območju [[Morača|Morače]] obstaja bratstvo oziroma pleme, ki se imenuje ''Dožić-Medenica/Дожић-Меденица''. Bolj znani nosilci tega priimka so: *[[Gavrilo Dožić]], srbski patriarh, imenovan tudi Gavrilo V. (*1881, vladal 1938–1950) *[[Mihailo Dožić]], njegov stric, hierodiakon in [[arhimandrit]] *[[Sekula Dožić]] *[[Milovan Dožić]] *[[Savo Dožić]] *[[Milo Dožić]], predsednik skupščine [[Kneževina Črna gora|Črne gore]] (1. december 1910 – 12. februar 1911) *[[Darko Dožić]] {{Razločitev}} [[Kategorija:Slovanski priimki]] ab8c2w14ykgqygfpe7aqjfjo58w89s7 Tarkan 0 601280 6665529 6662270 2026-04-25T20:08:04Z A09 188929 lang 6665529 wikitext text/x-wiki {{zapomen|pevca|Tarkan Tevetoğlu}} '''Tarkan''' ({{langx|otk|𐱃𐰺𐰴𐰣|tarkan}},<ref name="Turkic1">{{Citation | place = [[Korea|KR]] | date = Oct 2005 | url = http://www.iacd.or.kr/pdf/journal/05/5-10.pdf | title = A Study of the Ancient Turkic "TARQAN" | first = Han-Woo | last = Choi | publisher = Handong University | access-date = 2010-11-28 | archive-date = 2021-03-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210311120254/http://www.iacd.or.kr/pdf/journal/05/5-10.pdf | url-status = dead }}</ref> {{jezik-mn|ᠳᠠᠷᠬᠠᠨ|darkan, darhan}},<ref>{{Citation | first = Leland Liu | last = Rogers | title = The Golden Summary of Cinggis Qayan: Cinggis Qayan-u Altan Tobci | page = 80}}</ref><ref name="Genghis Khan p.82">{{Citation | first = Paul | last = Ratchnevsky | title = Genghis Khan: his life and legacy | page = 82}}</ref> {{jezik-fa|ترخان}}, {{jezik-zh|達干/達爾罕/答剌罕}}, {{jezik-ar|ترخان}}; {{jezik-pa|ترکھاݨ}}) je starodavni srednjeazijski naziv, ki so ga uporabljala različna turška, madžarska, mongolska in iranska ljudstva. Njegova uporaba je bila pogosta med naslednicami [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] in Turškega kaganata, v Evropi zlasti v [[Avari|Avarskem kaganatu]]. ==Etimologija== Izvor besede tarkan ni znan. Različni zgodovinarji besedo identificirajo kot vzhodnoiransko (sogdijsko ali sakansko)<ref name="Qarib">{{Citation | last = Qarīb | first = Badr-az-Zamān | year = 1995 | title = Sogdian dictionary: Sogdian – Persian – English | place = Tehran | publisher = Farhangan}}</ref><ref>{{Citation | last = Doerfer | first = Gerhard | author-link = | year = 1993 | title = Chaladschica extragottingensia | journal = Central Asiatic Journal | volume = 37 | number = 1–2 | page = 43}}</ref><ref name="Ossetic">{{Citation | first = Agustí | last = Alemany | title = Sources on the Alans | publisher = Brill | year = 2000 | page = 328 | quote = }}</ref> ali turško.<ref name="Turkic1" /><ref>Róna-Tas, András; "[https://books.google.com/books?id=tQi4AAAAIAAJ&q=Tarkhan Hungarians and Europe in the early Middle Ages]", Central European University Press, str 228, 1999, {{ISBN|9639116483}}</ref><ref name="Turkic2">{{Citation | last = Frye | first = Richard N | title = Tarxun-Turxun and Central Asian History | journal = Harvard Journal of Asiatic Studies | date = 1951 | volume = 14 | number = 1/2 | pages = 105–29| doi = 10.2307/2718297 | jstor = 2718297 }}</ref> Beseda bi lahko izhajala tudi iz srednjeveške mongolske besede ''darqat'', ki morda sama izhaja iz starejše sogdijske besede ''*tarxant'', ki pomeni 'brez davkov'. Drugi avtorji predlagajo tudi druge, zelo različne etimologije. ==Zgodovina== Naziv tarkan so uporabljali [[Sogdija|sogdijski]],<ref name="Qarib"/> [[Saki|sakanski]], [[Heftaliti|heftalitski]], [[Turki|turški]] in [[Mongoli|protomongolski]] narodi [[Srednja Azija|Srednje Azije]] ter evrazijski nomadi, tudi [[Huni]] in [[Avari]]. Bil je visok čin v vojski kana [[Timurlenk|Timurja]]. [[Hazari|Hazarski]] tarkani so poveljevali vojaškim kontingentom približno velikosti polka. Zanje bi se lahko reklo, da so bili nekakšni generali in so lahko bili imenovani tudi za vojaške guvernerje osvojenih regij. [[Gokturki]] so naziv tarkan verjetno prevzeli od [[Rouranski kaganat|Rouranov]] ali Avarov.<ref>{{Citation | author= Pelliot | title = Neuf Notes | language = fr |trans-title=Nine notes | page = 250}}</ref> Ogul Tarkan ({{lang|otk|𐰆𐰍𐰞𐱃𐰺𐰴𐰣}}) in drugi tarkani ({{lang|otk|𐱃𐰺𐰴𐱃}}) so omenjeni v Kul Tiginovih (umrl ok. 731 n. št.) [[Orhonski napisi|Orhonskih napisih]]. Prejeli so visoke časti, med njimi vstop v kaganovo [[Jurta|jurto]] brez predhodnega dogovora. Devetim generacijam njegovih potomcev so bili odpuščeni vsi zločini, ki bi jih zagrešili.<ref>{{Citation | last = Eberhard | title = Conquerors and Rulers | page = 98}}</ref> Čeprav etimologija besede ni znana, je beseda potrjena pod [[Kitani]], katerih dinastija Liao je vladala večjemu delu Mongolije in severne Kitajske od leta 916 do 1125.<ref>{{Citation | last = Wittfogel | title = Liao dynasty | page = 433|display-authors=etal}}</ref> G. Clauson je trdil, da je bil tarkan v starih turških kaganatih najvišji naziv in ni bil omejen le na vladarjevo družino, tako kot [[tegin]] in [[šad]], ampak se je podeljeval tudi visokim državnim uradnikom.<ref>G. Clauson, (1972), str. 539</ref> Naziv tarkan je imel v različnih časih različne pomene. Pri [[Ujguri]]h je pomenil namestnika ali ministra, pri Oguških Turkih pa glavnega policista.<ref>Tekin (1983), str. 836</ref><ref>Aydın (2016), str. 19-20</ref> Kot mnogi drugi nazivi se tudi tarkan pojavlja kot [[osebno ime]], neodvisno od ranga osebe, kar vnaša v zgodovino nekaj zmede. Arabska besedila, na primer, omenjajo "Tarkana, kralja Hazarov", ki je vladal sredi 9. stoletja. Zapis je nejasen in lahko pomeni vojaškega uradnika na položaju kralja ali kralja z imenom Tarkan. Ime Tarkan se danes občasno uporablja v turško in arabsko govorečih državah, na [[Madžarska|Madžarskem]] tudi kot priimek. V [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskem cesarstvu]] so bili darhani oproščeni davkov, socialnih dajatev in rekvizicij. [[Džingiskan]] je leta 1206 vse tiste, ki so mu pomagali pri vzponu na oblast, imenoval za darhane. Družine darhanov so kasneje, ko je v dinastiji [[Dinastija Juan|Juan]] in [[Ilkanat]]u prišlo do nasledstvene krize, igrale ključno vlogo v nasledstvenih sporih. [[Abaka|Abaka kan]] (1234–1282) je potem, ko je svojo mater in njeno spremstvo varno pripeljal iz Srednje Azije v Perzijo, imenoval darhana za Indijo. Ilkanski kan [[Gazan]] (1271–1304) je za darhana za njegove zasluge imenoval bogatega perzijskega trgovca. V Rusiji so kani [[Zlata horda|Zlate horde]] darhanom dodeljevali pomembne naloge. Kan [[Timur Kutlug]] (ok. 1370–1399) je z [[Jarlik|jarlik]]om (odlokom) odobril pravice tarkana [[Krimski kanat|Krima]].<ref>{{Cite web|url=http://reff.net.ua/26327-YArlyki_hanov_Zolotoiy_Ordy_kak_istochnik_prava_i_kak_istochnik_po_istorii_prava.html|title = Ярлики ханів Золотої Орди як джерело права і як джерело з історії права}}</ref> Po zatrtju upora treh desnih [[tumen]]ov v Mongoliji je [[Dajan Kan]] svoje vojake, ki so sodelovali v bitki pri Dalan-Terkinu, oprostil davkov in jih leta 1513 imenoval za darhane. V dinastiji [[Severni Juan]] se je tudi po njenem propadu s smrtjo Ligdan kana leta 1635 naziv darhan še naprej podeljeval verskim dostojanstvenikom, včasih tudi osebam nizkega rodu. Leta 1665, na primer, je Erinčin Lobsang Tajdži, altan kan Halke, naziv podelil ruskemu tolmaču in ruskega carja zaprosil, naj tolmača oprosti vseh davčnih obveznosti.<ref name="Genghis Khan p.82" /> Mohamed Isa Tarkan iz [[Argunska dinastija|Argunske dinastije]] je ustanovil [[Tarkanska dinastija|Tarkansko dinastijo]], ki je vladala v [[Sind]]u od leta 1554 to 1591. Vsi obrtniki v Mongolskem cesarstvu so dobili status tarkana in so bili imuni na občasne rekvizicije, ki so jih nenehno nalagali mimoidoči cesarski odposlanci.<ref>{{Citation | first = Christopher | last = Atwood | title = Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire | page = 25}}</ref> Od takrat naprej se je beseda tarkan v mongolskem jeziku nanašala na obrtnike in kovače<ref>{{Citation | first = Paul | last = Ratchnevsky | title = Genghis Khan: his life and legacy | page = 243}}</ref> in v Mongoliji še vedno pomeni nek privilegij.<ref>{{Citation | first = Michael | last = Kohn | title = Mongolia | page = 126}}</ref> Ljudje, ki so služili kaganovi ordi, so prejeli naziv tarkan. Njihovi potomci v mestu Ordos v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] so znani kot tarhadi. Eno od sedmih madžarskih (ogrskih) plemen je bilo v ''[[De administrando imperio]]'' bizantinskega cesarja [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII. Porfirogeneta]] omenjeno kot Tarjani (Ταριάνου). Tarjan je tudi pogosto krajevno ime. ==Pomembni tarkani== * Tonjukuk, vrhovni poveljnik [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] * Kul Tigin, tigin Drugega turškega kaganata, za tarkana imenovan posmrtno * Kul-čor, turgeški kagan * Tun Baga Tarkan, četrti [[kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] * Horpan Tarkan, [[Hazari|hazarski]] poveljnik * Mirza Gazi Beg, vladar Tarhanske dinastije, [[Sind]] * Jasa Sing Ramgarhija, vladar Ramgarije, Pendžab ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turške besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Vojaški čini]] [[Kategorija:Mongolsko cesarstvo]] p5254rn2tcm2wnqy3kh32i7zuym0q91 Toxin (lik) 0 601289 6665533 6661986 2026-04-25T20:10:06Z A09 188929 -neobstoječe predloge, tn, pp 6665533 wikitext text/x-wiki '''Toxin''' je izmišljen lik, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Upodobljen je kot superjunak, vendar pa je včasih prikazan tudi kot superzlobnež. Lik je potomec simbiota [[Carnage (lik)|Carnage]], tretjega velikega simbiota v Marvelovem vesolju, devetega, za katerega je znano, da se je pojavil v stripih zunaj zgodbe o Planetu simbiotov, in prvega simbiota, ki ga ima [[Spider-Man]] za zaveznika, kljub več začasnim zavezništvom z simbiotom [[Venom (lik)|Venom]]. Različni gostitelji Toxina so nekdanji newyorški policist '''Patrick Mulligan''', '''[[Eddie Brock (lik)|Eddie Brock]]''' in najstnik '''Bren Waters'''. Toxinov glavni gostitelj Patrick Mulligan se je pojavil v filmih ''[[Venom: Let There Be Carnage]]'' in ''[[Venom: Zadnji ples]]'', kjer ga je upodobil igralec [[Stephen Graham]]. == Glej tudi == * [[Venom (lik)|Venom]] * [[Carnage (lik)|Carnage]] * [[Simbioti]] == Zunanje povezave == * [http://www.spiderfan.org/characters/toxin.html Toxin's profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190904065618/http://www.spiderfan.org/characters/toxin.html |date=2019-09-04 }} at Spiderfan.org * [http://www.thevenomsite.com Toxin's comics] at TheVenomSite.com [[Kategorija:Antijunaki]] [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Filmski liki]] qiwqbml6b4m3tpb54zoh4fw8wgor9vr Seznam asturijskih monarhov 0 601326 6665519 6662250 2026-04-25T19:59:15Z A09 188929 slog, np, -prazen gt 6665519 wikitext text/x-wiki To je '''seznam vladarjev Asturijskega kraljestva''', kraljestva na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v zgodnjem srednjem veku, ko je postalo zatočišče za [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotske]] plemiče po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojitvi Iberskega polotoka]] s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Po prisilni abdikaciji Alfonza III. s strani njegovih sinov leta 910 je bilo kraljestvo razdeljeno na tri dele: Asturijo, León in Galicijo. Vse tri so se leta 924 ponovno združile pod okriljem Leónskega kraljestva. Za kasnejše kralje glejte [[seznam leonskih monarhov]] in [[seznam galicijskih monarhov]]. Od leta 1388 se za dediče kastiljskega in [[Španija|španskega]] prestola uporablja naziv princ Asturije. == Seznam == {| class="wikitable" ! style="width: 10%" |Slika ! style="width: 10%" |Ime ! style="width: 10%" |Življenje ! style="width: 10%" |Vladavina ! style="width: 10%" |Glavno mesto Asturije ! style="width: 40%" |Opombe |- |[[Slika:Don_Pelayo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Pelagij<br /><br />{{Small|Pelayo}} |ok. 685 – 737 |714 – 737 | rowspan="4" |Cangas de Onís |Tradicionalno smatran kot prvi kralj Asturije. Izvoljen vojvoda od lokalnih velikašev po stari Vizigotski navadi. |- |[[Slika:Don_Favila,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |Favila<br /><br />{{Small|Fáfila, Favilac}} |umrl 739 |737 – 739 |Edini sin Pelagija. Bil je izvoljen za vojvodo ob očetovi smrti. Med lovom ga je ubil medved in je umrl brez potomcev. |- |[[Slika:Alfonso_I_el_Católico,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]] |[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]], Katolik<br /><br />{{Small|Alonso I, ''el Católico''}} |ok. 693 – 757 |739 – 757 |Mož Ermesinde, hčerke Pelagija in sestre Favile, in prav skozi svojo ženo je Alfonzo stopil na prestol. Prvi vladar Asturije, ki je bil zagotovo znan kot »kralj« med svojim življenjem. |- |[[Slika:Fruela_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |[[Fruela I. Asturski|Fruela I]]., Kruti<br /><br />{{Small|Fruela I., Froila I., ''el Cruel''}} |ok. 722 – 768 |757 – 768 |Najstarejši sin Alfonza I. Umorjen s strani svojih ljudi. |- |[[Slika:Don_Aurelio,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Avrelij<br /><br />{{Small|Aurelio}} |ok. 740 – 774 |768 – 774 |San Martín |Sestrič Fruele I. Izbran s strani asturijskega plemstva po smrti njegovega predhodnika. Ni zapisa, da bi imel otroke. |- |[[Slika:Silo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |Silo |umrl 783 |774 – 783 | rowspan="3" |Pravia |Mož Adosinde, hčere Alfonza I. in vnukinje Pelagija. Izbran s strani asturijskih plemičev po smrti njegovega predhodnika. Menijo, da je materinska dednost imela vlogo pri njegovi izbiri. |- |[[Slika:El_rey_Mauregato_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Mauregatus, ''Uzurpator''<br /><br />{{Small|Mauregato, ''el Usurpador''}} |ok. 719 – 789 |783 – 789 |Nezakoniti sin Alfonza I. Kljub izvolitvi Alfonza II. za Silovega naslednika, je Mauregato uspel zbrati vojsko in zasedel prestol. Mauregatus je umrl naravne smrti. |- |[[Slika:Bermudo_I_el_Diácono_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |Bermudo I., ''diakon''<br /><br />{{Small|Bermudo I., Vermudo I., ''el Diácono''}} |ok. 750 – 797 |788 – 791 |Brat Avrelija. Za kralja so ga izvolili palačni uradniki. Po porazu v boju se je odpovedal prestolu, morda pod prisilo. Po poročanju je dolgo živel kot menih. |- |[[Slika:Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|130x130_pik]] |Alfonz II., ''Čisti''<br /><br />{{Small|Alfonso II, ''el Casto''}} |ok. 760 – 842 |791 – 842 | rowspan="6" |[[Oviedo]] |Sin Fruela I. Prvi izvoljeni kralj leta 783. Čeprav ga je zrušil Mauregatus, je pobegnil in se izognil smrti. Leta 791 je bil znova izvoljen za kralja po abdikaciji Bermuda I. Alfonz je umrl brez otrok. |- | |Nepotij | |842 – 842 |Zasegel je oblast in na kratko vladal po smrti Alfonza II., ko Alfonzov imenovani naslednik Ramiro I. ni bil prisoten. Ob Ramirovi vrnitvi je bil Nepotijan odstavljen, oslepljen in zaprt. |- |[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Ramiro I. |ok. 790 – 850 |842 – 850 |Sin Bermuda I. Določeni dedič Alfonza II. |- |[[Slika:Ordoño_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]] |Ordoño I. |821 – 866 |850 – 866 |Sin Ramira II., ki je nasledil svojega očeta brez izvolitve. |- |[[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|102x102_pik]] |Alfonz III., ''Veliki''<br /><br />{{Small|Alfonso III, ''el Magno''}} |852 – 910 |866 – 910 |Sin Ordoña I. Alfonz je nasledil svojega očeta na tem prestolu. Okoliščine niso jasne, vendar je bilo po njegovi smrti Alfonzovo kraljestvo razdeljeno med njegove tri sinove, pri čemer je najstarejši, García I. prejel novo kraljestvo León, njegov srednji sinje prejel novo kraljestvo Galicijo, in njegov najmlajši sin Fruela kar je ostalo od Asturije. |- |[[Slika:Fruela_II_de_León_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Fruela II., ''Gobavi''<br /><br />{{Small|Fruela II., Froila II., ''el Leproso''}} |875 – 925 |910 – 924 |Najmlajši sin Alfonza III. in mlajši brat Garcíje I. in Ordoña II. Frueli so dali ostanke kraljestva Asturije, iz katerega sta bila ustvarjena León in Galicija. Ob smrti Ordoña II. leta 924, ki je prevzel León od Garcíje I. leta 914, je Fruela postal vladar vseh treh kraljestev, ustvarjenih od njegovega očeta. Fruela je običajno obravnavan kot zadnji kralj Asturije, saj je bila pod njegovo vladavino Asturija vključena v León. |} == Družinsko drevo == [[Slika:Dinastia_Astur-Leonesa.jpg|sredina|sličica|250x250_pik|Družinsko drevo asturijskih kraljev]] * [[Kategorija:Vizigoti]] 66vnzwbed7m5yonnhiwo7m5ffytaanp 6665520 6665519 2026-04-25T19:59:44Z A09 188929 +[[Kategorija:Asturija]]; +[[Kategorija:Seznami kraljev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665520 wikitext text/x-wiki To je '''seznam vladarjev Asturijskega kraljestva''', kraljestva na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v zgodnjem srednjem veku, ko je postalo zatočišče za [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotske]] plemiče po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojitvi Iberskega polotoka]] s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Po prisilni abdikaciji Alfonza III. s strani njegovih sinov leta 910 je bilo kraljestvo razdeljeno na tri dele: Asturijo, León in Galicijo. Vse tri so se leta 924 ponovno združile pod okriljem Leónskega kraljestva. Za kasnejše kralje glejte [[seznam leonskih monarhov]] in [[seznam galicijskih monarhov]]. Od leta 1388 se za dediče kastiljskega in [[Španija|španskega]] prestola uporablja naziv princ Asturije. == Seznam == {| class="wikitable" ! style="width: 10%" |Slika ! style="width: 10%" |Ime ! style="width: 10%" |Življenje ! style="width: 10%" |Vladavina ! style="width: 10%" |Glavno mesto Asturije ! style="width: 40%" |Opombe |- |[[Slika:Don_Pelayo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Pelagij<br /><br />{{Small|Pelayo}} |ok. 685 – 737 |714 – 737 | rowspan="4" |Cangas de Onís |Tradicionalno smatran kot prvi kralj Asturije. Izvoljen vojvoda od lokalnih velikašev po stari Vizigotski navadi. |- |[[Slika:Don_Favila,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |Favila<br /><br />{{Small|Fáfila, Favilac}} |umrl 739 |737 – 739 |Edini sin Pelagija. Bil je izvoljen za vojvodo ob očetovi smrti. Med lovom ga je ubil medved in je umrl brez potomcev. |- |[[Slika:Alfonso_I_el_Católico,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]] |[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]], Katolik<br /><br />{{Small|Alonso I, ''el Católico''}} |ok. 693 – 757 |739 – 757 |Mož Ermesinde, hčerke Pelagija in sestre Favile, in prav skozi svojo ženo je Alfonzo stopil na prestol. Prvi vladar Asturije, ki je bil zagotovo znan kot »kralj« med svojim življenjem. |- |[[Slika:Fruela_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |[[Fruela I. Asturski|Fruela I]]., Kruti<br /><br />{{Small|Fruela I., Froila I., ''el Cruel''}} |ok. 722 – 768 |757 – 768 |Najstarejši sin Alfonza I. Umorjen s strani svojih ljudi. |- |[[Slika:Don_Aurelio,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Avrelij<br /><br />{{Small|Aurelio}} |ok. 740 – 774 |768 – 774 |San Martín |Sestrič Fruele I. Izbran s strani asturijskega plemstva po smrti njegovega predhodnika. Ni zapisa, da bi imel otroke. |- |[[Slika:Silo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |Silo |umrl 783 |774 – 783 | rowspan="3" |Pravia |Mož Adosinde, hčere Alfonza I. in vnukinje Pelagija. Izbran s strani asturijskih plemičev po smrti njegovega predhodnika. Menijo, da je materinska dednost imela vlogo pri njegovi izbiri. |- |[[Slika:El_rey_Mauregato_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Mauregatus, ''Uzurpator''<br /><br />{{Small|Mauregato, ''el Usurpador''}} |ok. 719 – 789 |783 – 789 |Nezakoniti sin Alfonza I. Kljub izvolitvi Alfonza II. za Silovega naslednika, je Mauregato uspel zbrati vojsko in zasedel prestol. Mauregatus je umrl naravne smrti. |- |[[Slika:Bermudo_I_el_Diácono_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |Bermudo I., ''diakon''<br /><br />{{Small|Bermudo I., Vermudo I., ''el Diácono''}} |ok. 750 – 797 |788 – 791 |Brat Avrelija. Za kralja so ga izvolili palačni uradniki. Po porazu v boju se je odpovedal prestolu, morda pod prisilo. Po poročanju je dolgo živel kot menih. |- |[[Slika:Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|130x130_pik]] |Alfonz II., ''Čisti''<br /><br />{{Small|Alfonso II, ''el Casto''}} |ok. 760 – 842 |791 – 842 | rowspan="6" |[[Oviedo]] |Sin Fruela I. Prvi izvoljeni kralj leta 783. Čeprav ga je zrušil Mauregatus, je pobegnil in se izognil smrti. Leta 791 je bil znova izvoljen za kralja po abdikaciji Bermuda I. Alfonz je umrl brez otrok. |- | |Nepotij | |842 – 842 |Zasegel je oblast in na kratko vladal po smrti Alfonza II., ko Alfonzov imenovani naslednik Ramiro I. ni bil prisoten. Ob Ramirovi vrnitvi je bil Nepotijan odstavljen, oslepljen in zaprt. |- |[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Ramiro I. |ok. 790 – 850 |842 – 850 |Sin Bermuda I. Določeni dedič Alfonza II. |- |[[Slika:Ordoño_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]] |Ordoño I. |821 – 866 |850 – 866 |Sin Ramira II., ki je nasledil svojega očeta brez izvolitve. |- |[[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|102x102_pik]] |Alfonz III., ''Veliki''<br /><br />{{Small|Alfonso III, ''el Magno''}} |852 – 910 |866 – 910 |Sin Ordoña I. Alfonz je nasledil svojega očeta na tem prestolu. Okoliščine niso jasne, vendar je bilo po njegovi smrti Alfonzovo kraljestvo razdeljeno med njegove tri sinove, pri čemer je najstarejši, García I. prejel novo kraljestvo León, njegov srednji sinje prejel novo kraljestvo Galicijo, in njegov najmlajši sin Fruela kar je ostalo od Asturije. |- |[[Slika:Fruela_II_de_León_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |Fruela II., ''Gobavi''<br /><br />{{Small|Fruela II., Froila II., ''el Leproso''}} |875 – 925 |910 – 924 |Najmlajši sin Alfonza III. in mlajši brat Garcíje I. in Ordoña II. Frueli so dali ostanke kraljestva Asturije, iz katerega sta bila ustvarjena León in Galicija. Ob smrti Ordoña II. leta 924, ki je prevzel León od Garcíje I. leta 914, je Fruela postal vladar vseh treh kraljestev, ustvarjenih od njegovega očeta. Fruela je običajno obravnavan kot zadnji kralj Asturije, saj je bila pod njegovo vladavino Asturija vključena v León. |} == Družinsko drevo == [[Slika:Dinastia_Astur-Leonesa.jpg|sredina|sličica|250x250_pik|Družinsko drevo asturijskih kraljev]] * [[Kategorija:Vizigoti]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Seznami kraljev]] s9gp93xdfxb53evmlmeoqaqgn3znfis Chronicon Hungarico-Polonicum 0 601340 6665518 6662717 2026-04-25T19:57:14Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Dela v latinščini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665518 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | name = Chronicon Hungarico-Polonicum <br> Madžarsko-poljska kronika | title_orig = | image = | image_caption = | author = neznan | country = {{HUN}} | language = [[latinščina]] | series = | subject = madžarska zgodovina | genre = kronika | release_date = 1234 – 1241 | media_type = | pages = }} '''''Chronicon Hungarico-Polonicum''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: ''Madžarsko-poljska kronika'') je [[madžarska]] [[kronika]] iz prve polovice 13. stoletja, napisana med letoma 1234 in 1241. Kronika predstavlja madžarsko zgodovino bistveno drugače kot na primer ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') ali ''[[Gesta Hunnorum et Hungarorum]]'' [[Simon iz Kéze|Simona iz Kéze]]. ''Madžarsko-poljska kronika'' je bila v madžarskem zgodovinopisju do 19. stoletja skoraj neznana, zdaj pa, vsaj na [[Poljska|Poljskem]] in [[Slovaška|Slovaškem]], doživlja preporod. ==Značilnosti== Kronika je nastala na dvoru Árpada Kolomana Gališkega (1208–1241), ki je takrat vladal južni [[Ogrska|Ogrski]], in njegove žene Salomeje, hčere krakovskega kneza [[Lešek I. Beli|Leška I. Belega]]. Koloman je bil leta 1214 kronan za gališkega kralja, a je bil od tam kmalu skupaj s Salomejo izgnan. Razlog za pisanje kronike je bil verjetno poskus legitimizacije političnih ambicij Kolomanovega dvora, zlasti pravice do [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Galicija|Galicije]]. Kronika je znana v daljši in krajši različici.{{sfn|Homza|2009|p=16}} Daljša različica kronike je sestavljena iz treh delov. ''Chronica Hungarorum'' (''Kronika Madžarov''), ki opisuje dejanja ogrskega kralja Akvile ([[Atila|Atile]]), njegove pohode in vojaške zmage do naselitve v slovanski deželi (Sklavoniji). ''Vita sancti Stephani'' (''Življenje svetega Štefana'') temelji na prepisu Hartvikovega ''Življenja svetega Štefana''. Tretji del, ''Chronica Polonorum'' (''Kronika Poljakov''), ki je v krajši različici ni, vsebuje opis posegov poljskega kralja [[Boleslav II. Poljski|Boleslava II.]] v ogrske zadeve in ustoličenja njegovega sorodnika [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava I.]] na ogrski prestol. Kronika, tako kot druge kronike, sledi izgubljeni ''Gesta Hungarorum vetera'' (''Starodavna dejanja Madžarov'') iz 11. stoletja. Slovaška izdaja iz leta 2009{{sfn|Homza|2009|p=16}} vsebuje faksimile kronike iz ''Kodeksa Zamoyskih'', latinsko besedilo in slovaški prevod. ==Vsebina== V kroniki so še posebej pomembna naslednja dejstva: Avtor [[Madžari|Madžare]] enači s [[Huni]]. Funkcijo [[Árpádovci|Arpadovcev]] in Arpadovcev iz drugih kronik nadomešča hunski kralj Atila (Aquila) s svojo družino. Kronika pripoveduje zgodbo o tem, kako je Atila osvojil slovanski deželi Hrvaško in Sklavonijo, ki jim je malo prej vladal nek kralj Kazimir, morda zadnji Mojmirovec, ki so ga ubili njegovi lastni podložniki. Atila je prišel v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] s primarnim ciljem osvojiti [[Rimsko cesarstvo]], a se je zatem po angelskem navdihu osredotočil na Kazimirjeva ozemlja. Po osvojitvi Panonske nižine je Atila osvojenemu ozemlju dal ime Ungaria (Ogrska). Atila je nato državo dokončno pridobil s porokami s Slovankami. ===Sklavonija=== V večjem delu besedila kronika izmenično uporablja izraza Sklavonija in Ungarija (Ogrska). V 9. poglavju je izraz Sklavonija uporabljen za [[Kneževina Nitra|Nitransko kneževino]] v kontekstu, ko [[Sveti Emerik|svetega Emerika]], kneza (vojvodo) Nitranske kneževine (vojvodstva), omenja kot "Henricus dux Sclavonie". J. Steinhübel o tem piše: ''"Kronist je Nitro brez oklevanja imenoval Slovenija, tj. Slovaška. Poznal je tudi meje, ki so to slovansko, natančneje slovaško kneževino ločevale od preostale Ogrske, in jih je zelo natančno opisal"''.{{sfn|Steinhübel|2004|p=}} V 3. poglavju se lahko izraz Sklavonija razume izključno kot [[Slavonija]]. ===Družinsko drevo Arpadovcev=== Po ''Kroniki'' je družinsko drevo [[Árpádovci|Arpadovcev]], v kroniki Akvilov, videti takole: Akvilov sin Koloman je imel hrvaško ženo, Kolomanov sin Bela pa se je poročil z Grkinjo iz Konstantinopla (Bizanca). Iz te zveze se je rodil [[Géza Ogrski|Jese/Geza]], oče prvega ogrskega kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana]]. V ''Madžarsko-poljski kroniki'' so žene doslej omenjenih Akvilov anonimne, zatem pa ''Kronika'' posebno pozornost namenja Gezovi ženi Adelajdi, materi svetega Štefana. Adelajda je prihajala iz [[Krakov]]a in je bila sestra kneza Meška. Poleg njenega izvora ''Kronika'' podrobno opisuje tudi njene lastnosti in spretnosti: bila je kristjanka, znala je pisati in bila teološko izobražena. V celotni zgodbi je imela ključno vlogo, saj je Gezo prepričala, naj sprejme katoliško vero in se odvrne od čaščenja poganskih malikov. Zahvaljujoč Adelajdini prepričevalni sposobnosti je bil Geza krščen in postal prvi kristjan v svoji rodbini. ===Ogrska krona=== Ko je Adelajda čakala na rojstvo naslednika, četrtega v rodbini Arpadovcev, šteto od Akvile, se ji je prikazal sveti Štefan, prvi mučenik. Napovedal ji je, da bo rodila sina, ki bo kot prvorojenec podedoval krono in kraljestvo, hkrati pa ji je naročil, naj mu da njegovo ime. Nadaljnji dogodki so se razvili v skladu z omenjenim razodetjem. Sina Geze in Adelajde je krstil sveti Vojteh in mu dal ime Štefan. Štiri leta po Gezovi smrti je Štefan poslal škofa Astrika v Rim k papežu s prošnjo za kraljevo krono. Malo pred tem je enako storil krakovski knez Meško, zgodovinski [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Hrabri]], ki je z enako prošnjo k papežu Leonu, zgodovinskemu [[Papež Silvester II.|Silvestru II.]], poslal škofa Lamperta. Papež se je že odločil, da bo kraljevsko krono poslal v Krakov, potem pa je njegovo odločitev spremenilo razodetje, v katerem mu je angel naročil, naj krono, namenjeno Poljakom, da Štefanu. Papež je ubogal božji navdih in poslal krono na Ogrsko. Tako se je izpolnila obljuba, ki jo je prejel v razodetju svetega Štefana. Ko je krakovski odposlanec, škof Lampert, izvedel za papeževo odločitev, je padel v globok obup. Pomembno vlogo v argumentih, s katerimi je papež tolažil obupanega Lamperta, je imela prav Adelajda. Papež je poudaril, da je prav ona prepričala Gezo, da sprejme krščansko vero. Nato se je poljski odposlanec srečal z ogrskim in izrazila sta medsebojno razumevanje. Njuno srečanje je bilo napoved kasnejšega srečanja Štefana z Meškom v novozgrajeni [[Estergomska stolnica|estergomski stolnici]], ki je bila posvečena sv. Vojtehu, apostolu Poljakov in Madžarov. Na tem srečanju je bilo potrjeno madžarsko-poljsko razumevanje: : ''"Potem ko je zbral vso svojo vojsko, je Mješko (se pravi Boleslav Hrabri) prišel h kralju (Štefanu) pred Esztergom in se tu na meji Poljske in Ogrske utaboril. Poljske meje so bile določene od brega [[Donava|Donave]] do mesta [[Esztergom]], se od tam nadaljevale do mesta Jáger, nato do reke [[Tisa|Tise]], se spustile in zavile ob reki Cepli (Topľa) do gradu Galis (Šariš) in tu oblikovale mejo med Madžari, Rusini in Poljaki. Naslednji dan sta se (Štefan in Mješko/Boleslav) srečala ... in obema narodoma sporočila, da sta bila potrjena mir in prijateljstvo."'' Besedilo se razlaga tako, da je Boleslav Hrabri zaradi zavrnitve podelitve krone zasedel ozemlje Nitranske kneževine znotraj opisanih meja.{{sfn|Homza|2009|p=151}} Kronika se konča z zgodbo o kralju Ladislavu, ki je pridobil pravico do vladanja nad [[Galicija|Galicijo]]. : ''"Vojvoda Ladislav je ostal v Galiciji, njegov brat Salomon pa je upravljal Sklavonijo. Po posvetovanju s škofi in knezi so se po Božji milosti odpravili v rutensko mesto Galič in sprejeli blaženega kneza Ladislava za ogrskega kralja."'' Sklavonija se v tem kontekstu nedvoumno nanaša na Ogrsko.{{sfn|Homza|2009|p=181}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Homza Martin. ''Uhorsko-poľská kronika: nedocenený prameň k dejinám strednej Európy''. Preklad Jana Balegová. 1. vyd. Bratislava: Libri Historiæ; Post Scriptum, 2009. (Libri historiae Slovaciae. Fontes ; zv. 1; zv. 1.) ISBN 978-80-969850-4-3. * Steinhübel Jan. ''Nitrianske kniežatstvo: počiatky stredovekého Slovenska: rozprávanie o dejinách nášho územia a okolitých krajín od sťahovania národov do začiatku 12. storočia''. 1. vyd. Bratislava: Veda, 2004. ISBN 80-224-0812-3. * UHORSKO-POĽSKÁ KRONIKA. V: KUZMÍK, Jozef. ''Slovník starovekých a stredovekých autorov, prameňov a knižných skriptorov so slovenskými vzťahmi''. Vyd. 1. Martin: Matica slovenská, 1983. str. 250. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kronike]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Dela v latinščini]] 6ieygryjueiyf2heo7mkun9awm1a8dp Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes 0 601351 6665504 6662539 2026-04-25T19:41:32Z A09 188929 -sendvič 6665504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Časopis | logo = Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes masthead.png | image = Télégraphe_officiel_des_Provinces_Illyriennes,_front_page,_24.11.1810.jpg | caption = Sprednja stran časopisa, iz dne 24. novembra 1810 | type = Večjezični dvotedenski časopis | format = | ceased publication = 1814 | owners = | publisher = | chiefeditor = [[Charles Nodier]] (1813–14) | language = [[francoščina]], [[italijanščina]], [[nemščina]], [[slovenščina]], [[hrvaščina]] | circulation = | headquarters = [[Ljubljana]], [[Ilirske province]] }} '''''Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes''''' je bil večjezični dvotedenski [[časopis]], ki je izhajal v [[Ljubljana|Ljubljani]] med leti 1810 in 1814, v času [[Prvo francosko cesarstvo|francoske vladavine]] v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]]. == Zgodovina == Časopis je začel izhajati leta 1810 kot del širšega poskusa vključitve Ilirskih provinc v Francosko cesarstvo, nadzorovala pa ga je vladna tiskarna v Ljubljani, ki jo je vodil [[Josef Sardi]]. Časopis je izhajal v [[Francoščina|francoščini]], [[Nemščina|nemščini]], [[Italijanščina|italijanščini]], [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Hrvaščina|hrvaščini]] jeziku dvakrat tedensko (ob sredah in nedeljah opoldne) in je vseboval novice, ki niso bile starejše od enega tedna, neposredno iz [[Pariz|Pariza]]. Naročnina časopisa je letno stala 20 frankov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Dimitz|first=August|authorlink=|date=2013|title=History of Carniola Volume Iv: From Ancient Times to the Year 1813 with Special Consideration of Cultural Development, Volume 4|url=|location=|publisher=Xlibris|pages=224–225|isbn=1483604187}}</ref> Zadnji glavni urednik časopisa je bil znani pisatelj [[Charles Nodier]], čigar mandat se je končal z razpustitvijo časopisa (in koncem francoske oblasti) leta 1814.<ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/Ilirske/ilirske_province.pdf|chapter=Charles Nodier (1780–1844)|language=sl, fr|title=Ilirske Province / Provinces Illyriennes|trans-title=Illyrian Provinces|date=9 May 2009|page=6|publisher=Government Communication Office, Republic of Slovenia}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Gorton|first=John|authorlink=|date=1851|title=A General Biographical Dictionary, Volume 4|url=|location=|publisher=Henry G. Bohn|page=354|isbn=}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dlib.si/results/?query=%27srel%3dT%c3%a9l%c3%a9graphe+officiel%27&pageSize=100&sortDir=ASC&sort=date Télégraphe officiel] [[Kategorija:Ilirske province]] [[Kategorija:Slovenski časopisi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1810]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1814]] 57to4gl54bfdawln8jacq3f379sb7sn Cerkev Lazarica 0 601354 6665506 6662565 2026-04-25T19:42:47Z A09 188929 pp, -i 6665506 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Lazarica | fullname = Црква Лазарица/Crkva Lazarica | image = Lazarica Church.jpg | imagesize = 200px | imagelink = | imagealt = | caption = Cerkev Lazarica | pushpin map = Srbija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = 200px | coordinates = {{Coord|43|35|2.77|N|21|19|16.46|E|display=inline,title}} | location = [[Kruševac]] | country = [[Srbija]] | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]], <br /><small>[[Pravoslavne Cerkve]]</small> | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = http://www.lazarica.rs/ | former name = | bull date = | founded date = {{start date|1378}} | founder = [[Lazar Hrebeljanović]] | dedication = [[sveti Štefan]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Spomenik kulture izjemnega pomena | designated date = 1979 | architect = | architectural type = | style = Moravska šola | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = 17,25 m (notranja višina) | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = Kamen | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | episcopalarea = | diocese = Eparhija Kruševac }} '''Cerkev svetega prvega mučenika Štefana''' ({{lang-sr|Црква Светог Првомученика Стефана|Crkva Svetog Prvomučenika Stefana}}), bolj znana kot '''cerkev Lazarica''' ({{lang-sr|Црква Лазарица|Crkva Lazarica}}), je [[srbska pravoslavna cerkev]] v [[Kruševac|Kruševcu]] v [[Srbija|Srbiji]]. Zgrajena je bila v letih 1375–1378 kot zadolžitev srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja]]. Lazarica je bila kot izjemen dosežek srbske srednjeveške arhitekture leta 1979 razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena in je pod zaščito Republike Srbije.<ref name=SANU>[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 ЦРКВА СВ.СТЕФАНА ЛАЗАРИЦА СА КРУШЕВАЧКИМ ГРАДОМ]</ref> Lazarica je bila zgrajena kot prototip moravske arhitekturne šole, kot palačna cerkev, povezana s trdnjavo Kruševac, prestolnico kneza Lazarja.<ref name=SANU/> Danes sta od obsežnega kompleksa trdnjave ostala le Lazarica in deli stolpa.<ref name=SANU/><ref name=Sekcija >{{cite web | title = Kruševac | publisher = Association of fortresses | url = http://www.sekcijatvrdjava.org/en/fortresses/krusevac.html | access-date = 16 October 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100706032108/http://www.sekcijatvrdjava.org/en/fortresses/krusevac.html | archive-date = 6 July 2010 | url-status = dead }}</ref> == Zgodovina == Informacije o ustanovitvi cerkve najdemo v delu ''Žitije despota Stefana Lazarevića'' Konstantina Kosteneškega.<ref name=Istorija>{{cite web| title =Istorija Lazarice| publisher =www.Lazarica| url =http://www.lazarica.rs/Istorija.htm| access-date =15 October 2011| url-status =dead| archive-url =https://web.archive.org/web/20120331172052/http://www.lazarica.rs/Istorija.htm| archive-date =31 March 2012}}</ref> Srbski Lazar je cerkev zgradil hkrati z utrdbami za prestolnico Kruševac. Leta 1455 je Kruševac padel pod oblast [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], cerkev pa je bila zapuščena in oskrunjena. Lazarica je bila uporabljena kot hlev za konje, streha pa je bila porušena za uporabo drugje. Med rusko-avstrijsko-turško vojno, od 1736 do 1739, je bila Lazarica delno obnovljena, notranjost pa je poslikal s freskami Andra Andrejevića. Po tem je Kruševac ponovno padel pod osmansko oblast. Prva večja rekonstrukcija Lazarice se je zgodila po ustanovitvi neodvisne [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]], s številnimi spremembami v naslednjih sto letih.<ref name=Deroko/> == Arhitektura == [[File:Lazarica6.jpg|thumb|left|150px|Sprednji del palačne cerkve s podrobnostmi rozet (1375-1378)]] Cerkev ima obliko trilista, različico križnega tlorisa, s tremi dolgimi polji, [[kupola|kupolo]] nad osrednjim prostorom in [[narteks]]om, prvotno z odprtimi stranskimi prehodi.<ref name=SANU/><ref name=Deroko>{{cite book|last=Deroko|first=Aleksandar|title=Monumentalna i dekorativna arhitektura u srednjevekovnoj Srbiji|year=1985|publisher=Naučna knjiga|location=Belgrade}}</ref><ref name=Arhitektura >{{cite web | title = Arhitektura Lazarice | publisher = www.Lazarica | url = http://www.lazarica.rs/Arhitektura.htm | access-date = 15 October 2011 }}</ref> V notranjosti ima polkrožno [[apsida|apsido]], ki je na zunanji strani petstrana, s pritrjenimi kolonetami. Cerkev je orientirana pet stopinj od popolne orientacije zahod-vzhod. Temelj Lazarice je na nadmorski višini 159 metrov. Notranja dolžina od vrha oltarne apside do zahodne stene narteksa je 4,77 m. Zahodna širina ladje je od 5,15 do 5,20 metra, polmer apside pa se giblje od 1,61 do 1,65 metra. Notranja višina do vrha glavne kupole v obliki polkalote je 17,25 metra. Debelina sten se giblje od 1 do 1,75 metra. Temelji so bili položeni na globino 0,60 metra.<ref name=Deroko/> Zidarska gradnja Lazarice je v osnovi bizantinskega sloga: neprekinjeno vodoravno grajene vrste obdelanega belega peščenjaka s tremi vrstami opečnih spojev, povezanih z debelim ometom, brez vztrajanja pri naključno razporejenih opekah. Za izrezovanje debelih maltnih spojev iz zidu je bil uporabljen poseben postopek.<ref>{{cite book | last = Vasić | first = Miloje | title = Žiča i Lazarica: studije iz srpske umetnosti srednjeg veka | publisher = Izdavačka knjižarnica Geca Kon | year = 1928 | pages = 256 }}</ref> == Notranjost == Glede na raziskave je bila cerkev poslikana šele sredi 18. stoletja. Takrat jo je med letoma 1737 in 1740 poslikal ikonograf Andra Andrejević s svojo ekipo,<ref name="СК">[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 Црква Св. Стефана Лазарица са Крушевачким Градом]</ref> vendar so se do danes ohranili le fragmenti njihovega dela. Cerkveni [[ikonostas]] izvira iz leta 1844 in je danes ohranjen v celoti. Njegov avtor je bil najverjetneje slikar Živko Pavlović (dedek Milene Pavlović-Barili), konserviran pa je bil leta 1989. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Lazarica}} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=43578 Црква Лазарица] * [https://www.youtube.com/watch?v=2iSytmfnZY0 Klesari moravske škole]] * [https://www.youtube.com/watch?v=DbL5nEAEPyw Lazar Hrebeljanović - prvi deo | Srpski junaci srednjeg veka] * [https://web.archive.org/web/20110909053046/http://www.pravoslavlje.nl/foto_manastiri_crkve/crkva_lazarica_krusevac.htm ЛАЗАРИЦА] {{in lang|sr}} * [https://web.archive.org/web/20110713124211/http://www.turizamkrusevac.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1234&Itemid=576 Lazarica] at TO Kruševac [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1378]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Srbiji]] p2nbe5i7oxpppi3e9wxw0arta0n5l8b 6665517 6665506 2026-04-25T19:55:27Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 1378]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1378]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665517 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Lazarica | fullname = Црква Лазарица/Crkva Lazarica | image = Lazarica Church.jpg | imagesize = 200px | imagelink = | imagealt = | caption = Cerkev Lazarica | pushpin map = Srbija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = 200px | coordinates = {{Coord|43|35|2.77|N|21|19|16.46|E|display=inline,title}} | location = [[Kruševac]] | country = [[Srbija]] | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]], <br /><small>[[Pravoslavne Cerkve]]</small> | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = http://www.lazarica.rs/ | former name = | bull date = | founded date = {{start date|1378}} | founder = [[Lazar Hrebeljanović]] | dedication = [[sveti Štefan]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Spomenik kulture izjemnega pomena | designated date = 1979 | architect = | architectural type = | style = Moravska šola | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = 17,25 m (notranja višina) | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = Kamen | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | episcopalarea = | diocese = Eparhija Kruševac }} '''Cerkev svetega prvega mučenika Štefana''' ({{lang-sr|Црква Светог Првомученика Стефана|Crkva Svetog Prvomučenika Stefana}}), bolj znana kot '''cerkev Lazarica''' ({{lang-sr|Црква Лазарица|Crkva Lazarica}}), je [[srbska pravoslavna cerkev]] v [[Kruševac|Kruševcu]] v [[Srbija|Srbiji]]. Zgrajena je bila v letih 1375–1378 kot zadolžitev srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja]]. Lazarica je bila kot izjemen dosežek srbske srednjeveške arhitekture leta 1979 razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena in je pod zaščito Republike Srbije.<ref name=SANU>[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 ЦРКВА СВ.СТЕФАНА ЛАЗАРИЦА СА КРУШЕВАЧКИМ ГРАДОМ]</ref> Lazarica je bila zgrajena kot prototip moravske arhitekturne šole, kot palačna cerkev, povezana s trdnjavo Kruševac, prestolnico kneza Lazarja.<ref name=SANU/> Danes sta od obsežnega kompleksa trdnjave ostala le Lazarica in deli stolpa.<ref name=SANU/><ref name=Sekcija >{{cite web | title = Kruševac | publisher = Association of fortresses | url = http://www.sekcijatvrdjava.org/en/fortresses/krusevac.html | access-date = 16 October 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100706032108/http://www.sekcijatvrdjava.org/en/fortresses/krusevac.html | archive-date = 6 July 2010 | url-status = dead }}</ref> == Zgodovina == Informacije o ustanovitvi cerkve najdemo v delu ''Žitije despota Stefana Lazarevića'' Konstantina Kosteneškega.<ref name=Istorija>{{cite web| title =Istorija Lazarice| publisher =www.Lazarica| url =http://www.lazarica.rs/Istorija.htm| access-date =15 October 2011| url-status =dead| archive-url =https://web.archive.org/web/20120331172052/http://www.lazarica.rs/Istorija.htm| archive-date =31 March 2012}}</ref> Srbski Lazar je cerkev zgradil hkrati z utrdbami za prestolnico Kruševac. Leta 1455 je Kruševac padel pod oblast [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], cerkev pa je bila zapuščena in oskrunjena. Lazarica je bila uporabljena kot hlev za konje, streha pa je bila porušena za uporabo drugje. Med rusko-avstrijsko-turško vojno, od 1736 do 1739, je bila Lazarica delno obnovljena, notranjost pa je poslikal s freskami Andra Andrejevića. Po tem je Kruševac ponovno padel pod osmansko oblast. Prva večja rekonstrukcija Lazarice se je zgodila po ustanovitvi neodvisne [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]], s številnimi spremembami v naslednjih sto letih.<ref name=Deroko/> == Arhitektura == [[File:Lazarica6.jpg|thumb|left|150px|Sprednji del palačne cerkve s podrobnostmi rozet (1375-1378)]] Cerkev ima obliko trilista, različico križnega tlorisa, s tremi dolgimi polji, [[kupola|kupolo]] nad osrednjim prostorom in [[narteks]]om, prvotno z odprtimi stranskimi prehodi.<ref name=SANU/><ref name=Deroko>{{cite book|last=Deroko|first=Aleksandar|title=Monumentalna i dekorativna arhitektura u srednjevekovnoj Srbiji|year=1985|publisher=Naučna knjiga|location=Belgrade}}</ref><ref name=Arhitektura >{{cite web | title = Arhitektura Lazarice | publisher = www.Lazarica | url = http://www.lazarica.rs/Arhitektura.htm | access-date = 15 October 2011 }}</ref> V notranjosti ima polkrožno [[apsida|apsido]], ki je na zunanji strani petstrana, s pritrjenimi kolonetami. Cerkev je orientirana pet stopinj od popolne orientacije zahod-vzhod. Temelj Lazarice je na nadmorski višini 159 metrov. Notranja dolžina od vrha oltarne apside do zahodne stene narteksa je 4,77 m. Zahodna širina ladje je od 5,15 do 5,20 metra, polmer apside pa se giblje od 1,61 do 1,65 metra. Notranja višina do vrha glavne kupole v obliki polkalote je 17,25 metra. Debelina sten se giblje od 1 do 1,75 metra. Temelji so bili položeni na globino 0,60 metra.<ref name=Deroko/> Zidarska gradnja Lazarice je v osnovi bizantinskega sloga: neprekinjeno vodoravno grajene vrste obdelanega belega peščenjaka s tremi vrstami opečnih spojev, povezanih z debelim ometom, brez vztrajanja pri naključno razporejenih opekah. Za izrezovanje debelih maltnih spojev iz zidu je bil uporabljen poseben postopek.<ref>{{cite book | last = Vasić | first = Miloje | title = Žiča i Lazarica: studije iz srpske umetnosti srednjeg veka | publisher = Izdavačka knjižarnica Geca Kon | year = 1928 | pages = 256 }}</ref> == Notranjost == Glede na raziskave je bila cerkev poslikana šele sredi 18. stoletja. Takrat jo je med letoma 1737 in 1740 poslikal ikonograf Andra Andrejević s svojo ekipo,<ref name="СК">[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 Црква Св. Стефана Лазарица са Крушевачким Градом]</ref> vendar so se do danes ohranili le fragmenti njihovega dela. Cerkveni [[ikonostas]] izvira iz leta 1844 in je danes ohranjen v celoti. Njegov avtor je bil najverjetneje slikar Živko Pavlović (dedek Milene Pavlović-Barili), konserviran pa je bil leta 1989. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Lazarica}} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=43578 Црква Лазарица] * [https://www.youtube.com/watch?v=2iSytmfnZY0 Klesari moravske škole]] * [https://www.youtube.com/watch?v=DbL5nEAEPyw Lazar Hrebeljanović - prvi deo | Srpski junaci srednjeg veka] * [https://web.archive.org/web/20110909053046/http://www.pravoslavlje.nl/foto_manastiri_crkve/crkva_lazarica_krusevac.htm ЛАЗАРИЦА] {{in lang|sr}} * [https://web.archive.org/web/20110713124211/http://www.turizamkrusevac.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1234&Itemid=576 Lazarica] at TO Kruševac [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1378]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Srbiji]] 8fhs7a7n750j319ymx3jwsjv03di0fl Športno društvo Sokol, Nabrežina 0 601371 6665507 6663950 2026-04-25T19:44:03Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665507 wikitext text/x-wiki '''Športno društvo Sokol''' so v [[Nabrežina|Nabrežini]] nad [[Trst|Trstom]] ustanovili Slovenci leta 1966. V [[Nabrežina|Nabrežini]] so si namreč zaželeli tudi primerno športno delovanje za slovensko mladino, zato so v domačem ''Kulturnem društvu Igo Gruden'' imeli tudi športno sekcijo, ki se je 17. marca 1966 osamosvojila,<ref>{{Navedi splet|title=Sokol|url=https://old.slosport.org/drustva/sokol.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-22}}</ref> saj so imeli prvi občni zbor, potem ko so izbrali društveno ime - Sokol, barve (bela, rdeča in modra) in logotip (leta 2023 so logotip nekoliko spremenili in posodobili).<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežinski Sokol s posodobljenim logotipom|url=https://www.primorski.eu/sport/nabrezinski-sokol-s-posodobljenim-logotipom-AD1467288|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Hitro po ustanovitvi so člani nabrežinskega Sokola sodelovali na ''Slovenskih športnih igrah'', ki jih je prirejal prof. [[Bojan Pavletič]]. Prve uradne društvene panoge pa so bile odbojka, namizni tenis, balinjanje in košarka. Društvo je dobro delovalo in dosegalo tudi odlične rezultate na raznih državnih prvenstvih.<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežina: prisrčna in živahna slovesnost ob 50-letnici ustanovitve ŠD Sokol|url=https://www.slosport.org/novica/nabrezina-prisrcna-in-zivahna-slovesnost-ob-50-letnici-ustanovitve-sd-sokol/|website=slosport|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> == Predsedniki nabrežinskega Sokola == V vseh letih delovanja se je zvrstilo več predsednikov društva:<ref>{{Navedi splet|title=Sokol|url=https://www.slosport.org/drustvo/sokol/|website=slosport|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> * 1966 - Sergij Radovič<ref>{{Navedi splet|title=Ob 40. obletnici smrti prof. Sergija Radoviča » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ob-40-obletnici-smrti-prof-sergija-radovica/|website=Noviglas|date=2020-10-06|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * 1967 - [[Antek Terčon]] * 1970 - [[Barbara Gruden]] * 1972 - [[Antek Terčon]] * 1973 - Niko Kosmina * 1974 - Stanko Devetak * 1976 - [[Savo Ušaj]] * 1977 - Nevenko Gruden * 1979 - Stanko Devetak * 1985 - [[Antek Terčon]] * 1989 - Pavel Vidoni * 1993 - Nevenko Gruden * 1994 - Niko Pertot * 2002 - Damjan Pertot * 2008 - [[Savo Ušaj]]<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Savo Ušaj|url=https://www.primorski.eu/trzaska/264035-umrl-je-savo-uaj-HIPR284452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2016 - Pavel Vidoni<ref>{{Navedi splet|title=Športel o Bregu in Sokolu|url=https://www.primorski.eu/sport/276125-portel-o-bregu-in-sokolu-BJPR298768|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> == Delovanje danes == Danes pri Športnem društvu Sokol gojijo moško košarko,<ref>{{Navedi splet|title=Sokol napredoval v C-ligo silver!|url=https://www.primorski.eu/sport/270322-sokol-napredoval-v-c-ligo-silver-OJPR292158|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sokol poletel v deželni final four|url=https://www.primorski.eu/sport/sokol-poletel-v-dezelni-final-four-LY1111962|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}</ref> žensko odbojko, balinanje in odbojko na mivki.<ref>{{Navedi splet|title=Turnir KZŠ v odbojki na mivki » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/turnir-kzs-v-odbojki-na-mivki/|website=Noviglas|date=2023-08-02|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Ob tem pa pri društvu prirejajo tudi telovadbo za otroke oziroma otroško motoriko. Društvo sodeluje tudi pri projektih ''Jadran'' (za združeno ekipo košarke)<ref>{{Navedi splet|title=Polet, Kontovel, Sokol in Dom še naprej trdno verjamejo v projekt Jadran|url=https://www.primorski.eu/sport/polet-kontovel-sokol-in-dom-se-naprej-trdno-verjamejo-v-projekt-jadran-ME1521790|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}</ref> in ''Zalet'' (za združeno ekipo ženske odbojke).<ref>{{Navedi splet|title=Praznik športa združenih ekip » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznik-sporta-zdruzenih-ekip/|website=Noviglas|date=2024-09-06|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Pri Športnem društvu Sokol si zelo prizadevajo, da bi k svojemu delovanju privabili čim več mladih, da bi jih vzgajali v pravih športnih vrednotah in da bi tudi utrjevali slovensko zavest in slovenski jezik ter gradili strpnost.<ref>{{Navedi splet|title=Praznična božičnica odbojkarjev in košarkarjev AŠD Sokol v Nabrežini » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznicna-bozicnica-odbojkarjev-kosarkarjev-asd-sokol-v-nabrezini/|website=Noviglas|date=2024-12-20|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska odbojka na Tržaškem je zdrava in uspešna|url=https://www.primorski.eu/sport/292075-slovenska-odbojka-na-trakem-je-zdrava-in-uspena-FDPR324221|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Če starši pripeljejo otroke na trening, se avtomatično približajo klubu«|url=https://www.primorski.eu/sport/ce-starsi-pripeljejo-otroke-na-trening-se-avtomaticno-priblizajo-klubu-FG1585502|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Športno društvo Sokol upravlja občinsko telovadnico v [[Devin - Nabrežina|Nabrežini]],<ref>{{Navedi splet|title=Prenovljena nabrežinska telovadnica|url=https://www.primorski.eu/trzaska/195703-prenovljena-nabreinska-telovadnica-DAPR201893|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> kjer trenirajo skoraj vse njihove ekipe (leta 2021 so jo poimenovali po dolgoletnem športnem delavcu in bivšemu predsedniku Sokola Savu Ušaju).<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežinsko telovadnico bodo poimenovali po Savu Ušaju|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nabrezinsko-telovadnico-bodo-poimenovali-po-savu-usaju-AA570651|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poimenovanje telovadnice po Savu Ušaju » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/poimenovanje-telovadnice-po-savu-usaju/|website=Noviglas|date=2021-10-21|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2024 so pri Sokolu odkupili tudi zunanje igrišče (ki so ga svojčas ustvarili domačini),<ref>{{Navedi splet|title=Sokolovo igrišče v domačih rokah|url=https://www.primorski.eu/trzaska/sokolovo-igrisce-v-domacih-rokah-AF1676736|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Sara|last=Sternad {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sokol tudi uradno lastnik nabrežinskega igrišča|url=https://www.primorski.eu/trzaska/sokol-tudi-uradno-lastnik-nabrezinskega-igrisca-CF1700040|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> kjer imajo mnogo različnega delovanja<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežina / Poletna noč na Sokolovem igrišču » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dogodki/nabrezina-poletna-noc-na-sokolovem-igriscu/|website=Noviglas|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in so tudi ustvarili igrišče za odbojko na mivki.<ref>{{Navedi splet|title=Igrišči za odbojko na mivki v Nabrežini bodo posodobili|url=https://www.primorski.eu/trzaska/igrisci-za-odbojko-na-mivki-v-nabrezini-bodo-posodobili-HF2106191|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Sara|last=Sternad {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] ro463j5szd175sdjw94vsg1wen8l9yw 6665511 6665507 2026-04-25T19:47:54Z A09 188929 pp ref 6665511 wikitext text/x-wiki '''Športno društvo Sokol''' so v [[Nabrežina|Nabrežini]] nad [[Trst|Trstom]] ustanovili Slovenci leta 1966. V [[Nabrežina|Nabrežini]] so si namreč zaželeli tudi primerno športno delovanje za slovensko mladino, zato so v domačem ''Kulturnem društvu Igo Gruden'' imeli tudi športno sekcijo, ki se je 17. marca 1966 osamosvojila,<ref>{{Navedi splet|title=Sokol|url=https://old.slosport.org/drustva/sokol.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-22}}</ref> saj so imeli prvi občni zbor, potem ko so izbrali društveno ime - Sokol, barve (bela, rdeča in modra) in logotip (leta 2023 so logotip nekoliko spremenili in posodobili).<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežinski Sokol s posodobljenim logotipom|url=https://www.primorski.eu/sport/nabrezinski-sokol-s-posodobljenim-logotipom-AD1467288|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Hitro po ustanovitvi so člani nabrežinskega Sokola sodelovali na ''Slovenskih športnih igrah'', ki jih je prirejal prof. [[Bojan Pavletič]]. Prve uradne društvene panoge pa so bile odbojka, namizni tenis, balinjanje in košarka. Društvo je dobro delovalo in dosegalo tudi odlične rezultate na raznih državnih prvenstvih.<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežina: prisrčna in živahna slovesnost ob 50-letnici ustanovitve ŠD Sokol|url=https://www.slosport.org/novica/nabrezina-prisrcna-in-zivahna-slovesnost-ob-50-letnici-ustanovitve-sd-sokol/|website=slosport|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> == Predsedniki nabrežinskega Sokola == V vseh letih delovanja se je zvrstilo več predsednikov društva:<ref>{{Navedi splet|title=Sokol|url=https://www.slosport.org/drustvo/sokol/|website=slosport|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> * 1966 - Sergij Radovič<ref>{{Navedi splet|title=Ob 40. obletnici smrti prof. Sergija Radoviča » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ob-40-obletnici-smrti-prof-sergija-radovica/|website=Noviglas|date=2020-10-06|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> * 1967 - [[Antek Terčon]] * 1970 - [[Barbara Gruden]] * 1972 - [[Antek Terčon]] * 1973 - Niko Kosmina * 1974 - Stanko Devetak * 1976 - [[Savo Ušaj]] * 1977 - Nevenko Gruden * 1979 - Stanko Devetak * 1985 - [[Antek Terčon]] * 1989 - Pavel Vidoni * 1993 - Nevenko Gruden * 1994 - Niko Pertot * 2002 - Damjan Pertot * 2008 - [[Savo Ušaj]]<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Savo Ušaj|url=https://www.primorski.eu/trzaska/264035-umrl-je-savo-uaj-HIPR284452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2016 - Pavel Vidoni<ref>{{Navedi splet|title=Športel o Bregu in Sokolu|url=https://www.primorski.eu/sport/276125-portel-o-bregu-in-sokolu-BJPR298768|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> == Delovanje danes == Danes pri Športnem društvu Sokol gojijo moško košarko,<ref>{{Navedi splet|title=Sokol napredoval v C-ligo silver!|url=https://www.primorski.eu/sport/270322-sokol-napredoval-v-c-ligo-silver-OJPR292158|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sokol poletel v deželni final four|url=https://www.primorski.eu/sport/sokol-poletel-v-dezelni-final-four-LY1111962|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Erik|last=Piccini}}</ref> žensko odbojko, balinanje in odbojko na mivki.<ref>{{Navedi splet|title=Turnir KZŠ v odbojki na mivki » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/turnir-kzs-v-odbojki-na-mivki/|website=Noviglas|date=2023-08-02|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> Ob tem pa pri društvu prirejajo tudi telovadbo za otroke oziroma otroško motoriko. Društvo sodeluje tudi pri projektih ''Jadran'' (za združeno ekipo košarke)<ref>{{Navedi splet|title=Polet, Kontovel, Sokol in Dom še naprej trdno verjamejo v projekt Jadran|url=https://www.primorski.eu/sport/polet-kontovel-sokol-in-dom-se-naprej-trdno-verjamejo-v-projekt-jadran-ME1521790|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Erik|last=Piccini}}</ref> in ''Zalet'' (za združeno ekipo ženske odbojke).<ref>{{Navedi splet|title=Praznik športa združenih ekip » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznik-sporta-zdruzenih-ekip/|website=Noviglas|date=2024-09-06|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> Pri Športnem društvu Sokol si zelo prizadevajo, da bi k svojemu delovanju privabili čim več mladih, da bi jih vzgajali v pravih športnih vrednotah in da bi tudi utrjevali slovensko zavest in slovenski jezik ter gradili strpnost.<ref>{{Navedi splet|title=Praznična božičnica odbojkarjev in košarkarjev AŠD Sokol v Nabrežini » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznicna-bozicnica-odbojkarjev-kosarkarjev-asd-sokol-v-nabrezini/|website=Noviglas|date=2024-12-20|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska odbojka na Tržaškem je zdrava in uspešna|url=https://www.primorski.eu/sport/292075-slovenska-odbojka-na-trakem-je-zdrava-in-uspena-FDPR324221|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Če starši pripeljejo otroke na trening, se avtomatično približajo klubu«|url=https://www.primorski.eu/sport/ce-starsi-pripeljejo-otroke-na-trening-se-avtomaticno-priblizajo-klubu-FG1585502|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Športno društvo Sokol upravlja občinsko telovadnico v [[Devin - Nabrežina|Nabrežini]],<ref>{{Navedi splet|title=Prenovljena nabrežinska telovadnica|url=https://www.primorski.eu/trzaska/195703-prenovljena-nabreinska-telovadnica-DAPR201893|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> kjer trenirajo skoraj vse njihove ekipe (leta 2021 so jo poimenovali po dolgoletnem športnem delavcu in bivšemu predsedniku Sokola Savu Ušaju).<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežinsko telovadnico bodo poimenovali po Savu Ušaju|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nabrezinsko-telovadnico-bodo-poimenovali-po-savu-usaju-AA570651|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|publisher=Primorski dnevnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poimenovanje telovadnice po Savu Ušaju » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/poimenovanje-telovadnice-po-savu-usaju/|website=Noviglas|date=2021-10-21|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> Leta 2024 so pri Sokolu odkupili tudi zunanje igrišče (ki so ga svojčas ustvarili domačini),<ref>{{Navedi splet|title=Sokolovo igrišče v domačih rokah|url=https://www.primorski.eu/trzaska/sokolovo-igrisce-v-domacih-rokah-AF1676736|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Sara|last=Sternad}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sokol tudi uradno lastnik nabrežinskega igrišča|url=https://www.primorski.eu/trzaska/sokol-tudi-uradno-lastnik-nabrezinskega-igrisca-CF1700040|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|publisher=Primorski dnevnik}}</ref> kjer imajo mnogo različnega delovanja<ref>{{Navedi splet|title=Nabrežina / Poletna noč na Sokolovem igrišču » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dogodki/nabrezina-poletna-noc-na-sokolovem-igriscu/|website=Noviglas|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> in so tudi ustvarili igrišče za odbojko na mivki.<ref>{{Navedi splet|title=Igrišči za odbojko na mivki v Nabrežini bodo posodobili|url=https://www.primorski.eu/trzaska/igrisci-za-odbojko-na-mivki-v-nabrezini-bodo-posodobili-HF2106191|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=Sara|last=Sternad}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] 7764bkms135cg0ln2m9yfi921ddezif Studio ob 17.00 0 601382 6665513 6663219 2026-04-25T19:49:36Z A09 188929 -b, ktgr 6665513 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | image = | caption = | alt_name = | genre = informativni program | creator = | director = | developer = | presenter = | starring = | voices = | narrated = | theme_music_composer = [[Jože Privšek]] | opentheme = | endtheme = | composer = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | num_seasons = | num_episodes = | list_episodes = | executive_producer = | producer = | editor = [[Nataša Lang]] | location = | camera = | runtime = 50 min | network = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]<br>Radio Slovenija<br>[[Radio Prvi|I. program]] | picture_format = | audio_format = | first_aired = 31. maj 1976 | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = }} '''Studio ob 17.00''' [studio ob sedemnajstih] je ena osrednjih pogovornih informativnih oddaj [[Radio Prvi|I. programa]] Radia Slovenija ([[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]). Prvič je bila predvajana 31. maja 1976. == O oddaji == Studio ob 17.00 je ena najbolj prepoznavnih oddaj Radia Slovenija. Predvajana je vsak delavnik po poročilih ob 17. uri na I. programu Radia Slovenija (Radio Prvi). V rednem sporedu traja okoli 50 minut, nekatere oddaje pa so tudi daljše. Ob petkih je predvajan nekoliko krajši Tedenski mozaik. Pri vodenju oddaje se izmenjujejo novinarji Radia Slovenija, z več gosti pa odpirajo pomembne tematike s področja politike, izobraževanja, gospodarstva, znanosti, kulture, športa ipd. Prva oddaja je bila predvajana 31. maja 1976. Avtor uvodnega aviza oddaje je [[Jože Privšek]]. V prvih 45 letih predvajanja je bilo ustvarjenih okoli 11.700 oddaj.<ref name=":0">{{Citat|title=Studio ob 17.00 že 45 let sooča različne argumente o aktualnih vprašanjih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/174779742|accessdate=2026-04-22|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Večina je bila posneta v studiih Radia Slovenija, nekatere pa tudi na terenu. Ena izmed njih je bila v živo predvajana s [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarice]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] [[Kategorija:Radijske oddaje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1976]] hbjbxvypczy6dsf3paslsaoxa06h8ft Svetovna organizacija skavtskega gibanja 0 601390 6665515 6664571 2026-04-25T19:53:25Z A09 188929 +[[Kategorija:Skavtstvo]]; +[[Kategorija:Ustanovitve leta 1911]]; +[[Kategorija:Mednarodne organizacije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]], tn 6665515 wikitext text/x-wiki [[Slika:World Scout Emblem.png|sličica|logo Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' ('''WOSM'''), je največja in po Redu svetovnih skavtov (ustanovljenem leta 1911) druga najstarejša mednarodna organizacija v skavtskem gibanju, ustanovljena pa je bila leta 1922<ref name="constitution">{{Navedi splet|date=January 2011|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement|url=http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303230419/http://scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM_Constitution_EN.pdf|archivedate=3 March 2016|accessdate=23 February 2015|publisher=World Organization of the Scout Movement|page=3}}</ref><ref name="Colquhoun 1954">{{Navedi knjigo|last=Colquhoun, OBE|first=John Frederick|authorlink=John Frederick Colquhoun|title=Running a Scout Group|publisher=The Boy Scouts Association|year=1954|location=London|pages=198|quote=the first International Conference was held in Paris in '1922', when Great Britain became one of the founder-members of the world organization.}}</ref> kot '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja'''. Ima 176 članic. Članice so nacionalne skavtske organizacije, ki so ustanovile WOSM ali jih je WOSM pozneje priznal, in ki imajo leta 2025 skupaj približno 51,4 milijona članov (v primerjavi s 43 milijoni leta 2022)<ref name="Final WOSM Census 2022">{{Navedi splet|date=31 May 2022|title=Final WOSM Census 2022|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/Final%20WOSM%20Census%202022.pdf}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=February 2026|bot=InternetArchiveBot}}</ref> ter dosežejo 60 milijonov mladih. Njen operativni sedež je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji, čeprav ima pravni sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici. Razglašeno poslanstvo WOSM je »prispevati k izobraževanju mladih s sistemom vrednot, ki temelji na skavtski obljubi in skavtskih zakonih, da bi pomagali zgraditi boljši svet, kjer so ljudje izpopolnjeni kot posamezniki in igrajo konstruktivno vlogo v družbi«.<ref name="mission2017">{{Navedi splet|year=2017|title=Mission|url=https://www.scout.org/mission|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171206111742/https://www.scout.org/mission|archivedate=6 December 2017|accessdate=6 December 2017|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref><ref name="mission">{{Navedi splet|year=2007|title=The Mission of Scouting|url=http://www.scout.org/en/about_scouting/mission_vision|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090629035914/http://www.scout.org/en/about_scouting/mission_vision|archivedate=29 June 2009|accessdate=30 May 2007|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> WOSM deluje prek konferenc predstavnikov svojih organizacij članic, svojega odbora in rednega urada, strukturiranega po regijah. Povezan je s tremi svetovnimi skavtskimi centri . Pod njegovim okriljem se približno vsaka štiri leta odvija Svetovni skavtski jamboree ter svetovni skavtski Moot za mlade, stare od 17 do 26 let. Svetovna skavtska fundacija je ločeno upravljan sklad, ki ga podpirajo donacije, za razvoj programov, povezanih z WOSM. WOSM deluje kot protiutež Svetovnemu združenju vodnic in skavtinj (WAGGGS). Je [[nevladna organizacija]] s splošnim posvetovalnim statusom pri [[Ekonomski in socialni svet|Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov]] (ECOSOC).<ref name="wosmUN">{{Navedi splet|year=2016|title=WOSM and the UN|url=https://www.scout.org/un|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210621023258/https://www.scout.org/un|archivedate=21 June 2021|accessdate=29 July 2016|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> == Zgodovina == Leta 1920 je bil na konferenci, ki je potekala med prvim svetovnim skavtskim jamboreejem v Olympiji v Londonu, dosežen dogovor o ustanovitvi mednarodnega urada skavtov. Urad je bil ustanovljen na naslovu Buckingham Palace Road 25 v Londonu, za častnega direktorja pa je bil imenovan mednarodni komisar Združenja skavtov Združenega kraljestva, Hubert S. Martin . Glavna naloga urada je bila usklajevanje razprav in priprava druge mednarodne konference v Parizu leta 1922.<ref name="constitution"/><ref name="Colquhoun 1954"/> Na pariški konferenci leta 1922 sta bili ustanovljeni '''Mednarodna konferenca skavtskega gibanja''' in njen odbor, ki sta prevzela urad v Londonu.<ref name="Colquhoun 1954" /> Leta 1961 je konferenca organizacije preimenovala organizacijo pod imenom '''Svetovna organizacija skavtskega gibanja''' (WOSM).<ref name="Kroonenberg">{{Navedi knjigo|last=Kroonenberg|first=Piet J.|authorlink=Piet J. Kroonenberg|url=https://www.scouting.nl/downloads/referentiebibliotheek/historie/piet-j-kroonenberg/2338-undaunted/file|title=The Undaunted|date=March 2004|publisher=Las Vegas International Scouting Museum|isbn=9780974647906|edition=Integral Internet Edition, November 2011|chapter=Chapter 2: International Scouting: Refugees, Displaced Persons and Exile Scouting|accessdate=21 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220201229/https://www.scouting.nl/downloads/referentiebibliotheek/historie/piet-j-kroonenberg/2338-undaunted/file|archivedate=20 December 2016}}</ref> Leta 2014 je bila 40. svetovna skavtska konferenca prirejena v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.taborniki.si/zgodovina/|website=Taborniki|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI}}</ref> == Članske organizacije == === Pravila o članstvu === Članstvo WOSM sestavljajo preostale ustanovne organizacije članice in organizacije, ki jih WOSM priznava kot nacionalne skavtske organizacije. Pravila WOSM ščitijo ustanovne in obstoječe organizacije članice tako, da dovoljujejo le eno organizacijo članico v vsaki državi in izključujejo vse druge skavtske organizacije iz članstva, priznanja in sodelovanja v WOSM, ne glede na to, kako dostojne ali velike so njihove članice.<ref name="constitution"/> Več organizacij članic je federacij, nekatere z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Vendar WOSM nikoli ni zahteval, da se obstoječa organizacija članica poveže z drugimi skavtskimi organizacijami v državi, da bi bil WOSM bolj vključujoč in reprezentativen. V Sloveniji je denimo članica WOSM [[Zveza tabornikov Slovenije]] (ZTS), medtem ko je drugo veliko skavtsko gibanje, [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), član WAGGGS. Razen te inherentne omejitve članstva v WOSM osnova za članstvo v WOSM vključuje spoštovanje ciljev in načel WOSM ter neodvisnost od politične vpletenosti vsake organizacije članice. == Nacionalne skavtske organizacije članice == {{glavni|Seznam članic Svetovne organizacije skavtskega gibanja}} V Sloveniji je članica WOSM [[Zveza tabornikov Slovenije]]. == Sklici == [[Kategorija:Ustanove v Ženevi]] [[Kategorija:Skavtstvo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1911]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] k708cbcw7gfcwr80ggnfux5ovpm0snj Seznam članic Svetovne organizacije skavtskega gibanja 0 601397 6665514 6664402 2026-04-25T19:50:21Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Skavtstvo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665514 wikitext text/x-wiki [[Slika:WOSM-Map.svg|sličica|Zemljevid organizacij članic]] [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja]] (WOSM) priznava le eno skavtsko organizacijo na državo. Nekatere države imajo več organizacij združenih v federacijo z različnimi sestavnimi skupinami, razdeljenimi na podlagi vere (npr. Francija in Danska), etnične pripadnosti (npr. Izrael) ali jezika (npr. Belgija). Kanada je edina država, ki ima dve različni priznani združenji, ki sta razdeljeni po jeziku. Približno 30 članic WOSM je tudi članic Svetovnega združenja skavtinj in deklic vodnic, večinoma iz Evrope in arabskih držav. V Sloveniji je Članica WOSM [[Zveza tabornikov Slovenije]]. {| class="wikitable sortable" width="100%" |- bgcolor="#ddddff" !Država !Članstvo <br /><br /><small>(iz 2019)</small> <ref name="Census_2019">{{Navedi splet|title=WOSM MEMBERSHIP as at 31st December 2019|url=https://www.scout.org/sites/default/files/library_files/WOSM%20Census%202019_0.pdf|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Ime organizacije članice !leto pridružitve <ref name="WOSM-SATW">{{Navedi splet|title=Some statistics|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070121154237/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/national_scout_organisations/some_statistics|archivedate=January 21, 2007|accessdate=2010-03-30|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> !leto ustanovitve <ref name="WOSM-SATW" /> !Sprejema dečke/deklice |- |[[Afganistan]] |12,475 |Afghanistan Scout Association |2020 |1931 |oboje |- |[[Albanija]] |599 |Scouts of Albania |2024 |2021 |oboje |- |[[Alžirija]] |61,860 |Scouts Musulmans Algériens |1963 |1934 |oboje |- |[[Angola]] |28,011 |Associação de Escuteiros de Angola |1998 |1998 |oboje |- |[[Antigva in Barbuda|Antigua in Barbuda]] |105<ref name="FactsheetABSA">{{Navedi splet|date=August 2022|title=Annex 1: Factsheet of the Antigua and Barbuda Scout Association|url=https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221124125744/https://members.scout.org/sites/default/files/users/3038029/imce/2022-17_Circular_Antigua_Barbuda_Annex_En_0.pdf|archivedate=2022-11-24|publisher=[[World Scout Bureau]]}}</ref> |Antigua and Barbuda Scout Association |2022 |1917<ref name="FactsheetABSA" /> |oboje |- |[[Argentina]] |77,040 |Scouts de Argentina |1922 |1912 |oboje |- |[[Armenija]] |1,921 |Hayastani Azgayin Scautakan Sharjum Kazmakerputiun |1997 |1912 |oboje |- |[[Aruba]] |477 |Scouting Aruba |2016 |2000 |oboje |- |[[Avstralija]] |65,833 |Scouts Australia |1953 (predecessor) |1958 |oboje |- |[[Avstrija]] |27,210 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Azerbajdžan]] |1,796 |Azərbaycan Skaut Assosiasiyasi |2000 |1997 |oboje |- |[[Bahami]] |1,134 |The Scout Association of the Bahamas |1974 |1913 |oboje |- |[[Bahrajn]] |2,286 |Boy Scouts of Bahrain |1970 |1953 |dečke |- |[[Bangladeš]] |2,070,376 |Bangladesh Scouts |1974 |1972 |oboje |- |[[Barbados]] |2,169 |Barbados Boy Scouts Association |1969 |1912 |dečke |- |[[Belorusija]] |1,182 |Belarusian Republican Scout Association |1989 |1909 |oboje |- |[[Belgija]] |109,606 |Guides and Scouts Movement of Belgium (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Belize]] |402 |The Scout Association of Belize |1987 |1911 |oboje |- |[[Benin]] |7,776 |Scoutisme Béninois |1964 |1932 |oboje |- |[[Butan (država)|Butan]] |61,300 |Bhutan Scout Tshogpa |1999 |1991 |oboje |- |[[Bolivija]] |6,118 |Asociación de Scouts de Bolivia |1950 |1915 |oboje |- |[[Bosna in Hercegovina]] |2,493 |Savez izviđača Bosne i Hercegovine |1999 |1999/2011 |oboje |- |[[Bocvana]] |19,242 |The Botswana Scouts Association |1958 |1936 |dečke |- |[[Brazilija]] |114,588 |União dos Escoteiros do Brasil |1922 |1910 |oboje |- |[[Brunej]] |1,256 |Persekutuan Pengakap Negara Brunei Darussalam |1981 |1933 |oboje |- |[[Bolgarija]] |510 |Organizatsia Na Bulgarskite Skauty |1999 |1911–1913 |oboje |- |[[Burkina Faso]] |7,674 |Fédération Burkinabé du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1943 |oboje |- |[[Burundi]] |71,420 |Association des Scouts du Burundi |1979 |1940 |oboje |- |[[Kambodža]] |58,050 |National Association of Cambodian Scouts |2008 |2000 |oboje |- |[[Kamerun]] |16,872 |Les Scouts du Cameroun |1971 |1937 |oboje |- |[[Kanada]] |86,012 |Scouts Canada, with which is affiliated the Association des Scouts du Canada |1946 |1914 |oboje |- |[[Zelenortski otoki]] |347 |Associação dos Escuteiros de Cabo Verde |2002 |2002 | |- |[[Čad]] |14,500 |Fédération du Scoutisme Tchadien (federation of several organizations) |1974 |1960 |oboje |- |[[Čile]] |28,825 |Asociación de Guías y Scouts de Chile |1922/1974 |1909 |oboje |- |[[Kolumbija]] |15,209 |Asociación Scouts de Colombia |1933 |1917 |oboje |- |[[Komori]] |3,268 |Wezombeli |1990 |1975 |oboje |- |[[Kostarika|Kostarica]] |18,339 |Asociación de Guías y Scouts de Costa Rica |1925 |1915 |oboje |- |[[Hrvaška]] |3,483 |Savez izviđača Hrvatske |1993 |1915 |oboje |- |[[Curaçao]]<br /><br />[[Nizozemski Sveti Martin]]<br /><br />Karibska Nizozemska |1,143 |Scouting Antiano |2016 |1997 |oboje |- |[[Ciper]] |5,522 |Cyprus Scouts Association |1961 |1913 |oboje |- |[[Češka]] |67,959 |Junák - český skaut, z. s. |1922/1990/1996 |1911 |oboje |- |[[Vzhodni Kongo]] |141,338 |Fédération des Scouts de la République démocratique du Congo |1963 |1924 |oboje |- |[[Danska]] |50,644 |Fællesrådet for Danmarks Drengespejdere (federation of several organizations) |1922 |1909 |oboje |- |[[Dominika]] |455 |The Scout Association of Dominica |1990 |1929 |oboje |- |[[Dominikanska republika|Dominikanska Republika]] |2,354 |Asociación de Scouts Dominicanos |1930 |1926 |oboje |- |[[Vzhodni Timor]] |6,342 |União Nacional dos Escuteiros de Timor Leste |2017 |2003 |oboje |- |[[Ekvador|Ecvador]] |10,315 |Asociación de Scouts del Ecuador |1922 |1920 |oboje |- |[[Egipt]] |71,999 |Egyptian Federation for Scouts and Girl Guides (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Salvador]] |2,440 |Asociación de Scouts de El Salvador |1940 |1938 |oboje |- |[[Estonija]] |1,185 |Eesti Skautide Ühing |1922/1996 |1911/1989 |oboje |- |[[Esvatini]] |5,280 |Eswatini Scout Association |1968 |1928 |dečke |- |[[Etiopija]] |104,478 |Ethiopia Scout Association |2002 |1950 |oboje |- |[[Fidži]] |9,424 |Fiji Scouts Association |1971 |1914 |oboje |- |[[Finska]] |55,077 |Suomen Partiolaiset - Finlands Scouter ry |1922 |1910 |oboje |- |[[Francija]] |101,480 |Scoutisme Français (federation of several organizations) |1922 |1910 |oboje |- |[[Gabon]] |3,736 |Fédération Gabonaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1971 |1936 |oboje |- |[[Gambija]] |15,564 |The Gambia Scout Association |1984 |1921 |oboje |- |[[Gruzija]] |2,759 |Sakartvelos Skauturi Modzraobis Organizatsia |1997 |1994 |oboje |- |[[Nemčija]] |124,779 |Ring deutscher Pfadfinder*innenverbände (federation of several organizations) |1950 |1910 |oboje |- |[[Gana]] |13,496 |The Ghana Scout Association |1960 |1912 |oboje |- |[[Grčija]] |16,694 |Soma Hellinon Proskopon |1922 |1910 |oboje |- |[[Grenada]] |1,367 |The Scout Association of Grenada |1979 |1924 |oboje |- |[[Gvatemala]] |5,506 |Asociación de Scouts de Guatemala |1930 |1928 |oboje |- |[[Gvineja]] |11,520 |Association Nationale des Scouts de Guinée |1990/2005 |1984 | |- |[[Gvineja Bissau]] |9,698 |Escuteiros da Guiné-Bissau |2017 |1966 |oboje |- |[[Gvajana]] |546 |The Scout Association of Guyana |1967 |1909 |oboje |- |[[Haiti]] |43,605 |Scouts d'Haïti |1932/1940 |1916 |oboje |- |[[Honduras]] |1,935 |Asociación de Scouts de Honduras |1957 |1952 |oboje |- |[[Hongkong]] |100,643 |The Scout Association of Hong Kong |1977 |1914 |oboje |- |[[Madžarska]] |12,516 |Magyar Cserkészszövetség |1922/1990 |1912 |oboje |- |[[Islandija]] |1,738 |Bandalag Íslenskra Skáta |1924 |1912 |oboje |- |[[Indija]] |3,581,332 |The Bharat Scouts and Guides |1938 |1909 |oboje |- |[[Indonezija]] |24,756,268 |Gerakan Pramuka |1961 |1912 |oboje |- |[[Irak]] |13,128 |Iraq Scout Association |1922/1956/2017 |1914 |oboje |- |[[Irska]] |48,478 |Scouting Ireland |1949 |1908 |oboje |- |[[Izrael]] |90,356 |Hitachdut Hatsofim Ve Hatsofot Be Israel (federation of several organizations) |1951 |1919 |oboje |- |[[Italija]] |103,276 |Federazione Italiana dello Scautismo (federation of several organizations) |1922/1946 |1912 |oboje |- |[[Slonokoščena obala]] |21,494 |Fédération Ivoirienne du Scoutisme (federation of several organizations) |1972 |1937 |oboje |- |[[Jamajka]] |1,386 |The Scout Association of Jamaica |1963 |1910 |oboje |- |[[Japonska]] |91,827 |Scout Association of Japan |1922/1950 |1913 |oboje |- |[[Jordanija]] |31,765 |Jordanian Association for Boy Scouts and Girl Guides |1955 |1954 |oboje |- |[[Kazahstan]] |1,010 |Organization of the Scout Movement of Kazakhstan |2008 |1992 |oboje |- |[[Kenija]] |2,145,640 |The Kenya Scouts Association |1964 |1910 |oboje |- |[[Kiribati]] |1,186 |Kiribati Scout Association |1993 |1993 |oboje |- |[[Južna Koreja]] |90,610 |Korea Scout Association |1953 |1922 |oboje |- |[[Kuvajt]] |6,215 |Kuwait Boy Scouts Association |1955 |1952 |dečke |- |[[Latvija]] |804 |Latvijas Skautu un Gaidu Centrālā Organizācija |1993 |1917 |oboje |- |[[Libanon]] |18,140 |Lebanese Scouting Federation (federation of several organizations) |1947 |1912 |oboje |- |[[Lesoto]] |2,044 |Lesotho Scouts Association |1971 |1936 |dečke |- |[[Liberija]] |7,841 |Boy Scouts of Liberia |1922/1965 |1922 |dečke |- |[[Libija]] |24,775 |Public Scout and Girl Guide Movement |1958 |1954 |oboje |- |[[Lihtenštajn]] |738 |Pfadfinder und Pfadfinderinnen Liechtensteins |1933 |1931 |oboje |- |[[Litva]] |3,000 |Lietuvos Skautija |1997 |1918 |oboje |- |[[Luksemburg]] |7,902 |Scouting in Luxembourg (federation of several organizations) |1922 |1914 |oboje |- |[[Makav]] |2,373 |Associação de Escoteiros de Macau |2017 |1921 |oboje |- |[[Madagaskar]] |50,041 |Firaisan'ny Skotisma eto Madagasikara (federation of several organizations) |1960 |1921 |oboje |- |[[Malavi]] |101,610 |The Scout Association of Malawi |2005 |1996 | |- |[[Malezija]] |117,391 |Persekutuan Pengakap Malaysia |1957 |1911 |oboje |- |[[Maldivi]] |10,726 |The Scout Association of Maldives |1990 |1963 |oboje |- |[[Mali]] |5000+ |Association des Scouts et Guides du Mali |2024 |2022 |oboje |- |[[Malta]] |3,639 |The Scout Association of Malta |1966 |1908 |oboje |- |[[Mavretanija]] |3,724 |Association des Scouts et Guides de Mauritanie |1983 |1947 |oboje |- |[[Mavricij]] |2,388 |The Mauritius Scout Association |1971 |1912 |oboje |- |[[Mehika]] |44,731 |Asociación de Scouts de México, A.C. |1926 |1920 |oboje |- |[[Moldavija]] |363 |Organizaţia Naţionala A Scouţilor Din Moldova |1997 |1921 |oboje |- |[[Monako]] |133 |Association des Guides et Scouts de Monaco |1990 |1990 |oboje |- |[[Mongolija]] |9,799 |Mongolyn Skautyn Kholboo |1994 |1992 |oboje |- |[[Črna gora]] |1,738 |Savez Izviđača Crne Gore |2008 |2006 |oboje |- |[[Maroko]] |12,304 |Fédération Nationale du Scoutisme Marocain |1961 |1933 |oboje |- |[[Mozambik]] |8,692 |Liga dos Escuteiros de Moçambique |1999 |1960 |oboje |- |[[Mjanmar]] |16,930 |Myanmar Scout |2016 |2012 |oboje |- |[[Namibija]] |3,909 |Scouts of Namibia |1990 |1917 |oboje |- |[[Nepal]] |49,152 |Nepal Scouts |1969 |1952 |oboje |- |[[Nizozemska]] |115,000 |Scouting Nederland |1922 |1910 |oboje |- |[[Nova Zelandija]] |18,724 |Scouts Aotearoa New Zealand |1953 |1922 |oboje |- |[[Nikaragva]] |1,337 |Asociación de Scouts de Nicaragua |1946 |1917 |oboje |- |[[Niger]] |3,300 |Association des Scouts du Niger |1996 |1947 |oboje |- |[[Nigerija]] |750,073 |Scout Association of Nigeria |1961 |1915 |oboje |- |[[Severna Makedonija|Severna Makedonia]] |2,787 |Sojuz na Izvidnici na Makedonija |1997 |1921 |oboje |- |[[Norveška]] |17,261 |Speiderne i Norge (federation of several organizations) |1922 |1911 |oboje |- |[[Oman]] |35,281 |The National Organisation for Scouts and Guides |1977 |1948 |oboje |- |[[Pakistan]] |703,050 |Pakistan Boy Scouts Association |1948 |1947 |dečke |- |[[Palestina]] |81,082 |Palestinian Scout Association |2016 |1912 |oboje |- |[[Panama]] |2,259 |Asociación Nacional de Scouts de Panamá |1924/1950 |1924 |oboje |- |[[Papuanska Nova Gvineja]] |5,487 |The Scout Association of Papua New Guinea |1976 |1926 |dečke |- |[[Paragvaj]] |1,234 |Asociación de Scouts del Paraguay |1962 |1960 |oboje |- |[[Peru]] |8,254 |Asociación de Scouts del Perú |1922 |1916 |oboje |- |[[Filipini]] |2,808,881 |Boy Scouts of the Philippines |1946 |1936 |oboje |- |[[Poljska]] |142,692 |Związek Harcerstwa Polskiego |1922/1996 |1918 |oboje |- |[[Portugalska]] |78,440 |Federação Escotista de Portugal |1922 |1913 |oboje |- |[[Katar]] |6,316 |The Scout and Guide Association of Qatar |1965 |1955 |oboje |- |[[Zahodni Kongo|Zahodnji Kongo]] |17,466 |Scoutisme Congolais |2023 |1930s/1991 |oboje |- |[[Romunija]] |6,495 |Cercetaşii României |1993 |1914 |oboje |- |[[Rusija]] |2,035 |All-Russian Scout Association |2004 |1909 |oboje |- |[[Ruanda]] |49,374 |Rwanda Scouts Association |1975 |1940 |oboje |- |[[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |355 |The Saint Lucia Scout Association |1990 |1910 |oboje |- |[[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincent in Grenadine]] |211 |The Scout Association of Saint Vincent and the Grenadines |1990 |1911 |oboje |- |[[San Marino]] |269 |Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi<ref>{{Navedi splet|title=Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi (AGECS) is now a WOSM member!|url=https://www.scout.org/node/360301|website=www.scout.org}}</ref> |1990/2017 |1973 |oboje |- |[[Sveti Tomaž in Princ]] |1,398 |Associação dos Escuteiros de São Tomé e Príncipe |2017 |1993 |oboje |- |[[Saudova Arabija]] |18,737 |Saudi Arabian Boy Scouts Association |1963 |1961 |oboje |- |[[Senegal]] |5,297 |Confédération Sénégalaise du Scoutisme (federation of several organizations) |1963 |1930 |oboje |- |[[Srbija]] |4,897 |Savez Izviđača Srbije |1995 |1911 |oboje |- |[[Sejšeli]] |274 |Seychelles Scout Association |1927 |2002 |oboje |- |[[Sierra Leone]] |20,658 |Sierra Leone Scouts Association |1964 |1909 |oboje |- |[[Singapur]] |12,526 |The Singapore Scout Association |1966 |1910 |oboje |- |[[Slovaška]] |7,632 |Slovenský skauting |1922/1990/1997 |1913 |oboje |- |[[Slovenija]] |6,855 |[[Zveza tabornikov Slovenije]] |1994 |1915 |oboje |- |[[Salomonovi otoki]] |500<ref name="WOSM-SOLOMONISLANDS">{{Navedi splet|title=Solomon Islands joins global scout movement|date=June 28, 2021|url=https://www.scout.org/solomon-islands-joins-world-scouting|accessdate=2021-08-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |Solomon Islands Scout Association |2021 |1928 |oboje |- |[[Južna Afrika|Južna Africa]] |97,910 |Scouts South Africa |1937 |1908 |oboje |- |[[Južni Sudan]] |11,300 |South Sudan Scout Association<ref name="WOSM-SOUTHSUDAN">{{Navedi splet|title=South Sudan joins World Scouting family|url=http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605110504/http://www.scout.org/information_events/news/south_sudan|archivedate=2013-06-05|accessdate=2013-05-03|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> |2013 |2011 |oboje |- |[[Španija]] |72,669 |Federación de Escultismo en España |1922/1978 |1912 |oboje |- |[[Šrilanka|Šrianka]] |66,847 |Sri Lanka Scout Association |1953 |1912 |oboje |- |[[Sudan]] |14,682 |Sudan Scouts Association |1956 |1935 |dečke |- |[[Surinam]] |756 |Boy Scouts van Suriname |1968 |1924 |oboje |- |[[Švedska]] |39,763 |Scouterna |1922 |1911 |oboje |- |[[Švica]] |25,554 |Swiss Guide and Scout Movement |1922 |1912 |oboje |- |[[Sirija]] |9,260 |Scouts of Syria |2008 |1912/1949 |oboje |- |[[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]] |56,081 |Scouts of China |1937 |1912 |oboje |- |[[Tadžikistan]] |563 |Ittihodi Scouthoi Tojikiston |1997 |1991 |oboje |- |[[Tanzanija]] |538,933 |Tanzania Scouts Association |1963 |1929 |oboje |- |[[Tajska]] |751,927 |The National Scout Organization of Thailand |1922 |1911 |oboje |- |[[Togo]] |10,676 |Association Scoute du Togo |1977 |1920 |oboje |- |[[Trinidad in Tobago]] |2,101 |The Scout Association of Trinidad and Tobago |1963 |1911 |oboje |- |[[Tunizija|Tunizia]] |29,105 |Les Scouts Tunisiens |1957 |1933 |oboje |- |[[Turčija]] |223,417 |Türkiye İzcilik Federasyonu |1950 |1923 |oboje |- |[[Uganda]] |116,054 |The Uganda Scouts Association |1964 |1915 |oboje |- |[[Ukrajina]] |1,417 |National Organization of Scouts of Ukraine |2008 |2007 |oboje |- |[[Združeni arabski emirati]] |3,968 |Emirates Scout Association |1977 |1972 |dečke |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |637,185 |The Scout Association |1922 |1910 |oboje |- |[[Združene države Amerike]] |2,744,682 |Scouting America |1922 |1910 |oboje |- |[[Urugvaj]] |2,044 |Movimiento Scout del Uruguay |1950 |1946 |oboje |- |[[Venezuela]] |9,904 |Asociación de Scouts de Venezuela |1937 |1913 |oboje |- |[[Vietnam]] |6,209 |Pathfinder Scouts Vietnam |2019 |1930 |oboje |- |[[Jemen]] |7,095 |Yemen Scouts and Guides Association - Scout branch |1980 |1927 |dečke |- |[[Zambija]] |15,271 |Zambia Scouts Association |1965 |1930 |oboje |- |[[Zimbabve]] |17,841 |The Scout Association of Zimbabwe |1980 |1909 |oboje |} == Nesuverena ozemlja z neodvisnimi organizacijami članicami WOSM == * [[Hongkong]] - Združenje skavtov Hongkonga: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Aruba]] - Skavtstvo Aruba: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Francoska Polinezija]] - Conseil du Scoutisme polynésien: Pridruženi član azijsko-pacifiške regije Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Makav|Macau]] - Associação de Escoteiros de Macau: polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja * [[Curaçao]], [[Nizozemski Sveti Martin|Sint Maarten]] in Karibska Nizozemska (nekdanji [[Nizozemski Antili]] ) - Skavtstvo Antiano: Polnopravni član Svetovne organizacije skavtskega gibanja == Države in ozemlja, kjer skavtstvo vodijo čezmorske podružnice organizacij članic WOSM == Deset od teh čezmorskih podružnic akreditiranih nacionalnih skavtskih organizacij WOSM šteje za "potencialne člane" (označeno z *). <ref>{{Navedi splet|title=Scouting elsewhere|url=http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312052328/http://www.scout.org/en/around_the_world/countries/scouting_elsewhere|archivedate=2007-03-12|accessdate=2008-07-10|publisher=World Organization of the Scout Movement}}</ref> === Suverene države === ==== Vodi Scouting America ==== * [[Združene države Mikronezije|Zvezne države Mikronezije]] - Skavtstvo v Zveznih državah Mikronezije * - Aloha Council of Scouting America * [[Marshallovi otoki]] - Skavtstvo na Marshallovih otokih * - Aloha Council of Scouting America * [[Palav|Palau]] - Skavtstvo na Palauu * - Aloha Council of Scouting America ==== Vodi The Scout Association (VB) ==== * [[Sveti Krištof in Nevis]] - Skavtska zveza Svetega Krištofa in Nevisa * * [[Tonga]] - podružnica Skavtskega združenja v Tongi * * [[Tuvalu]] - Združenje skavtov Tuvaluja * * [[Vanuatu]] - Vanuatska podružnica Združenja skavtov * ==== Vodi Scouts Australia ==== * [[Nauru]] - Skavtstvo v Nauru * === Nesuverena ozemlja === ==== Avstralija ==== * [[Božični otok]] - Avstralski skavti * [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] - Scouts Australia * otok Norfolk - Avstralski skavti ==== Danska ==== * [[Ferski otoki]] - Føroya Skótaráð * [[Grenlandija]] - Grønlands Spejderkorps ==== Francija ==== * [[Francoska Gvajana]] - Skavtstvo v Francoski Gvajani * [[Gvadelup]] in Sveti Martin - Skavtstvo na Gvadalupeju in Saint Martinu * [[Martinik]] - skavti in vodniki po Martiniku * [[Mayotte]] - Skavtstvo na Mayotteu * [[Nova Kaledonija]] - Skavtstvo v Novi Kaledoniji * [[Reunion|Réunion]] - skavtstvo na Réunionu * [[Sveta Peter in Mihael]] - skavtstvo v Saint Pierre in Miquelon * [[Wallis in Futuna]] - Skavtstvo na Wallisu in Futuni ==== Nova Zelandija ==== * [[Cookovi otoki]] - Združenje skavtov Cookovih otokov * [[Nijuve|Niue]] - Skavtstvo in vodiči na Niueju * [[Tokelav|Tokelau]] - Skavtstvo in vodiči na Tokelau ==== Združeno kraljestvo ==== * [[Angvila]] - Združenje skavtov Angvile * [[Bermudi]] - Združenje skavtov Bermuda * [[Kajmanji otoki]] - Skavtska zveza Kajmanjih otokov * [[Falklandi]] - Skavtstvo in vodenje na Falklandih * [[Gibraltar]] - Gibraltarska skavtska zveza * [[Monserat]] - Združenje skavtov Monserata * [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] - Skavtstvo in vodenje na Sveti Heleni in Ascensionu * [[Otoki Turks in Caicos]] - Združenje skavtov otokov Turks in Caicos * [[Britanski Deviški otoki]] - Združenje skavtov Britanskih Deviških otokov ==== Združene države Amerike ==== * [[Ameriška Samoa]] - Skavtstvo v Ameriški Samoi - Aloha Council of Scouting America * [[Gvam]] - Skavtstvo na Gvamu - Aloha Council of Scouting America * [[Severni Marijanski otoki]] - Skavtstvo na Severnih Marijanskih otokih - Aloha Council of Scouting America * [[Portoriko]] - Portoriški svet skavtov Amerike * [[Deviški otoki Združenih držav|Ameriški Deviški otoki]] - Skavtstvo na Ameriških Deviških otokih je v pristojnosti Nacionalnega sveta prestolnice pri Skavtih Amerike == Potencialne države članice WOSM == Leta 2020 je WOSM na seznam potencialnih članic uvrstil 25 suverenih držav. 10 od teh je imelo skavtske službe prekomorske podružnice organizacij članic WOSM. <ref name="world">{{Navedi splet|title=National Scout Organizations|url=https://www.scout.org/worldwide|website=www.scout.org}}</ref> * [[Srednjeafriška republika]] - Fédération du scoutisme centralfricain * [[Džibuti]] - Združenje skavtov Džibutija * [[Ekvatorialna Gvineja]] - Skavtstvo v Ekvatorialni Gvineji * [[Eritreja]] - Nacionalno skavtsko združenje Eritreje * [[Iran]] - Iranska skavtska organizacija * [[Kirgizistan]] - Skavtstvo v Kirgizistanu * [[Samoa]] - Skavtstvo v Samoi * [[Somalija]] - Skavtstvo v Somaliji * [[Turkmenistan]] - Skavtstvo v Turkmenistanu * [[Uzbekistan]] - Skavtstvo v Uzbekistanu == Države brez skavtske organizacije == Leta 2020 je WOSM na seznam uvrstil pet suverenih držav brez skavtov; seznam pa je izpustil Vatikan, ki prav tako nima skavtov. <ref name="world"/> * [[Andora]] - Skavtstvo in vodenje v Andori - ponovno aktivirano leta 2016 * [[Ljudska republika Kitajska]] ( celinska Kitajska ) - Skavtstvo na celinski Kitajski - Skavtska zveza Ljudske republike Kitajske * [[Kuba]] - kubansko skavtstvo pred letom 1961 in v izgnanstvu [Opomba: ena nova skavtska skupina, v katoliški cerkvi v Santiagu de Cuba od začetka leta 2012] * [[Laos]] - Laoško skavtstvo pred letom 1975 in v izgnanstvu [Laoško skavtstvo v izgnanstvu je obstajalo vsaj do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja v Los Angelesu in Birminghamu. Pravzaprav majhen ostanek ostaja v Sacramentu in San Pablu, skupaj z drugimi vietnamskimi skavti v izgnanstvu in kamboškimi skavtskimi skupinami v izgnanstvu.] * [[Severna Koreja]] - skupna zgodovina s Korejsko skavtsko zvezo pred letom 1950 * [[Vatikan]] - Skavtstvo v Vatikanu == Drug status == * [[Antarktika]] - Skavtstvo na Antarktiki * [[Kosovo]] - Skavtstvo na Kosovu - delno priznana država * [[Somaliland]] - Skavtstvo v Somalilandu - samooklicana nepriznana funkcionalna država znotraj Somalije * [[Zahodna Sahara]] - Skavtstvo v Zahodni Sahari == Glej tudi == {{Portal|Scouting}} * Seznam članic Svetovnega združenja skavtinj in dekliških vodnic == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Seznami organizacij]] [[Kategorija:Skavtstvo]] fz9p06kbz6fx6ysglyemo7u4iumeiau Savo Ušaj 0 601409 6665516 6664247 2026-04-25T19:54:28Z A09 188929 tn 6665516 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Savo Ušaj''', slovenski [[bančnik]], [[športnik]], [[kulturni delavec]], * [[5. januar]] [[1951]], [[Nabrežina]], † [[28. november]] [[2016]], [[Nabrežina]]. == Življenje in delo == Savo Ušaj se je rodil v slovenski družini v [[Nabrežina|Nabrežini]], oče je bil Anton, kamnosek, mati Olga (rojena Caharija). Obvezno osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju, nato nadaljeval na slovenski srednji šoli pri Sv. Jakobu v [[Trst|Trstu]]. Leta 1970 je maturiral na slovenskem Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu. Po maturi se je zaposljeval v raznih podjetjih, nato so ga sprejeli kot uradnika pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini. Leta 1986 je postal ravnatelj Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjah ob Soči]] (zdaj so vsi ti bančni zavodi združeni v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružno kraško banko Trst Gorica]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ušaj, Savo (1951–2016) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951260/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-23}}</ref> Savo Ušaj je bil že kot mladostnik zelo dejaven pri kulturnem utripu Slovencev v Nabrežini, že leta 1963 je pripomogel k obuditvi ''Prosvetnega društva Igo Gruden'' in je bil več let v upravnem odboru. S somišljeniki iz kulturnega društva je bil leta 1966 med ustanovitelji [[Športno društvo Sokol, Nabrežina|Športnega društva Sokol]] v Nabrežini. Pri Sokolu je bil več let v društvenem odboru in leta 1976 so ga izvolili za predsednika društva, funkcijo je obdržal le za eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Sokol|url=https://old.slosport.org/ital/elsoc/sokolf/societa.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-23}}</ref> Leta 2008 so ga spet izvolili za predsednika in je obveznost požrtvovalno in nazorno opravljal praktično do prerane smrti leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Savo Ušaj|url=https://www.primorski.eu/trzaska/264035-umrl-je-savo-uaj-HIPR284452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> Savo se je že kot mladenič ukvarjal z več športi, saj je za domače društvo Sokol nastopal na Slovenskih športnih igrah v plavanju, košarki in odbojki. Odbojki se je kasneje popolnoma posvetil, saj je razen igranja redno treniral najrazličnejše ekipe, še posebno ženske odbojke. V sezoni 1968/69 je poleg pri [[Športno društvo Sokol, Nabrežina|Sokolu]] igral tudi v mladinski odbojkarski ekipi [[Športno združenje Bor|Bora]], ki je takrat osvojila deželni naslov prvaka in se uvrstila na vsedržavni italijanski finale.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nabrežina: velika množica se je poslovila od priljubljenega Sava Ušaja|url=https://www.slosport.org/novica/zapustil-nas-je-neprecenljivi-sportni-in-druzbeni-delavec-savo-usaj/|website=slosport|accessdate=2026-04-23|language=sl-SI}}</ref> Aktivno je sodeloval tudi z [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI - Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Ušaj: &#187;Jadran ne bo vpisal ekipe v državno C-ligo«|url=https://www.primorski.eu/sport/215206-uaj-jadran-ne-bo-vpisal-ekipe-v-dravno-c-ligo-ECPR226310|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Lahko smo ponosni na športno dejavnost Slovencev v Italiji«|url=https://www.primorski.eu/sport/218626-lahko-smo-ponosni-na-portno-dejavnost-slovencev-v-italiji-ODPR230187|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> Politično je bil Savo Ušaj blizu edini slovenski stranki v [[Italija|Italiji]], [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti]],<ref>{{Navedi splet|title=Devin: domačina sama počistila žaljive napise|url=https://www.primorski.eu/trzaska/199540-devin-domaina-sama-poistila-aljive-napise-BAPR206645|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> za katero je tudi večkrat kandidiral ob raznih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Trst: SSk predstavila kandidate|url=https://www.primorski.eu/trzaska/185718-trst-ssk-predstavila-kandidate-BKPR190067|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> Savo Ušaj je bil športnik in odličen trener, a tudi kulturnik kot prvi predsednik slovenskih nabrežinskih društev, bil je zaveden Slovenec z veliko začetnico, nikoli ni odrekel nikomur svoje pomoči.<ref name=":0" /> Leta 2016 je Ušaj uredil zbornik ''50 let neprekinjenega delovanja : 1966-2016 Športno društvo Sokol (Nabrežina).''<ref>{{Navedi splet|title=50 let neprekinjenega delovanja : 1966-2016 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9015020?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-04-23|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Leta 2017 so poimenovali po njem zunanje igrišče društva Sokol.<ref>{{Navedi splet|title=Zunanje igrišče v Nabrežini poimenovali po Savu Ušaju; turnir v odbojki Sokolu A, v košarki pa Opatiji|url=https://www.slosport.org/novica/nabrezina-danes-in-jutri-memorial-savo-usaj/|website=slosport|accessdate=2026-04-23|language=sl-SI}}</ref> Leta 2021 so občinsko telovadnico v [[Nabrežina|Nabrežini]] (ki jo upravlja [[Športno društvo Sokol, Nabrežina|Športno društvo Sokol]]) slovesno poimenovali po Savu Ušaju.<ref>{{Navedi splet|title=V marmor vklesano ime nepozabnega predsednika|url=https://www.primorski.eu/trzaska/v-marmor-vklesano-ime-nepozabnega-predsednika-DC958849|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-23|language=sl|first=Erik|last=Piccini}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Palestra di Aurisina intitolata a Usaj, la colonna del Sokol|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/palestra-di-aurisina-intitolata-a-usaj-la-colonna-del-sokol-eqhml79k|website=Il Piccolo|date=2020-09-05|accessdate=2026-04-23|language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ušaj, Savo}} [[Kategorija:Slovenski bančniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] bcc58bk4zgvr0zh1c09wdaaexer88p2 Universitas Istropolitana 0 601428 6665499 6664491 2026-04-25T19:31:02Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Bratislava]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Bratislavi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665499 wikitext text/x-wiki {{Geobox | building <!-- *** Heading *** --> | name = Universitas Istropolitana | native_name = | other_name = Academia Istropolitana | category = univerzita <!-- *** Image *** --> | image = Blava 2007-3-28-33.jpg | image_caption = <!-- *** Country etc. *** --> | country = {{SVK}} | country_flag = 1 | state = | region = Bratislavski kraj | district = Bratislava I | commune_type = Mesto | commune = Bratislava | municipality_type = Mestna četrt | municipality = Staré mesto <!-- *** Locations *** --> | location = | elevation = | elevation_round = | lat_d = 48.1425 | long_d = 17.1064 | coordinates_type = <!-- *** Acess *** --> | public = omejen akademski kampus | access = z Ventúrske ulice <!-- *** Codes *** --> | code = <!-- *** Maps *** --> | map_caption = Lokacija univerze v Bratislavi | map_locator = Bratislava | map1_caption = Lokacija univerze v Starem mestu | map1_locator = Bratislava Staro mesto <!-- *** Websites *** --> | commons = Universitas Istropolitana | statistics = | statistics_type = | website = http://www.acadistr.sk/ <!-- *** Footnotes *** --> | footnotes = | nkp pred rokom 2002 = | súčasť nkp = | názov nkp pred 2002 = Academia Istropolitana | dátum nkp = | číslo nkp = | dátum uzpf = 23.10.1963 | číslo uzpf = 49/1-5 | názov UNESCO = | dátum UNESCO = | kategorizovať = | PUSR web url = | PUSR web id objekt = 47 | PUSR web dátum citovania = 2016/04/05 }} '''Universitas Istropolitana''',<ref name=Čaplovič>Dušan Čaplovič. ''Dejiny Slovenska''. AEPress, 2000. str. 130</ref> imenovana tudi '''Universitas Histropolitana''',<ref name=H>Igor Hrušovský. ''Problémy, portréty, retrospektívy''. Slovenská akadémia vied. Bratislava, 1965. str. 165</ref><ref name=Vantuch>Ľudovít Holotík. ''Humanizmus a renesancia na Slovensku v 15.-16 storočí''. Slovenská akadémia vied, Bratislava, 1967. str. 5, 75</ref><ref name=Komenského>Branislav Varsik in kolegi. ''50 rokov Univerzity Komenského v Bratislave''. Univerzita Komenského. Bratislava, 1969. str. 9</ref> '''Universitas Histropolensis'''<ref name=H/> in '''Universitas Posoniensis''',<ref name=H/><ref name=Vantuch/><ref name=Komenského/> od 16. stoletja '''Academia Istropolitana''',<ref name=Komenského/> v [[Bratislava|Bratislavi]] je bila najstarejša [[univerza]] na Slovaškem. ==Zgodovina== Univerzo je leta 1465 ustanovil ogrski kralj [[Matija Korvin]]. Njena ustanovitev je pomenila začetek visokega šolstva na ozemlju današnje [[Slovaška|Slovaške]]. Leta 1465 je papež [[papež Pavel II.|Pavel II.]] na prošnjo Matije Korvina naročil [[esztergom]]skemu nadškofu [[Ivan Vitez|Ivanu Vitezu Sredenskemu]] in [[Pécs|peškemu]] škofu Janu Panoniju, naj na Ogrskem ustanovita univerzo, takrat edino, vendar ne prvo. Leta 1467 je umrl bogat bratislavski meščan Gmaitl, njegove hiše in imetje pa so pripadle kralju. Matija Korvin se je odločil, da jih bo uporabil kot univerzitetne stavbe in univerzo namestil v Bratislavo. Dve leti pozneje je začela univerza delovati s štirimi fakultetami: teološko, pravno, medicinsko in umetniško (filozofsko). Univerza je bila ustanovljena v skladu s statutom [[Univerza v Bologni|Univerze v Bologni]] in je vzdrževala humanistično in protisholastično vzdušje s poudarkom na naravoslovju, matematiki, astronomiji in medicini. Do leta 1472 sta jo vodila Jan Vitez kot kancler univerze in Juraj von Schönberg kot bratislavski prošt. Prvi profesorji so prihajali z [[Univerza na Dunaju|Dunajske univerze]], kasneje tudi iz [[Italija|Italije]] in [[Poljska|Poljske]], zlasti iz [[Krakov]]a. Od leta 1467 do 1471 je na univerzi deloval slavni nemški matematik, astrolog in astronom [[Regiomontan|Johannes Müller von Königsberg]] (Regiomontanus). Tukaj sta delovala tudi Poljaka Martin iz Olkusza in mojster Peter, Nemca Mikuláš Schricker in Erazem iz Rezna, z ozemlja današnje Slovaške pa sta prišla Vavrinec Koch iz Krompácha in Martin iz Štiavnice. Tu je predaval tudi izobraženi kanonik Jan Han iz Weytre. Profesorji so uporabljali gradivo iz bogate in redke knjižnice bratislavskega kapitlja, za kar je dovoljenje dobil Juraj von Schönberg. [[Slika:Blava 2007-3-28-31.jpg|thumb|200px|levo|Spominska plošča na zgradbi Univerze]] Leta 1472 je bil Jan Vitez aretiran, ker je skupaj z Janom iz Čazme v letih 1471–1472 organiziral zaroto, v kateri naj bi poljski kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]] pridobil ogrski prestol. Univerzo je zaradi tega zapustilo več učiteljev. Po osvojitvi Dunaja s strani Matije Korvina leta 1485 in smrti Juraja von Schönberga leta 1486 je univerza postopoma propadala in nekje med letoma 1488 in 1490 prenehala delovati. Dokončno je prenehala delovati s smrtjo Matije Korvina, ki je univerzo financiral. V stavbi univerze je zdaj sedež Fakultete za gledališče Akademije za uprizoritvene umetnosti. Stavba je eden od sedmih narodnih kulturnih spomenikov v Bratislavi, razglašenih pred letom 2002. Po univerzi Istropolitana je poimenovan Planet 11614. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * skupina avtorjev: ''Učebné texty pre vlastivedných sprievodcov po Bratislave I.'' Dejiny Bratislavy, Bratislavská informačná služba, Bratislava, 2001. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze]] [[Kategorija:Ustanove v Bratislavi]] enf5kftsviivie7udloc13cftrcnw05 6665502 6665499 2026-04-25T19:38:57Z A09 188929 geobox -> infopolje 6665502 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name=Universitas Histropolitana |other_name=Universitas Histropolensis<br/>Universitas Posoniensis<br/>Academia Istropolitana |image=Blava 2007-3-28-33.jpg |country={{zastava|Slovaška}} |city=[[Bratislava]] |established=1465 |website=http://www.acadistr.sk/ |coor={{coord|48.1425|17.1064}} }} '''Universitas Istropolitana''',<ref name=Čaplovič>Dušan Čaplovič. ''Dejiny Slovenska''. AEPress, 2000. str. 130</ref> imenovana tudi '''Universitas Histropolitana''',<ref name=H>Igor Hrušovský. ''Problémy, portréty, retrospektívy''. Slovenská akadémia vied. Bratislava, 1965. str. 165</ref><ref name=Vantuch>Ľudovít Holotík. ''Humanizmus a renesancia na Slovensku v 15.-16 storočí''. Slovenská akadémia vied, Bratislava, 1967. str. 5, 75</ref><ref name=Komenského>Branislav Varsik in kolegi. ''50 rokov Univerzity Komenského v Bratislave''. Univerzita Komenského. Bratislava, 1969. str. 9</ref> '''Universitas Histropolensis'''<ref name=H/> in '''Universitas Posoniensis''',<ref name=H/><ref name=Vantuch/><ref name=Komenského/> od 16. stoletja '''Academia Istropolitana''',<ref name=Komenského/> v [[Bratislava|Bratislavi]] je bila najstarejša [[univerza]] na Slovaškem. ==Zgodovina== Univerzo je leta 1465 ustanovil ogrski kralj [[Matija Korvin]]. Njena ustanovitev je pomenila začetek visokega šolstva na ozemlju današnje [[Slovaška|Slovaške]]. Leta 1465 je papež [[papež Pavel II.|Pavel II.]] na prošnjo Matije Korvina naročil [[esztergom]]skemu nadškofu [[Ivan Vitez|Ivanu Vitezu Sredenskemu]] in [[Pécs|peškemu]] škofu Janu Panoniju, naj na Ogrskem ustanovita univerzo, takrat edino, vendar ne prvo. Leta 1467 je umrl bogat bratislavski meščan Gmaitl, njegove hiše in imetje pa so pripadle kralju. Matija Korvin se je odločil, da jih bo uporabil kot univerzitetne stavbe in univerzo namestil v Bratislavo. Dve leti pozneje je začela univerza delovati s štirimi fakultetami: teološko, pravno, medicinsko in umetniško (filozofsko). Univerza je bila ustanovljena v skladu s statutom [[Univerza v Bologni|Univerze v Bologni]] in je vzdrževala humanistično in protisholastično vzdušje s poudarkom na naravoslovju, matematiki, astronomiji in medicini. Do leta 1472 sta jo vodila Jan Vitez kot kancler univerze in Juraj von Schönberg kot bratislavski prošt. Prvi profesorji so prihajali z [[Univerza na Dunaju|Dunajske univerze]], kasneje tudi iz [[Italija|Italije]] in [[Poljska|Poljske]], zlasti iz [[Krakov]]a. Od leta 1467 do 1471 je na univerzi deloval slavni nemški matematik, astrolog in astronom [[Regiomontan|Johannes Müller von Königsberg]] (Regiomontanus). Tukaj sta delovala tudi Poljaka Martin iz Olkusza in mojster Peter, Nemca Mikuláš Schricker in Erazem iz Rezna, z ozemlja današnje Slovaške pa sta prišla Vavrinec Koch iz Krompácha in Martin iz Štiavnice. Tu je predaval tudi izobraženi kanonik Jan Han iz Weytre. Profesorji so uporabljali gradivo iz bogate in redke knjižnice bratislavskega kapitlja, za kar je dovoljenje dobil Juraj von Schönberg. [[Slika:Blava 2007-3-28-31.jpg|thumb|200px|levo|Spominska plošča na zgradbi Univerze]] Leta 1472 je bil Jan Vitez aretiran, ker je skupaj z Janom iz Čazme v letih 1471–1472 organiziral zaroto, v kateri naj bi poljski kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]] pridobil ogrski prestol. Univerzo je zaradi tega zapustilo več učiteljev. Po osvojitvi Dunaja s strani Matije Korvina leta 1485 in smrti Juraja von Schönberga leta 1486 je univerza postopoma propadala in nekje med letoma 1488 in 1490 prenehala delovati. Dokončno je prenehala delovati s smrtjo Matije Korvina, ki je univerzo financiral. V stavbi univerze je zdaj sedež Fakultete za gledališče Akademije za uprizoritvene umetnosti. Stavba je eden od sedmih narodnih kulturnih spomenikov v Bratislavi, razglašenih pred letom 2002. Po univerzi Istropolitana je poimenovan Planet 11614. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * skupina avtorjev: ''Učebné texty pre vlastivedných sprievodcov po Bratislave I.'' Dejiny Bratislavy, Bratislavská informačná služba, Bratislava, 2001. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze]] [[Kategorija:Ustanove v Bratislavi]] so562l30ozgtzeqzfqw9d2ubzgm3lda 6665503 6665502 2026-04-25T19:39:33Z A09 188929 +[[Kategorija:Ustanovitve leta 1465]]; ±[[Kategorija:Univerze]]→[[Kategorija:Univerze na Slovaškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name=Universitas Histropolitana |other_name=Universitas Histropolensis<br/>Universitas Posoniensis<br/>Academia Istropolitana |image=Blava 2007-3-28-33.jpg |country={{zastava|Slovaška}} |city=[[Bratislava]] |established=1465 |website=http://www.acadistr.sk/ |coor={{coord|48.1425|17.1064}} }} '''Universitas Istropolitana''',<ref name=Čaplovič>Dušan Čaplovič. ''Dejiny Slovenska''. AEPress, 2000. str. 130</ref> imenovana tudi '''Universitas Histropolitana''',<ref name=H>Igor Hrušovský. ''Problémy, portréty, retrospektívy''. Slovenská akadémia vied. Bratislava, 1965. str. 165</ref><ref name=Vantuch>Ľudovít Holotík. ''Humanizmus a renesancia na Slovensku v 15.-16 storočí''. Slovenská akadémia vied, Bratislava, 1967. str. 5, 75</ref><ref name=Komenského>Branislav Varsik in kolegi. ''50 rokov Univerzity Komenského v Bratislave''. Univerzita Komenského. Bratislava, 1969. str. 9</ref> '''Universitas Histropolensis'''<ref name=H/> in '''Universitas Posoniensis''',<ref name=H/><ref name=Vantuch/><ref name=Komenského/> od 16. stoletja '''Academia Istropolitana''',<ref name=Komenského/> v [[Bratislava|Bratislavi]] je bila najstarejša [[univerza]] na Slovaškem. ==Zgodovina== Univerzo je leta 1465 ustanovil ogrski kralj [[Matija Korvin]]. Njena ustanovitev je pomenila začetek visokega šolstva na ozemlju današnje [[Slovaška|Slovaške]]. Leta 1465 je papež [[papež Pavel II.|Pavel II.]] na prošnjo Matije Korvina naročil [[esztergom]]skemu nadškofu [[Ivan Vitez|Ivanu Vitezu Sredenskemu]] in [[Pécs|peškemu]] škofu Janu Panoniju, naj na Ogrskem ustanovita univerzo, takrat edino, vendar ne prvo. Leta 1467 je umrl bogat bratislavski meščan Gmaitl, njegove hiše in imetje pa so pripadle kralju. Matija Korvin se je odločil, da jih bo uporabil kot univerzitetne stavbe in univerzo namestil v Bratislavo. Dve leti pozneje je začela univerza delovati s štirimi fakultetami: teološko, pravno, medicinsko in umetniško (filozofsko). Univerza je bila ustanovljena v skladu s statutom [[Univerza v Bologni|Univerze v Bologni]] in je vzdrževala humanistično in protisholastično vzdušje s poudarkom na naravoslovju, matematiki, astronomiji in medicini. Do leta 1472 sta jo vodila Jan Vitez kot kancler univerze in Juraj von Schönberg kot bratislavski prošt. Prvi profesorji so prihajali z [[Univerza na Dunaju|Dunajske univerze]], kasneje tudi iz [[Italija|Italije]] in [[Poljska|Poljske]], zlasti iz [[Krakov]]a. Od leta 1467 do 1471 je na univerzi deloval slavni nemški matematik, astrolog in astronom [[Regiomontan|Johannes Müller von Königsberg]] (Regiomontanus). Tukaj sta delovala tudi Poljaka Martin iz Olkusza in mojster Peter, Nemca Mikuláš Schricker in Erazem iz Rezna, z ozemlja današnje Slovaške pa sta prišla Vavrinec Koch iz Krompácha in Martin iz Štiavnice. Tu je predaval tudi izobraženi kanonik Jan Han iz Weytre. Profesorji so uporabljali gradivo iz bogate in redke knjižnice bratislavskega kapitlja, za kar je dovoljenje dobil Juraj von Schönberg. [[Slika:Blava 2007-3-28-31.jpg|thumb|200px|levo|Spominska plošča na zgradbi Univerze]] Leta 1472 je bil Jan Vitez aretiran, ker je skupaj z Janom iz Čazme v letih 1471–1472 organiziral zaroto, v kateri naj bi poljski kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]] pridobil ogrski prestol. Univerzo je zaradi tega zapustilo več učiteljev. Po osvojitvi Dunaja s strani Matije Korvina leta 1485 in smrti Juraja von Schönberga leta 1486 je univerza postopoma propadala in nekje med letoma 1488 in 1490 prenehala delovati. Dokončno je prenehala delovati s smrtjo Matije Korvina, ki je univerzo financiral. V stavbi univerze je zdaj sedež Fakultete za gledališče Akademije za uprizoritvene umetnosti. Stavba je eden od sedmih narodnih kulturnih spomenikov v Bratislavi, razglašenih pred letom 2002. Po univerzi Istropolitana je poimenovan Planet 11614. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * skupina avtorjev: ''Učebné texty pre vlastivedných sprievodcov po Bratislave I.'' Dejiny Bratislavy, Bratislavská informačná služba, Bratislava, 2001. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze na Slovaškem]] [[Kategorija:Ustanove v Bratislavi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1465]] 3ft97gebwy18rtp4gdlxpy7bewx4rvu Terezijanski urbar 0 601439 6665496 6664575 2026-04-25T19:30:25Z A09 188929 dodal [[Kategorija:1797 v politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665496 wikitext text/x-wiki '''Terezijanski urbar''' je bil odlok [[Marija Terezija|Marije Terezije]] iz leta 1767, ki je po vsej državi enotno urejal odnose med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki. Ideja, ki je Marijo Terezijo vodila k izdaji tega reformnega odloka, je bil njen interes za izboljšanje gospodarskega položaja [[Ogrska|Ogrske]]. K temu naj bi pripomoglo tudi povečanje izterjanih davkov. Za zagotovitev in povečanje slednjih se je dunajski dvor vse bolj zanimal za spremembo statusa svojih podložnikov. Na državnem zboru v letih 1764–1765 je monarhinja zato predlagala, da bi v skladu s takrat s že pozabljenim zakonom iz leta 1723 status svojih podložnikov povsod urejali zemljiški gospodje, pri čemer bi si država pridržala pravico do nadzora in odobravanja. Ogrsko plemstvo je odnos med posestniki in podložniki obravnavalo kot povsem zasebnopravno razmerje in ni nameravalo spremeniti obstoječega stanja. Marija Terezija se je kljub temu odločila za uvedbo sprememb. Dunajski dvor je izkoristil pritožbe podložnikov v nekaterih čezdonavskih županijah, ki so sprožile tudi upore, in jim v letih 1765 in 1766 izdal delne zemljiške knjige. Januarja 1767 je Marija Terezija izdala enoten predpis – Terezijanski urbar. Osnovna značilnost terezijanske zemljiške reforme je bil namen, da se koristi in obveznosti tlačanov do zemljiškega gospoda uskladijo z obsegom zemlje, ki jo je obdeloval. Zemljiški upravitelj je določil tudi najvišjo mejo fevdalne rente. Ugodnosti in obveznosti tlačanov so bile določene enotno za vso državo. Zemljišče, ki ga je izkoriščal tlačan, je bilo pri zemljiškem upravitelju razdeljeno na tako imenovano "ohišnico" in "grunt", tj. polja in travnike. Kmet, ki je posedoval cel grunt, je bil dolžan vsako leto na gospodarjevi zemlji delati 52 dni z vprego ali 104 dni brez nje. Za polovico, četrtino ali osmino grunta je bilo obvezno delo na gospodarjevi zemlji sorazmerno nižje. Najrevnejši podložniki brez zemlje, ki so imeli hišo, so morali na gospodarjevi zemlji delati 18 dni na leto, tisti brez hiše pa 12 dni. Kmetje so se morali kot goniči tri dni na leto udeležiti lova svojega gospoda, mu dati desetino svojega pridelka in ga oskrbeti z drvi. Za hišo in ohišnico so morali zemljiškemu gospodu plačati najemnino v višini enega goldinarja letno. Poleg desetine so bili kmetje dolžni gospodu dati tudi tako imenovana darila: dve kokoši, dva kopuna, funt masla in 5 ducatov (60) jajc letno. Trideset posestev skupaj je moralo dati eno tele letno. Dajatve v naravi je bilo mogoče zamenjati z denarjem po dogovoru z zemljiškim gospodom.<ref>Ján Tibenský in soavtorji. ''Slovensko''. Zv. ''Dejiny''. Obzor, Bratislava, 1971. str. 395.</ref> Uvedba zemljiških knjig je sprva naletela na izjemno močan odpor ogrskega plemstva. Na Slovaškem se je najbolj upiralo plemstvo v Bratislavski, Nitranski in Hontski županiji. Plemstvo se je sklicevalo na tradicijo, protestiralo proti uvedbi reform in zahtevalo ohranitev obstoječega stanja. Nazadnje je pod vplivom okoliščin in nepopustljivosti cesarice popustilo. Do leta 1774 je bil Terezijanski urbar uveden v vseh ogrskih županijah. ==Sklic== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Marija Terezija]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:1797 v politiki]] thfoe2b8u0p81l2d5wi6cts4hzd09c5 6665497 6665496 2026-04-25T19:30:32Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:1797 v politiki]]; dodal [[Kategorija:1767 v politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665497 wikitext text/x-wiki '''Terezijanski urbar''' je bil odlok [[Marija Terezija|Marije Terezije]] iz leta 1767, ki je po vsej državi enotno urejal odnose med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki. Ideja, ki je Marijo Terezijo vodila k izdaji tega reformnega odloka, je bil njen interes za izboljšanje gospodarskega položaja [[Ogrska|Ogrske]]. K temu naj bi pripomoglo tudi povečanje izterjanih davkov. Za zagotovitev in povečanje slednjih se je dunajski dvor vse bolj zanimal za spremembo statusa svojih podložnikov. Na državnem zboru v letih 1764–1765 je monarhinja zato predlagala, da bi v skladu s takrat s že pozabljenim zakonom iz leta 1723 status svojih podložnikov povsod urejali zemljiški gospodje, pri čemer bi si država pridržala pravico do nadzora in odobravanja. Ogrsko plemstvo je odnos med posestniki in podložniki obravnavalo kot povsem zasebnopravno razmerje in ni nameravalo spremeniti obstoječega stanja. Marija Terezija se je kljub temu odločila za uvedbo sprememb. Dunajski dvor je izkoristil pritožbe podložnikov v nekaterih čezdonavskih županijah, ki so sprožile tudi upore, in jim v letih 1765 in 1766 izdal delne zemljiške knjige. Januarja 1767 je Marija Terezija izdala enoten predpis – Terezijanski urbar. Osnovna značilnost terezijanske zemljiške reforme je bil namen, da se koristi in obveznosti tlačanov do zemljiškega gospoda uskladijo z obsegom zemlje, ki jo je obdeloval. Zemljiški upravitelj je določil tudi najvišjo mejo fevdalne rente. Ugodnosti in obveznosti tlačanov so bile določene enotno za vso državo. Zemljišče, ki ga je izkoriščal tlačan, je bilo pri zemljiškem upravitelju razdeljeno na tako imenovano "ohišnico" in "grunt", tj. polja in travnike. Kmet, ki je posedoval cel grunt, je bil dolžan vsako leto na gospodarjevi zemlji delati 52 dni z vprego ali 104 dni brez nje. Za polovico, četrtino ali osmino grunta je bilo obvezno delo na gospodarjevi zemlji sorazmerno nižje. Najrevnejši podložniki brez zemlje, ki so imeli hišo, so morali na gospodarjevi zemlji delati 18 dni na leto, tisti brez hiše pa 12 dni. Kmetje so se morali kot goniči tri dni na leto udeležiti lova svojega gospoda, mu dati desetino svojega pridelka in ga oskrbeti z drvi. Za hišo in ohišnico so morali zemljiškemu gospodu plačati najemnino v višini enega goldinarja letno. Poleg desetine so bili kmetje dolžni gospodu dati tudi tako imenovana darila: dve kokoši, dva kopuna, funt masla in 5 ducatov (60) jajc letno. Trideset posestev skupaj je moralo dati eno tele letno. Dajatve v naravi je bilo mogoče zamenjati z denarjem po dogovoru z zemljiškim gospodom.<ref>Ján Tibenský in soavtorji. ''Slovensko''. Zv. ''Dejiny''. Obzor, Bratislava, 1971. str. 395.</ref> Uvedba zemljiških knjig je sprva naletela na izjemno močan odpor ogrskega plemstva. Na Slovaškem se je najbolj upiralo plemstvo v Bratislavski, Nitranski in Hontski županiji. Plemstvo se je sklicevalo na tradicijo, protestiralo proti uvedbi reform in zahtevalo ohranitev obstoječega stanja. Nazadnje je pod vplivom okoliščin in nepopustljivosti cesarice popustilo. Do leta 1774 je bil Terezijanski urbar uveden v vseh ogrskih županijah. ==Sklic== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Marija Terezija]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:1767 v politiki]] 5z3895f4o9ft1nbypu09e48ia0tjx6x Ema Kozin 0 601445 6665400 6664758 2026-04-25T13:44:11Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6665400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Boksar |name=Ema Kozin |realname= |nickname=''Princesa'' |weight={{plainlist| *[[polvelterska kategorija]] *[[srednja kategorija]] *[[supervelterska kategorija]]}} |height=174 cm |reach= |style=[[Southpaw stance|Southpaw]] |total=27 |wins=24 |KO=12 |losses=2 |draws=1 |no contests= }} '''Ema Kozin''', [[Slovenci|slovenska]] [[boksar]]ka, * [[2. december]] [[1998]], [[Ljubljana]]. Je nekdanja prvakinja po [[World Boxing Council|WBC]], [[World Boxing Organization|WBO]], WBF, WIBA, IBA, WIBF, GBU, GBC in WBU v polvelterski kategoriji, srednji kategoriji in supervelterski kategoriji. Skupno je v profesionalni karieri v 27-ih dvobojih dosegla 24 zmag, od tega 12 s takojšnjo prekinitvijo. Profesionalno kariero je začela 24. septembra 2016 z zmago proti Ini Milohanić v [[Dvorana Tabor|Dvorani Tabor]].<ref>{{Cite web|last=|first=|date=|title=BoxRec: Ema Kozin vs. Ina Milohanic|url=https://boxrec.com/en/event/739695/2108058|archive-url=|archive-date=|access-date=27 July 2020|website=[[BoxRec]]}}</ref> 16. septembra 2017 je v desetem dvoboju z zmago nad Elene Sikmashvili osvojila naslov [[World Boxing Union|WBU (Nemčija)]].<ref>{{Cite web|last=|first=|date=18 September 2017|title=Ema Kozin na vrhu sveta|url=https://www.24ur.com/sport/borilni-sporti/ema-kozin-na-vrhu-sveta.html|archive-url=|archive-date=|access-date=27 July 2020|website=www.24ur.com}}</ref> 14. oktobra istega leta je v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] z zmago nad Florence Muthoni osvojila naslova [[World Boxing Council|WBC]] in [[World Boxing Federation|WBF]] v srednji kategoriji<ref>{{Cite web|last=|first=|date=19 October 2017|title=Kampfsport-Event in Ljubljana|url=https://www.boxwelt.com/2017/10/profiboxen/kampfsport-event-in-ljubljana/|archive-url=|archive-date=|access-date=28 July 2020|website=Box Welt|language=de}}</ref>, 15. decembra z zmago nad Doro Tollar v [[Banjaluka|Banjaluki]] pa še naslov naslov [[Women's International Boxing Association|WIBA]]. 14. oktobra 2018 je premagala Irais Hernandez v [[München|Münchnu]] za naslov WIBA tudi v supervelterski kategoriji.<ref>{{Cite web|last=Šimnovec|first=Miha|date=14 October 2018|title=Ema Kozin tekmico spravila na rob nokdavna|url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/ema-kozin-tekmico-spravila-na-rob-nokdavna-102449.html|archive-url=|archive-date=|access-date=29 July 2020|website=www.delo.si}}</ref> 5. februarja 2022 je v svoji 23. profesionalni borbi utrpela prvi poraz v karieri proti [[Claressa Shields|Claressi Shields]] v [[Cardiff]]u in izgubila naslov WBF v polvelterski kategoriji, 4. junija istega leta je premagala Szilvio Szabados v [[Aalen]]u in osvojila naslov WBF v polvelterski kategoriji. 18. novembra 2023 je z zmago nad [[Hannah Rankin]] v [[Manchester|Manchestru]] osvojila naslova [[World Boxing Council|WBC]] in [[World Boxing Organization|WBO]] v polvelterski kategoriji<ref>{{cite web|url=https://www.heraldscotland.com/sport/23933019.rankin-suffers-agonising-defeat-bid-become-unified-world-champ/|title=Rankin suffers agonising defeat in bid to become unified world champ|date=18 November 2023 |publisher=The Herald|access-date=2024-05-20}}</ref> ter ju 4. oktobra 2025 po porazu proti [[Cecilia Braekhus|Cecilii Braekhus]] v [[Lillestrøm]]u izgubila.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.co.uk/boxing/story/_/id/46490147/cecilia-braekhus-wins-titles-2nd-weight-class-final-fight|title=Cecilia Braekhus wins titles in 2nd weight class in final fight|publisher=ESPN|accessdate=5 October 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/sport/boxing/articles/c059q7ynmv2o|title=Pioneer Braekhus retires in style by winning more belts|publisher=BBC Sport|accessdate=5 October 2025}}</ref> ==Profesionalni boksarski dvoboji== {{start box}} |- | style="text-align:center;" colspan="9"|'''27 dvobojev''', '''24 zmag''' (12 s prekinitvijo, 12 z odločitvijo), '''2 poraza''', '''1 remi''' |- style="text-align:center; background:#e3e3e3;" | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Št.''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Rez.''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Statistika''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Nasprotnik''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Tip''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Runda (čas)''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Datum''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Lokacija''' | style="border-style:none none solid solid; background:#e3e3e3;"|'''Opombe''' |- |27 |{{no2}}Poraz |{{nowrap|24–2–1}} |align=left|[[Cecilia Braekhus]] |UD |10 |4. oktober 2025 |align=left|{{small|Nova Spektrum, [[Lillestrøm]], Norveška}} |align=left|{{small|Izgubila naslova WBC in WBO v polvelterski kategoriji}} |- |26 |{{yes2}}Zmaga |{{nowrap|24–1–1}} |align=left|[[Hannah Rankin]] |SD |10 |18. november 2023 |align=left|{{small|[[Manchester Arena|AO Arena]], Manchester, Anglija}} |align=left|{{small|Osvojila naslova [[World Boxing Council|WBC]] in [[World Boxing Organization|WBO]] v polvelterski kategoriji}} |- |25 |{{yes2}}Zmaga |23–1–1 |align=left|Timea Belik |UD |10 |24. junij 2023 |align=left|{{small|Sporthalle, Alfdorf, Nemčija}} |align=left|{{small|Zadržala naslov WBF v polvelterski kategoriji}} |- |24 |{{yes2}}Zmaga |22–1–1 |align=left|Szilvia Szabados |TKO |7 (10) |4. junij 2022 |align=left|{{small|Ulrich-Pfeiffer-Halle, Aalen, Nemčija}} |align=left|{{small|Osvojila naslov WBF v polvelterski kategoriji}} |- |23 |{{no2}}Poraz |21–1–1 |align=left|[[Claressa Shields]] |UD |10 |5. februar 2022 |align=left|{{small|[[Cardiff International Arena|Motorpoint Arena Cardiff]], [[Cardiff]], Wales}} |align=left|{{small|Izgubila naslov WBF v srednji kategoriji}} |- |22 |{{yes2}}Zmaga |21–0–1 |align=left|Radana Knežević |TKO |2 (6), {{small|1:12}} |22. maj 2021 |align=left|{{small|Campus Sava, [[Ptuj]], Slovenija}} |align=left| |- |21 |{{yes2}}Zmaga |20–0–1 |align=left|[[Chris Namús]] |UD |10 |17. oktober 2020 |align=left|{{small|CPI Box Club, Donauwörth, Nemčija}} |align=left|{{small|Zadržala naslova WBF in WIBA ter osvojila naslov WBC v srednji kategoriji}} |- |20 |{{yes2}}Zmaga |19–0–1 |align=left|Radana Knezević |KO |1 (6), {{small|1:40}} |15. februar 2020 |align=left|{{small|CPI Box Club, [[Donauwörth]], Nemčija}} |align=left| |- |19 |{{yes2}}Zmaga |18–0–1 |align=left|[[Maria Lindberg]] |UD |10 |6. oktober 2019 |align=left|{{small|[[Arena Stožice]], Ljubljana, Slovenija}} |align=left|{{small|Zadržala naslova WBF in WIBA ter osvojila naslove [[Women's International Boxing Federation|WIBF]], IBA in GBU v supervelterski kategoriji titles}} |- |18 |{{yes2}}Zmaga |17–0–1 |align=left|Edita Karabeg |TKO |3 (8), {{small|0:15}} |23. junij 2019 |align=left|{{small|[[Kaštel Kambelovac]], Hrvaška}} |align=left| |- |17 |{{yes2}}Zmaga |16–0–1 |align=left|Sanna Turunen |UD |10 |23. marec 2019 |align=left|{{small|[[Arena Ludwigsburg|MHPArena]], [[Ludwigsburg]], Nemčija}} |align=left|{{small|Zadržala naslov WIBA in osvojila naslov WBF v supervelterski kategoriji}} |- |16 |{{yes2}}Zmaga |15–0–1 |align=left|Irais Hernandez |UD |10 |14. oktober 2018 |align=left|{{small|Technikum, [[München]], Nemčija}} |align=left|{{small|Osvojila naslov WIBA v supervelterski kategoriji}} |- |15 |{{draw}}Neodločeno |14–0–1 |align=left|Irais Hernandez |SD |10 |8. september 2018 |align=left|{{small|[[Arena Zagreb]], [[Zagreb]], Hrvaška}} |align=left|{{small|Za naslova [[WBC Silver]] in WBF v supervelterski kategoriji}} |- |14 |{{yes2}}Zmaga |14–0 |align=left|Eva Bajić |{{abbr|SD|Z večinsko odločitvijo}} |10 |8. julij 2018 |align=left|{{small|Morrison's Pub, Budimpešta, Madžarska}} |align=left|{{small|Zadržala naslova WBF in WIBA v srednji kategoriji}} |- |13 |{{yes2}}Zmaga |13–0 |align=left|Eva Bajić |KO |5 (10), {{small|2:00}} |16. marec 2018 |align=left|{{small|[[Remington Park]], [[Oklahoma City]], [[Oklahoma]], ZDA}} |align=left|{{small|Zadržala naslova WBF in WIBA ter osvojila naslov [[Global Boxing Council|GBC]] v srednji kategoriji}} |- |12 |{{yes2}}Zmaga |12–0 |align=left|Dora Tollar |TKO |3 (10) |15. december 2017 |align=left|{{small|[[Banjaluka]], Bosna in Hercegovina}} |align=left|{{small|Osvojila naslov [[Women's International Boxing Association|WIBA]] v srednji kategoriji}} |- |11 |{{yes2}}Zmaga |11–0 |align=left|Florence Muthoni |UD |10 |14. oktober 2017 |align=left|{{small|[[Hala Tivoli]], [[Ljubljana]], Slovenija}} |align=left|{{small|Osvojila naslova [[World Boxing Council|WBC]] in [[World Boxing Federation|WBF]] v srednji kategoriji}} |- |10 |{{yes2}}Zmaga |10–0 |align=left|Elene Sikmashvili |UD |10 |16. september 2017 |align=left|{{small|Sound Factory, [[Gersthofen]], Nemčija}} |align=left|{{small|Osvojila naslov [[World Boxing Union|WBU (Nemčija)]] v srednji kategoriji}} |- |9 |{{yes2}}Zmaga |9–0 |align=left|Divna Vujanović |PTS |8 |12. avgust 2017 |align=left|{{small|[[Mala Buna]], Hrvaška}} |align=left| |- |8 |{{yes2}}Zmaga |8–0 |align=left|Jelena Drakulić |TKO |4 (6) |11. junij 2017 |align=left|{{small|Rákoscsaba Művelődési Központ, Budimpešta, Madžarska}} |align=left| |- |7 |{{yes2}}Zmaga |7–0 |align=left|Divna Vujanović |{{abbr|PTS|Z odločitvijo}} |6 |13. maj 2017 |align=left|{{small|Kampfsportcenter, [[St. Gallen]], Švica}} |align=left| |- |6 |{{yes2}}Zmaga |6–0 |align=left|Ivana Mirkov |TKO |4 (6), {{small|0:20}} |1. april 2017 |align=left|{{small|Markthalle, [[Burgdorf, Švica|Burgdorf]], Švica}} |align=left| |- |5 |{{yes2}}Zmaga |5–0 |align=left|Dalia Vasarhelyi |{{abbr|TKO|S tehnično prekinitvijo}} |1 (4), {{small|1:59}} |12. marec 2017 |align=left|{{small|Community Hall, Kistarcsa, Madžarska}} |align=left| |- |4 |{{yes2}}Zmaga |4–0 |align=left|Klaudia Vigh |KO |3 (4), {{small|0:39}} |4. marec 2017 |align=left|{{small|ASV Halle, [[Dachau, Bavarska|Dachau]], Nemčija}} |align=left| |- |3 |{{yes2}}Zmaga |3–0 |align=left|Jelena Drakulić |KO |2 (4) |11. februar 2017 |align=left|{{small|Community Hall, [[Kistarcsa]], Madžarska}} |align=left| |- |2 |{{yes2}}Zmaga |2–0 |align=left|Sanja Ristić |{{abbr|KO|S takojšnjo prekinitvijo}} |1 (4), {{small|1:35}} |22. januar 2017 |align=left|{{small|Diadal úti ált. iskola, [[Budimpešta]], Madžarska}} |align=left| |- |1 |{{yes2}}Zmaga |1–0 |align=left|Ina Milohanić |{{abbr|UD|Z enoglasno odločitvijo}} |4 |24. september 2016 |align=left|{{small|[[Dvorana Tabor]], [[Maribor]], Slovenija}} |align=left| |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o boksarju}} {{DEFAULTSORT:Kozin, Ema}} [[Kategorija:Slovenski boksarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]] ntz5cemms6l6p59foe0m52awfz1mehn Ferenc Krausz 0 601493 6665742 6665258 2026-04-26T08:39:31Z Yerpo 8417 + 6665742 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik |field = [[optična fizika]] |doctoral_advisor = [[Arnold Schmidt]] |alma_mater = [[Tehniška univerza v Budimpešti]]<br/>[[Tehniška univerza na Dunaju]] |workplaces = [[Tehniška univerza na Dunaju]]<br/>[[Univerza v Münchnu]]<br/>[[Univerza v Hong Kongu]] |awards = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] <small>(2023)</small><br/> [[Wolfova nagrada za fiziko]] <small>(2024)</small> }} '''Ferenc Krausz''', [[Madžari|madžarsko]]-[[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[17. maj]] [[1962]], [[Mór]], [[Madžarska]]. Velja za pionirja področja atosekundne fizike – uporabe pulzov svetlobe v rangu dolžine nekaj deset do nekaj sto [[atosekunda|atosekund]] (atosekunda je 10<sup>-18</sup> s) za opazovanje gibanja [[atom]]ov in [[elektron]]ov. Za to delo je s francoskima raziskovalcema [[Pierre Agostini|Pierrom Agostinijem]] in [[Anne L'Huillier]] leta 2023 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]].<ref name="nob">{{navedi nobelprize.org |področje=fizika |leto=2023 |accessdate=2026-04-25 }}</ref> == Zgodnje življenje == Po končani srednji šoli je vpisal študij [[teoretična fizika|teoretične fizike]] na [[Univerza v Budimpešti|Univerzi v Budimpešti]], diplomiral pa je leta 1985 na [[Tehniška univerza v Budimpešti|Tehniški univerzi v Budimpešti]] iz elektroinženirstva. Nato je odšel na doktorski študij na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]], kjer je leta 1991 pridobil doktorat iz [[laser]]ske fizike.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Ference-Krausz |title=Ferenc Krausz |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-04-26}}</ref> Njegov mentor je bil Arnold Schmidt.<ref name="FWF">{{navedi splet |title=Ferenc Krausz |publisher=Avstrijski znanstveni sklad |date=2001-09-08 |url=https://www.fwf.ac.at/en/discover/discoveries/ferenc-krausz |access-date=2026-04-26}}</ref> == Delo == Po doktoratu je leta 1993 pridobil [[docent]]uro na Tehniški univerzi na Dunaju in do leta 1999 napredoval do rednega profesorja. Pridobil je financiranje Avstrijskega znanstvenega sklada za vzpostavitev raziskovalne skupine in se lotil študija področja izredno kratkih pulzov laserske svetlobe, teoretsko zasnovo za katerega je razvila L'Huillier. Leta 1997 je s kolegi opisal metodo generiranje pulzov z dolžino v rangu nekaj [[femtosekunda|femtosekund]].<ref name="FWF"/> Naslednji preboj so dosegli leta 2001, ko so uporabili pojav visokoharmoničnega generiranja: višje resonančne frekvence [[infrardeč]]ega laserskega žarka ob prehodu skozi močno [[Ionizacija|ioniziran]] [[Žlahtni plin|žlahtni plin]] izbijajo [[elektron]]e iz orbital atomov plina, ki ob prehodu nazaj v nižjo orbitalo oddajo [[kvant]] svetlobe. Te kvante z atosekundnim rangom dolžine je možno s kombiniranjem resonančnih frekvenc nadzorovano proizvajati in meriti.<ref name="brit"/><ref name="FWF"/> == Priznanja == Nobelovo nagrado za fiziko si je razdelil z Anne L'Huillier, ki je prispevala teoretsko zasnovo tehnike, in Pierrom Agostinijem, ki je skoraj istočasno s Krauszem razvil metodo generiranja atosekundnih pulzov svetlobe.<ref name="nob"/><ref name="brit"/><ref name="FWF"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://attoworld.de/ Attoworld.de] – spletna stran Krauszove skupine za atosekundno fiziko * {{cite journal |last1=Krausz |first1=Ferenc |last2=Ivanov |first2=Misha |title=Attosecond physics |journal=Reviews of Modern Physics |volume=81 |issue=1 |date=2009-02-02 |issn=0034-6861 |doi=10.1103/RevModPhys.81.163 |pages=163–234 |url=http://www.attoworld.de/Documents/papers/Reviews_of_Modern_Physics/RMP81_2009.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923180002/http://www.attoworld.de/Documents/papers/Reviews_of_Modern_Physics/RMP81_2009.pdf |archive-date=2015-09-23 |url-status=dead}} – pregled atosekundne fizike {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Wolfova nagrada za fiziko}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krausz, Ferenc}} [[Kategorija:Avstrijski fiziki]] [[Kategorija:Avstrijski akademiki]] [[Kategorija:Madžarski fiziki]] [[Kategorija:Madžarski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze v Budimpešti]] [[Kategorija:Doktorirali na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za fiziko]] onewfsppapbgwi7qdt4ufgiqxdl9ag8 6665744 6665742 2026-04-26T08:43:45Z Yerpo 8417 + 6665744 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik |field = [[optična fizika]] |doctoral_advisor = [[Arnold Schmidt]] |alma_mater = [[Tehniška univerza v Budimpešti]]<br/>[[Tehniška univerza na Dunaju]] |workplaces = [[Tehniška univerza na Dunaju]]<br/>[[Univerza v Münchnu]]<br/>[[Univerza v Hong Kongu]] |awards = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] <small>(2023)</small><br/> [[Wolfova nagrada za fiziko]] <small>(2024)</small> }} '''Ferenc Krausz''', [[Madžari|madžarsko]]-[[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[17. maj]] [[1962]], [[Mór]], [[Madžarska]]. Velja za pionirja področja atosekundne fizike – uporabe pulzov svetlobe v rangu dolžine nekaj deset do nekaj sto [[atosekunda|atosekund]] (atosekunda je 10<sup>-18</sup> s) za opazovanje gibanja [[atom]]ov in [[elektron]]ov. Za to delo je s francoskima raziskovalcema [[Pierre Agostini|Pierrom Agostinijem]] in [[Anne L'Huillier]] leta 2023 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]].<ref name="nob">{{navedi nobelprize.org |področje=fizika |leto=2023 |accessdate=2026-04-25 }}</ref> == Zgodnje življenje == Po končani srednji šoli je vpisal študij [[teoretična fizika|teoretične fizike]] na [[Univerza v Budimpešti|Univerzi v Budimpešti]], diplomiral pa je leta 1985 na [[Tehniška univerza v Budimpešti|Tehniški univerzi v Budimpešti]] iz elektroinženirstva. Nato je odšel na doktorski študij na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]], kjer je leta 1991 pridobil doktorat iz [[laser]]ske fizike.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Ference-Krausz |title=Ferenc Krausz |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-04-26}}</ref> Njegov mentor je bil Arnold Schmidt.<ref name="FWF">{{navedi splet |title=Ferenc Krausz |publisher=Avstrijski znanstveni sklad |date=2001-09-08 |url=https://www.fwf.ac.at/en/discover/discoveries/ferenc-krausz |access-date=2026-04-26}}</ref> == Delo == Po doktoratu je leta 1993 pridobil [[docent]]uro na Tehniški univerzi na Dunaju in do leta 1999 napredoval do rednega profesorja. Pridobil je financiranje Avstrijskega znanstvenega sklada za vzpostavitev raziskovalne skupine in se lotil študija področja izredno kratkih pulzov laserske svetlobe, teoretsko zasnovo za katerega je razvila L'Huillier. Leta 1997 je s kolegi opisal metodo generiranje pulzov z dolžino v rangu nekaj [[femtosekunda|femtosekund]].<ref name="FWF"/> Naslednji preboj so dosegli leta 2001, ko so uporabili pojav visokoharmoničnega generiranja: višje resonančne frekvence [[infrardeč]]ega laserskega žarka ob prehodu skozi močno [[Ionizacija|ioniziran]] [[Žlahtni plin|žlahtni plin]] izbijajo [[elektron]]e iz orbital atomov plina, ki ob prehodu nazaj v nižjo orbitalo oddajo [[kvant]] svetlobe. Te kvante z atosekundnim rangom dolžine je možno s kombiniranjem resonančnih frekvenc nadzorovano proizvajati in meriti.<ref name="brit"/><ref name="FWF"/> == Zasebno življenje == Krausz je poročen in ima dva otroka.<ref>{{navedi splet |title=Ferenc Krausz |website=Lindau Nobel Mediatheque |date=2026-04-16 |url=https://mediatheque.lindau-nobel.org/laureates/krausz/cv |access-date=2026-04-26}}</ref> Ima dvojno, madžarsko-avstrijsko državljanstvo.<ref name="FWF"/> == Priznanja == Nobelovo nagrado za fiziko si je razdelil z Anne L'Huillier, ki je prispevala teoretsko zasnovo tehnike, in Pierrom Agostinijem, ki je skoraj istočasno s Krauszem razvil metodo generiranja atosekundnih pulzov svetlobe.<ref name="nob"/><ref name="brit"/><ref name="FWF"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://attoworld.de/ Attoworld.de] – spletna stran Krauszove skupine za atosekundno fiziko * {{cite journal |last1=Krausz |first1=Ferenc |last2=Ivanov |first2=Misha |title=Attosecond physics |journal=Reviews of Modern Physics |volume=81 |issue=1 |date=2009-02-02 |issn=0034-6861 |doi=10.1103/RevModPhys.81.163 |pages=163–234 |url=http://www.attoworld.de/Documents/papers/Reviews_of_Modern_Physics/RMP81_2009.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923180002/http://www.attoworld.de/Documents/papers/Reviews_of_Modern_Physics/RMP81_2009.pdf |archive-date=2015-09-23 |url-status=dead}} – pregled atosekundne fizike {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Wolfova nagrada za fiziko}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krausz, Ferenc}} [[Kategorija:Avstrijski fiziki]] [[Kategorija:Avstrijski akademiki]] [[Kategorija:Madžarski fiziki]] [[Kategorija:Madžarski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze v Budimpešti]] [[Kategorija:Doktorirali na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za fiziko]] prnenvene32dkcbad96p641zvg1rjz5 6665799 6665744 2026-04-26T11:06:36Z Yerpo 8417 končano 6665799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |field = [[optična fizika]] |doctoral_advisor = [[Arnold Schmidt]] |alma_mater = [[Univerza v Budimpešti]]<br/>[[Tehniška univerza v Budimpešti]]<br/>[[Tehniška univerza na Dunaju]] |workplaces = [[Tehniška univerza na Dunaju]]<br/>[[Univerza v Münchnu]]<br/>[[Univerza v Hong Kongu]] |awards = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] <small>(2023)</small><br/> [[Wolfova nagrada za fiziko]] <small>(2024)</small> }} '''Ferenc Krausz''', [[Madžari|madžarsko]]-[[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[17. maj]] [[1962]], [[Mór]], [[Madžarska]]. Velja za pionirja področja atosekundne fizike – uporabe pulzov svetlobe v rangu dolžine nekaj deset do nekaj sto [[atosekunda|atosekund]] (atosekunda je 10<sup>-18</sup> s) za opazovanje gibanja [[atom]]ov in [[elektron]]ov. Za to delo je s francoskima raziskovalcema [[Pierre Agostini|Pierrom Agostinijem]] in [[Anne L'Huillier]] leta 2023 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]].<ref name="nob">{{navedi nobelprize.org |področje=fizika |leto=2023 |accessdate=2026-04-25 }}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje življenje === Za fiziko se je navdušil že v osnovni šoli, kjer sta bila njegova vzornika [[Károly Simonyi]] in [[György Marx]]. Po končani srednji šoli je vpisal študij [[teoretična fizika|teoretične fizike]] na [[Univerza v Budimpešti|Univerzi v Budimpešti]] in diplomiral leta 1985, hkrati je pridobil tudi diplomo iz elektroinženirstva na [[Tehniška univerza v Budimpešti|Tehniški univerzi v Budimpešti]].<ref name="BT">{{navedi novice |last=Leitner |first=Attila |title=Hungarian physicist Ferenc Krausz, 2 others win joint Nobel Prize in Physics |website=The Budapest Times |date=2023-10-03 |url=https://www.budapesttimes.hu/hungary/hungarian-born-physicist-ferenc-krausz-2-others-win-joint-nobel-prize-in-physics/ |access-date=2026-04-26}}</ref> Nato je odšel na doktorski študij na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]], kjer je leta 1991 pridobil doktorat iz [[laser]]ske fizike.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Ference-Krausz |title=Ferenc Krausz |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-04-26}}</ref> Njegov mentor je bil Arnold Schmidt.<ref name="FWF">{{navedi splet |title=Ferenc Krausz |publisher=Avstrijski znanstveni sklad |date=2001-09-08 |url=https://www.fwf.ac.at/en/discover/discoveries/ferenc-krausz |access-date=2026-04-26}}</ref> === Delo in akademska kariera === Po doktoratu je leta 1993 pridobil [[docent]]uro na Tehniški univerzi na Dunaju (TUW) in tam do leta 1999 napredoval do rednega profesorja. Pridobil je financiranje Avstrijskega znanstvenega sklada za vzpostavitev raziskovalne skupine in se lotil študija področja izredno kratkih pulzov laserske svetlobe, teoretsko zasnovo za katerega je razvila L'Huillier. Leta 1997 je s kolegi opisal metodo generiranja pulzov z dolžino v rangu nekaj [[femtosekunda|femtosekund]].<ref name="FWF"/> Leta 2000 je postal direktor Centra za napredne svetlobne vire na TUW. Glavni preboj so v njegovi skupini dosegli leta 2001, ko so uporabili pojav visokoharmoničnega generiranja: višje resonančne frekvence [[infrardeč]]ega laserskega žarka ob prehodu skozi močno [[Ionizacija|ioniziran]] [[Žlahtni plin|žlahtni plin]] izbijajo [[elektron]]e iz orbital atomov plina, ki ob prehodu nazaj v nižjo orbitalo oddajo [[kvant]] svetlobe. Te kvante z atosekundnim rangom dolžine je možno s kombiniranjem resonančnih frekvenc nadzorovano proizvajati.<ref name="brit"/><ref name="FWF"/> Nato se je leta 2003 preselil v Nemčijo in postal direktor Inštituta Maxa Plancka za kvantno optiko v [[Garching]]u. Naslednje leto je postal profesor eksperimentalne fizike na [[Univerza v Münchnu|Univerzi v Münchnu]]. Naslednji raziskovalni korak je bil razvoj detektorja z laserjem vzbujenih kvantov svetlobe za karakterizacijo elektronske dinamike znotraj atomov, nato pa so se v skupini lotili uporabe nove tehnologije v medicinske namene – razvijajo metodo »prstnih odtisov« elektronskih polj [[biomolekula|biomolekul]] v vzorcih [[kri|krvi]] za hitro diagnostiko bolezni, kot sta [[rak (bolezen)|rak]] in [[diabetes]].<ref name="FWF"/><ref name="BT"/> === Zasebno življenje === Krausz je poročen in ima dva otroka.<ref>{{navedi splet |title=Ferenc Krausz |website=Lindau Nobel Mediatheque |date=2026-04-16 |url=https://mediatheque.lindau-nobel.org/laureates/krausz/cv |access-date=2026-04-26}}</ref> Ima dvojno, madžarsko-avstrijsko državljanstvo.<ref name="FWF"/> == Priznanja == Za svoje delo je prejel več vidnejših nagrad v fiziki. Avstrijski znanstveni sklad mu je leta 2002 podelil Wittgensteinovo nagrado oz. projektna sredstva za nadaljnje raziskave.<ref name="FWF"/> Leta 2012 je prejel viteški križec madžarskega reda za zasluge, naslednje leto je bil prejemnik mednarodne nagrade za znanost kralja Faisala in leta 2019 še medalje Vladilena Letohova, ki jo podeljujeta Evropsko fizikalno društvo in [[Ruska akademija znanosti]]. Leta 2022 je prejel še [[Wolfova nagrada za fiziko|Wolfovo nagrado za fiziko]]. Nobelovo nagrado za fiziko leta 2023 si je razdelil z Anne L'Huillier, ki je prispevala teoretsko zasnovo metode generiranja atosekundnih pulzov svetlobe, in Pierrom Agostinijem, ki je skoraj istočasno s Krauszem razvil metodo.<ref name="nob"/><ref name="brit"/><ref name="FWF"/><ref name="BT"/> Leta 2003 je postal član [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademije znanosti]], leta 2007 pa še zunanji član [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]. Tehniška univerza v Budimpešti mu je podelila častni doktorat. <ref name="BT"/> Poleg tega je član Ruske akademije znanosti in [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]].<ref name="brit"/> Režiser Gábor István Kiss je o njegovem življenju in znanstveni poti posnel dokumentarni film ''Az elektronok nyomában'' (''Po stopinjah elektronov'', 2024).<ref name="w363">{{cite web |title=Ferenc Krausz – Capturing the Electrons |website=NFI |url=https://nfi.hu/en/world-sales/ferenc-krausz-capturing-the-electrons.html |access-date=2026-04-26}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://attoworld.de/ Attoworld.de] – spletna stran Krauszove skupine za atosekundno fiziko * {{cite journal |last1=Krausz |first1=Ferenc |last2=Ivanov |first2=Misha |title=Attosecond physics |journal=Reviews of Modern Physics |volume=81 |issue=1 |date=2009-02-02 |issn=0034-6861 |doi=10.1103/RevModPhys.81.163 |pages=163–234 |url=http://www.attoworld.de/Documents/papers/Reviews_of_Modern_Physics/RMP81_2009.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923180002/http://www.attoworld.de/Documents/papers/Reviews_of_Modern_Physics/RMP81_2009.pdf |archive-date=2015-09-23 |url-status=dead}} – pregled atosekundne fizike {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Wolfova nagrada za fiziko}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krausz, Ferenc}} [[Kategorija:Avstrijski fiziki]] [[Kategorija:Avstrijski akademiki]] [[Kategorija:Madžarski fiziki]] [[Kategorija:Madžarski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Budimpešti]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze v Budimpešti]] [[Kategorija:Doktorirali na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za fiziko]] [[Kategorija:Člani Avstrijske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Ruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] 35fefdnbg84gtzxsjwzvrkyyeyiz5vw Festival slovenskega filma 2000 0 601495 6665396 6665213 2026-04-25T13:34:25Z Anzet 118843 /* Festivalska ekipa */ 6665396 wikitext text/x-wiki '''3. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 30. marca do 1. aprila 2000 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktorica festivala: Živa Emeršič Mali * svet festivala: Janez Lombergar ([[RTV Slovenija]]), [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), [[Silvan Furlan]] (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * strokovna žirija: Tomislav Kurelec, [[Janja Vidmar]], [[Janez Burger]] * selektor festivala: [[Matjaž Zajec]] * programski TV koordinator: Marko Poeschl ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Tomislav Pinter (''[[Mokuš]]'') * nagrada Društva slovenskih filmskih kritikov: ''[[Porno film]]'' (r. [[Damjan Kozole]]) * nagrade Jožeta Babiča: ** najboljša kamera: Andrej Lupinc (''Kip – Jakov Brdar'') ** najboljši režiser: Boštjan Mašera (''Še dobro'') ** priznanje za avtorski pogled: [[Alma Granič Lapajne]] (''Arija iz druge sobe – portret Emerika Bernarda'') * [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|nagrada Metoda Badjura (tudi nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]]: [[Jane Kavčič]] * nagrada občinstva: ''Porno film'' (r. Damjan Kozole) * nagrade revije Stop: ** igralec leta: Matjaž Latin (''Porno film'') ** igralka leta: Natalija Danilova (''Porno film'') ** obetaven igralec leta: [[Primož Petkovšek]] (''Porno film'') ** obetavna igralka leta: Karmen Rupnik (''[[Jebiga]]'') * najboljša fotografija: Tomislav Pinter (''Mokuš'') * najboljša montaža: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Dom svobode'') * najboljša režija: Srđan Vuletić (''Hop, Skip & Jump'') * najboljša scenografija: Matjaž Pavlovec, Milan Zornik (''Mokuš'') * najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba, čisti ljudje]]'' (r. [[Maja Weiss]], [[Tomo Križnar]]) * najboljši celovečerni film: ''Porno film'' (r. Damjan Kozole) * najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''Hop, Skip & Jump'' (r. Srđan Vuletić) * najboljši scenarij: Zdravko Barišić (''Hop, Skip & Jump'') * najboljši študentski film: ''Kaj bi še rad?'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * posebne pohvale in priznanja: ** ''Predor'' (r. [[Hanna A. W. Slak]]) ** ''Portreta z ozadjem'' (r. Amir Muratović) ** ''Večerja'' (r. Koni Steinbacher) ** za režijo masovnih scen: [[Peter Zobec]] (''[[Nepopisan list]]'', ''Mokuš'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/101/3-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=3. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Jebiga]]'' || [[Miha Hočevar]] |- | ''[[Mokuš]]'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''[[Nepopisan list]]'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Poker (film)|Poker]]'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''[[Porno film]]'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''[[V petek zvečer]]'' || [[Danijel Sraka]] |- | colspan="2" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>'''Posebna projekcija'''</small> |- | ''Kam pluje ta ladja <small>/ Kud plovi ovaj brod</small>''{{efn|Slovenska manjšinska koprodukcija.}} || Želimir Žilnik |} {{seznam opomb}} ===Kratki igrani filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Dom svobode'' || Sašo Podgoršek |- | ''Duhovi jezdecev nad oblaki <small>/ Ghost Riders in the Sky</small>'' || Harry Rag |- | ''Hop, Skip & Jump'' || Srđan Vuletić |- | ''Indus.mat'' || [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] |- | ''Jezni'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Kreplje na Krasu'' || [[Dario Frandolič]] |- | ''Lesi se vrača'' || Jan Zakonjšek |- | ''Samota v dvoje: večer'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[Svobodna si. Odloči se|Svobodna si. Odloči se.]]'' || [[Miha Mazzini]] |- | ''Se(c)kret'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''Z-film'' || Katarina Starič Nikolov |} ===Kratki animirani filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Euforija'' || Grega Mastnak |- | ''Kako se znebiš Mačota'' || [[Marjan Manček]] |- | ''Križišče 2'' || Miloš Radosavljevič, [[Franci Slak]] |- | ''Ljubljana Frame by Frame'' || Željko Ivančič |- | ''Pozabljene knjige naših babic: Mojca Pokrajculja'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Večerja'' || Koni Steinbacher |- | ''Vesela hišica'' || [[Kajetan Čop]], [[Alice Čop]] |} ===Dokumentarni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Arija iz druge sobe – portret Emerika Bernarda'' || [[Alma Granič Lapajne]] |- | ''Chubby was here – Šumiju v slovo'' || [[Karpo Godina]] |- | ''Club andino esloveno'' || Marjeta Keršič Svetel |- | ''Človek v šipi – portret Petra Božiča'' || [[Vinko Möderndorfer]] |- | ''Dih besede – portret Tomaža Pengova'' || Mišo Čadež |- | ''Izgubljena formula Janeza Puharja'' || Pavel Grzinčič |- | ''Kip – Jakov Brdar'' || Andrej Lupinc |- | ''Kjer pršijo megle'' || [[Igor Likar]] |- | ''Legionarjeva pripoved'' || Igor Pediček |- | ''Mož brez posebnosti – portret Janeza Gradišnika'' || Helena Koder |- | ''Nebotičnik'' || [[Tugo Štiglic]] |- | ''Niso letele ptice'' || Nadja Velušček, Anja Medved |- | ''Opisni poželjivec – portret Draga Jančarja'' || Slavko Hren |- | ''Pojoči kamenčki'' || Zoran Lesič |- | ''Portreta z ozadjem'' || Amir Muratović |- | ''Skozi zrak'' || Peter Braatz <small>(Harry Rag)</small> |- | ''Slovenija odkod lepote tvoje?'' || [[Dušan Povh]] |- | ''Štanjel – večnost kamnitega trenutka'' || [[Jani Virk]] |- | ''Zadnji utrip'' || [[Matjaž Fistravec]] |} ===Filmi študentk in študentov AGRFT=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Cesta'' || Arne Brejc || rowspan=8|igrani filmi |- | ''Jezero'' || Boštjan Mašera |- | ''Kaj bi še rad?'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Noč v hotelu'' || Blaž Švent |- | ''Predor'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Ščetka'' || Arne Brejc |- | ''Tišina pred nevihto'' || [[Klemen Dvornik]] |- | ''Vrt'' || Siena Krušič |- | ''Deseti planet'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan="3" |dokumentarni filmi |- | ''Podobe mesta'' || Jurij Gruden |- | ''V tranzitu'' || Dražen Štader |- | ''Krt v vrtcu'' || Varja Močnik || rowspan=8|TV etude |- | ''Menjava kož'' || Blaž Švent |- | ''Ponedeljkov stric'' || Boštjan Mašera |- | ''Režiserjeva izbira'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Scenarij'' || Siena Krušič |- | ''Ukinjena proga'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Veter'' || Siena Krušič |- | ''Vojna zvezdič'' || Klemen Dvornik |} ===Nove sile=== * ''Eksperimentalec – ekspert za eksperimente, hkrati pa še talec'' (r. Kolja Saksida) ;Izbor filmov s 4. Festivala neodvisnega filma in videa {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Tota trgatev'' || Franc Kopič |- | ''Karavane'' || [[Janez Kosmač]] |- | ''Pavle'' || Andrej Štular |- | ''Jutro, poldne in večer'' || Tone Rački |- | ''Sijaj navadnega dne'' || Miha Peče |- | ''Sorodniki in prijatelji'' || Miha Peče |- | ''Laute'' || Petra Stare, Andrej Štular |- | ''Vse mine, mine'' || Tone Rački |} ===TV nanizanki=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Peta hiša na levi: Družinska zabava'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''[[Vrtičkarji|Vrtičkarji: Šah]]'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |} ===V zadnjem trenutku=== * ''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba, čisti ljudje]]'' (r. [[Tomo Križnar]], [[Maja Weiss]]) ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Pohar, Nejc (ur.) |year=2000 |title=Katalog 3. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416779 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2000 v Sloveniji]] [[Kategorija:2000 v filmu]] 3g3r3x6ekykvykmxyndg8us7y9bk07x 6665403 6665396 2026-04-25T14:07:02Z Anzet 118843 /* Kratki igrani filmi */ 6665403 wikitext text/x-wiki '''3. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 30. marca do 1. aprila 2000 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktorica festivala: Živa Emeršič Mali * svet festivala: Janez Lombergar ([[RTV Slovenija]]), [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), [[Silvan Furlan]] (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * strokovna žirija: Tomislav Kurelec, [[Janja Vidmar]], [[Janez Burger]] * selektor festivala: [[Matjaž Zajec]] * programski TV koordinator: Marko Poeschl ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Tomislav Pinter (''[[Mokuš]]'') * nagrada Društva slovenskih filmskih kritikov: ''[[Porno film]]'' (r. [[Damjan Kozole]]) * nagrade Jožeta Babiča: ** najboljša kamera: Andrej Lupinc (''Kip – Jakov Brdar'') ** najboljši režiser: Boštjan Mašera (''Še dobro'') ** priznanje za avtorski pogled: [[Alma Granič Lapajne]] (''Arija iz druge sobe – portret Emerika Bernarda'') * [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|nagrada Metoda Badjura (tudi nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]]: [[Jane Kavčič]] * nagrada občinstva: ''Porno film'' (r. Damjan Kozole) * nagrade revije Stop: ** igralec leta: Matjaž Latin (''Porno film'') ** igralka leta: Natalija Danilova (''Porno film'') ** obetaven igralec leta: [[Primož Petkovšek]] (''Porno film'') ** obetavna igralka leta: Karmen Rupnik (''[[Jebiga]]'') * najboljša fotografija: Tomislav Pinter (''Mokuš'') * najboljša montaža: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Dom svobode'') * najboljša režija: Srđan Vuletić (''Hop, Skip & Jump'') * najboljša scenografija: Matjaž Pavlovec, Milan Zornik (''Mokuš'') * najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba, čisti ljudje]]'' (r. [[Maja Weiss]], [[Tomo Križnar]]) * najboljši celovečerni film: ''Porno film'' (r. Damjan Kozole) * najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''Hop, Skip & Jump'' (r. Srđan Vuletić) * najboljši scenarij: Zdravko Barišić (''Hop, Skip & Jump'') * najboljši študentski film: ''Kaj bi še rad?'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * posebne pohvale in priznanja: ** ''Predor'' (r. [[Hanna A. W. Slak]]) ** ''Portreta z ozadjem'' (r. Amir Muratović) ** ''Večerja'' (r. Koni Steinbacher) ** za režijo masovnih scen: [[Peter Zobec]] (''[[Nepopisan list]]'', ''Mokuš'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/101/3-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=3. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Jebiga]]'' || [[Miha Hočevar]] |- | ''[[Mokuš]]'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''[[Nepopisan list]]'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Poker (film)|Poker]]'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''[[Porno film]]'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''[[V petek zvečer]]'' || [[Danijel Sraka]] |- | colspan="2" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>'''Posebna projekcija'''</small> |- | ''Kam pluje ta ladja <small>/ Kud plovi ovaj brod</small>''{{efn|Slovenska manjšinska koprodukcija.}} || Želimir Žilnik |} {{seznam opomb}} ===Kratki igrani filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Dom svobode'' || Sašo Podgoršek |- | ''Duhovi jezdecev nad oblaki <small>/ Ghost Riders in the Sky</small>'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |- | ''Hop, Skip & Jump'' || Srđan Vuletić |- | ''Indus.mat'' || [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] |- | ''Jezni'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Kreplje na Krasu'' || [[Dario Frandolič]] |- | ''Lesi se vrača'' || Jan Zakonjšek |- | ''Samota v dvoje: večer'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[Svobodna si. Odloči se|Svobodna si. Odloči se.]]'' || [[Miha Mazzini]] |- | ''Se(c)kret'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''Z-film'' || Katarina Starič Nikolov |} ===Kratki animirani filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Euforija'' || Grega Mastnak |- | ''Kako se znebiš Mačota'' || [[Marjan Manček]] |- | ''Križišče 2'' || Miloš Radosavljevič, [[Franci Slak]] |- | ''Ljubljana Frame by Frame'' || Željko Ivančič |- | ''Pozabljene knjige naših babic: Mojca Pokrajculja'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Večerja'' || Koni Steinbacher |- | ''Vesela hišica'' || [[Kajetan Čop]], [[Alice Čop]] |} ===Dokumentarni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Arija iz druge sobe – portret Emerika Bernarda'' || [[Alma Granič Lapajne]] |- | ''Chubby was here – Šumiju v slovo'' || [[Karpo Godina]] |- | ''Club andino esloveno'' || Marjeta Keršič Svetel |- | ''Človek v šipi – portret Petra Božiča'' || [[Vinko Möderndorfer]] |- | ''Dih besede – portret Tomaža Pengova'' || Mišo Čadež |- | ''Izgubljena formula Janeza Puharja'' || Pavel Grzinčič |- | ''Kip – Jakov Brdar'' || Andrej Lupinc |- | ''Kjer pršijo megle'' || [[Igor Likar]] |- | ''Legionarjeva pripoved'' || Igor Pediček |- | ''Mož brez posebnosti – portret Janeza Gradišnika'' || Helena Koder |- | ''Nebotičnik'' || [[Tugo Štiglic]] |- | ''Niso letele ptice'' || Nadja Velušček, Anja Medved |- | ''Opisni poželjivec – portret Draga Jančarja'' || Slavko Hren |- | ''Pojoči kamenčki'' || Zoran Lesič |- | ''Portreta z ozadjem'' || Amir Muratović |- | ''Skozi zrak'' || Peter Braatz <small>(Harry Rag)</small> |- | ''Slovenija odkod lepote tvoje?'' || [[Dušan Povh]] |- | ''Štanjel – večnost kamnitega trenutka'' || [[Jani Virk]] |- | ''Zadnji utrip'' || [[Matjaž Fistravec]] |} ===Filmi študentk in študentov AGRFT=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Cesta'' || Arne Brejc || rowspan=8|igrani filmi |- | ''Jezero'' || Boštjan Mašera |- | ''Kaj bi še rad?'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Noč v hotelu'' || Blaž Švent |- | ''Predor'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Ščetka'' || Arne Brejc |- | ''Tišina pred nevihto'' || [[Klemen Dvornik]] |- | ''Vrt'' || Siena Krušič |- | ''Deseti planet'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan="3" |dokumentarni filmi |- | ''Podobe mesta'' || Jurij Gruden |- | ''V tranzitu'' || Dražen Štader |- | ''Krt v vrtcu'' || Varja Močnik || rowspan=8|TV etude |- | ''Menjava kož'' || Blaž Švent |- | ''Ponedeljkov stric'' || Boštjan Mašera |- | ''Režiserjeva izbira'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Scenarij'' || Siena Krušič |- | ''Ukinjena proga'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Veter'' || Siena Krušič |- | ''Vojna zvezdič'' || Klemen Dvornik |} ===Nove sile=== * ''Eksperimentalec – ekspert za eksperimente, hkrati pa še talec'' (r. Kolja Saksida) ;Izbor filmov s 4. Festivala neodvisnega filma in videa {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Tota trgatev'' || Franc Kopič |- | ''Karavane'' || [[Janez Kosmač]] |- | ''Pavle'' || Andrej Štular |- | ''Jutro, poldne in večer'' || Tone Rački |- | ''Sijaj navadnega dne'' || Miha Peče |- | ''Sorodniki in prijatelji'' || Miha Peče |- | ''Laute'' || Petra Stare, Andrej Štular |- | ''Vse mine, mine'' || Tone Rački |} ===TV nanizanki=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Peta hiša na levi: Družinska zabava'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''[[Vrtičkarji]]: Šah'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |} ===V zadnjem trenutku=== * ''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba, čisti ljudje]]'' (r. [[Tomo Križnar]], [[Maja Weiss]]) ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Pohar, Nejc (ur.) |year=2000 |title=Katalog 3. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416779 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2000 v Sloveniji]] [[Kategorija:2000 v filmu]] dwkybt83ikjv2uayd8ol3rb8chspcij 6665406 6665403 2026-04-25T14:11:38Z Anzet 118843 /* Nove sile */ 6665406 wikitext text/x-wiki '''3. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 30. marca do 1. aprila 2000 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktorica festivala: Živa Emeršič Mali * svet festivala: Janez Lombergar ([[RTV Slovenija]]), [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), [[Silvan Furlan]] (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * strokovna žirija: Tomislav Kurelec, [[Janja Vidmar]], [[Janez Burger]] * selektor festivala: [[Matjaž Zajec]] * programski TV koordinator: Marko Poeschl ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Tomislav Pinter (''[[Mokuš]]'') * nagrada Društva slovenskih filmskih kritikov: ''[[Porno film]]'' (r. [[Damjan Kozole]]) * nagrade Jožeta Babiča: ** najboljša kamera: Andrej Lupinc (''Kip – Jakov Brdar'') ** najboljši režiser: Boštjan Mašera (''Še dobro'') ** priznanje za avtorski pogled: [[Alma Granič Lapajne]] (''Arija iz druge sobe – portret Emerika Bernarda'') * [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|nagrada Metoda Badjura (tudi nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]]: [[Jane Kavčič]] * nagrada občinstva: ''Porno film'' (r. Damjan Kozole) * nagrade revije Stop: ** igralec leta: Matjaž Latin (''Porno film'') ** igralka leta: Natalija Danilova (''Porno film'') ** obetaven igralec leta: [[Primož Petkovšek]] (''Porno film'') ** obetavna igralka leta: Karmen Rupnik (''[[Jebiga]]'') * najboljša fotografija: Tomislav Pinter (''Mokuš'') * najboljša montaža: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Dom svobode'') * najboljša režija: Srđan Vuletić (''Hop, Skip & Jump'') * najboljša scenografija: Matjaž Pavlovec, Milan Zornik (''Mokuš'') * najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba, čisti ljudje]]'' (r. [[Maja Weiss]], [[Tomo Križnar]]) * najboljši celovečerni film: ''Porno film'' (r. Damjan Kozole) * najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''Hop, Skip & Jump'' (r. Srđan Vuletić) * najboljši scenarij: Zdravko Barišić (''Hop, Skip & Jump'') * najboljši študentski film: ''Kaj bi še rad?'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * posebne pohvale in priznanja: ** ''Predor'' (r. [[Hanna A. W. Slak]]) ** ''Portreta z ozadjem'' (r. Amir Muratović) ** ''Večerja'' (r. Koni Steinbacher) ** za režijo masovnih scen: [[Peter Zobec]] (''[[Nepopisan list]]'', ''Mokuš'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/101/3-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=3. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Jebiga]]'' || [[Miha Hočevar]] |- | ''[[Mokuš]]'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''[[Nepopisan list]]'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Poker (film)|Poker]]'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''[[Porno film]]'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''[[V petek zvečer]]'' || [[Danijel Sraka]] |- | colspan="2" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>'''Posebna projekcija'''</small> |- | ''Kam pluje ta ladja <small>/ Kud plovi ovaj brod</small>''{{efn|Slovenska manjšinska koprodukcija.}} || Želimir Žilnik |} {{seznam opomb}} ===Kratki igrani filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Dom svobode'' || Sašo Podgoršek |- | ''Duhovi jezdecev nad oblaki <small>/ Ghost Riders in the Sky</small>'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |- | ''Hop, Skip & Jump'' || Srđan Vuletić |- | ''Indus.mat'' || [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] |- | ''Jezni'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Kreplje na Krasu'' || [[Dario Frandolič]] |- | ''Lesi se vrača'' || Jan Zakonjšek |- | ''Samota v dvoje: večer'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[Svobodna si. Odloči se|Svobodna si. Odloči se.]]'' || [[Miha Mazzini]] |- | ''Se(c)kret'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''Z-film'' || Katarina Starič Nikolov |} ===Kratki animirani filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Euforija'' || Grega Mastnak |- | ''Kako se znebiš Mačota'' || [[Marjan Manček]] |- | ''Križišče 2'' || Miloš Radosavljevič, [[Franci Slak]] |- | ''Ljubljana Frame by Frame'' || Željko Ivančič |- | ''Pozabljene knjige naših babic: Mojca Pokrajculja'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Večerja'' || Koni Steinbacher |- | ''Vesela hišica'' || [[Kajetan Čop]], [[Alice Čop]] |} ===Dokumentarni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Arija iz druge sobe – portret Emerika Bernarda'' || [[Alma Granič Lapajne]] |- | ''Chubby was here – Šumiju v slovo'' || [[Karpo Godina]] |- | ''Club andino esloveno'' || Marjeta Keršič Svetel |- | ''Človek v šipi – portret Petra Božiča'' || [[Vinko Möderndorfer]] |- | ''Dih besede – portret Tomaža Pengova'' || Mišo Čadež |- | ''Izgubljena formula Janeza Puharja'' || Pavel Grzinčič |- | ''Kip – Jakov Brdar'' || Andrej Lupinc |- | ''Kjer pršijo megle'' || [[Igor Likar]] |- | ''Legionarjeva pripoved'' || Igor Pediček |- | ''Mož brez posebnosti – portret Janeza Gradišnika'' || Helena Koder |- | ''Nebotičnik'' || [[Tugo Štiglic]] |- | ''Niso letele ptice'' || Nadja Velušček, Anja Medved |- | ''Opisni poželjivec – portret Draga Jančarja'' || Slavko Hren |- | ''Pojoči kamenčki'' || Zoran Lesič |- | ''Portreta z ozadjem'' || Amir Muratović |- | ''Skozi zrak'' || Peter Braatz <small>(Harry Rag)</small> |- | ''Slovenija odkod lepote tvoje?'' || [[Dušan Povh]] |- | ''Štanjel – večnost kamnitega trenutka'' || [[Jani Virk]] |- | ''Zadnji utrip'' || [[Matjaž Fistravec]] |} ===Filmi študentk in študentov AGRFT=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Cesta'' || Arne Brejc || rowspan=8|igrani filmi |- | ''Jezero'' || Boštjan Mašera |- | ''Kaj bi še rad?'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Noč v hotelu'' || Blaž Švent |- | ''Predor'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Ščetka'' || Arne Brejc |- | ''Tišina pred nevihto'' || [[Klemen Dvornik]] |- | ''Vrt'' || Siena Krušič |- | ''Deseti planet'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan="3" |dokumentarni filmi |- | ''Podobe mesta'' || Jurij Gruden |- | ''V tranzitu'' || Dražen Štader |- | ''Krt v vrtcu'' || Varja Močnik || rowspan=8|TV etude |- | ''Menjava kož'' || Blaž Švent |- | ''Ponedeljkov stric'' || Boštjan Mašera |- | ''Režiserjeva izbira'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Scenarij'' || Siena Krušič |- | ''Ukinjena proga'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Veter'' || Siena Krušič |- | ''Vojna zvezdič'' || Klemen Dvornik |} ===Nove sile=== * ''Eksperimentalec – ekspert za eksperimente, hkrati pa še talec'' (r. Kolja Saksida) * Izbor filmov s 4. Festivala neodvisnega filma in videa: {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Tota trgatev'' || Franc Kopič |- | ''Karavane'' || [[Janez Kosmač]] |- | ''Pavle'' || Andrej Štular |- | ''Jutro, poldne in večer'' || Tone Rački |- | ''Sijaj navadnega dne'' || Miha Peče |- | ''Sorodniki in prijatelji'' || Miha Peče |- | ''Laute'' || Petra Stare, Andrej Štular |- | ''Vse mine, mine'' || Tone Rački |} ===TV nanizanki=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Peta hiša na levi: Družinska zabava'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''[[Vrtičkarji]]: Šah'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |} ===V zadnjem trenutku=== * ''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba, čisti ljudje]]'' (r. [[Tomo Križnar]], [[Maja Weiss]]) ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Pohar, Nejc (ur.) |year=2000 |title=Katalog 3. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416779 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2000 v Sloveniji]] [[Kategorija:2000 v filmu]] owh5b2rt5ny0jzp8u0pgd2pmn15fi4m Slovenski filmski maraton 1997 0 601506 6665373 6665327 2026-04-25T12:31:55Z Anzet 118843 6665373 wikitext text/x-wiki '''6. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 15. do 18. januarja 1997 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * Badjurova nagrada za življenjsko delo: [[Berta Meglič]] * igralka leta: Nataša Barbara Gračner (''Triptih Agate Schwarzkobler'') * nagrada FIPRESCI za najboljši film po mnenju kritikov: ''Ekspres, ekspres'' (r. Igor Šterk) * nagrada občinstva: ''Outsider'' (r. Andrej Košak) * nagrada za filmsko fotografijo: Valentin Perko (''Herzog'', ''Ekspres, ekspres'') * nagrada za glasbo: Vojko Sfiligoj (''Herzog'') * nagrada za kostumografijo: Irena Felicijan (''Felix'') * nagrada za montažo: Olga Toni, Miha Hočevar (''Herzog'') * nagrada za najboljšo režijo: Igor Šterk (''Ekspres, ekspres'') * nagrada za oblikovanje zvoka: ** Hanna Preuss Slak (''Ekspres, ekspres'') ** Petra Pogačnik (''Outsider'') * nagrada za scenarij: Jože Dolmark, Miha Hočevar, Stojan Pelko, Mitja Milavec (''Herzog'') * nagrada za scenografijo: Matjaž Pavlovec (''Ekspres, ekspres'') * posebno priznanje: ''Pepelca'' (r. Martin Srebotnjak) * Stopova nagrada za igralca leta: Gregor Baković (''Ekspres, ekspres'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=6. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Filmski program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! scope="col" style="width: 260px"|Kategorija/sklop |- | ''[[Felix (film)|Felix]]'' || Božo Šprajc || rowspan=6|Celovečerni filmi |- | ''[[Ekspres, ekspres]]'' || [[Igor Šterk]] |- | ''[[Herzog (film)|Herzog]]'' || Mitja Milavec |- | ''[[Čamčatka]]'' || Mitja Novljan |- | ''[[Outsider]]'' || [[Andrej Košak]] |- | ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' || [[Matjaž Klopčič]] |- | ''Foto film 2001'' || [[Maja Weiss]] & Peter Braatz || rowspan="2" |Dokumentarni filmi |- | ''Anton Martin Slomšek – Slovenec za vse čase'' || [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Okus krvi'' || [[Janez Drozg]]|| rowspan="2" |Kratki igrani filmi |- | ''[[Vrtoglavi ptič]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Srečni Srečko iz Lokve'' || Amir Muratović || rowspan=2|Kratki dokumentarni filmi |- | ''Domače obrti na Slovenskem''{{efn|Trije kratki filmi: ''Krovci'', ''Kamnarji in kamnoseki'', ''Puškarji''.}} || Igor Košir |- | ''Briši piši – za nova obzorja'' || Koni Steinbacher || rowspan=4|Kratki animirani filmi |- | ''Zmagovalci'' || Damijan Popovič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Taborjenje]]'' || [[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''Medved Bojan: Strašilo'' || Dušan Povh, Branko Ranitović |- | ''Ballabende'' || Jasna Hribernik || rowspan=9|Video art |- | ''Lok telesa (portret plesalke Jasne Knez)'' || Jasna Hribernik |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda |- | ''Premor ob glasbi'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''Hiša'' || Damjan Kozole |- | ''One Way'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''It's Alive'' || Igor Zupé |- | ''Tajga'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Rotas-axis mundi'' || [[Srečo Dragan]] |- | ''[[Junaki petega razreda]]'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan="2" |Otroški pogled |- | ''[[Peter in Petra]]'' || [[Franc Arko|France Arko]] |- | ''Smehljaj'' || [[Janez Lapajne]]|| rowspan="5" |Filmi študentov Akademije za gledališče, [radio], film in televizijo (AGRFTV) |- | ''Pepelca'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Izgubljene besede'' || Gregor Vesel |- | ''Diareja Co.'' || Varja Močnik |} {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1997 |title=Katalog 6. slovenskega filmskega maratona |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=417803 |pages=}} [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] ggnrqfvjfqi9yyipi6w1pjn9zz7blsv 6665375 6665373 2026-04-25T12:36:55Z Anzet 118843 np 6665375 wikitext text/x-wiki '''6. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 15. do 18. januarja 1997 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * Badjurova nagrada za življenjsko delo: [[Berta Meglič]] * igralka leta: [[Nataša Barbara Gračner]] (''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'') * nagrada FIPRESCI za najboljši film po mnenju kritikov: ''[[Ekspres, ekspres]]'' (r. Igor Šterk) * nagrada občinstva: ''[[Outsider]]'' (r. [[Andrej Košak]]) * nagrada za filmsko fotografijo: [[Valentin Perko]] (''[[Herzog (film)|Herzog]]'', ''Ekspres, ekspres'') * nagrada za glasbo: Vojko Sfiligoj (''Herzog'') * nagrada za kostumografijo: Irena Felicijan (''[[Felix (film)|Felix]]'') * nagrada za montažo: Olga Toni, [[Miha Hočevar]] (''Herzog'') * nagrada za najboljšo režijo: [[Igor Šterk]] (''Ekspres, ekspres'') * nagrada za oblikovanje zvoka: ** [[Hanna Preuss Slak]] (''Ekspres, ekspres'') ** Petra Pogačnik (''Outsider'') * nagrada za scenarij: [[Jože Dolmark]], Miha Hočevar, [[Stojan Pelko]], Mitja Milavec (''Herzog'') * nagrada za scenografijo: Matjaž Pavlovec (''Ekspres, ekspres'') * posebno priznanje: ''Pepelca'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * Stopova nagrada za igralca leta: [[Gregor Baković]] (''Ekspres, ekspres'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=6. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Filmski program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! scope="col" style="width: 260px"|Kategorija/sklop |- | ''[[Felix (film)|Felix]]'' || Božo Šprajc || rowspan=6|Celovečerni filmi |- | ''[[Ekspres, ekspres]]'' || [[Igor Šterk]] |- | ''[[Herzog (film)|Herzog]]'' || Mitja Milavec |- | ''[[Čamčatka]]'' || Mitja Novljan |- | ''[[Outsider]]'' || [[Andrej Košak]] |- | ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' || [[Matjaž Klopčič]] |- | ''Foto film 2001'' || [[Maja Weiss]] & Peter Braatz || rowspan="2" |Dokumentarni filmi |- | ''Anton Martin Slomšek – Slovenec za vse čase'' || [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Okus krvi'' || [[Janez Drozg]]|| rowspan="2" |Kratki igrani filmi |- | ''[[Vrtoglavi ptič]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Srečni Srečko iz Lokve'' || Amir Muratović || rowspan=2|Kratki dokumentarni filmi |- | ''Domače obrti na Slovenskem''{{efn|Trije kratki filmi: ''Krovci'', ''Kamnarji in kamnoseki'', ''Puškarji''.}} || Igor Košir |- | ''Briši piši – za nova obzorja'' || Koni Steinbacher || rowspan=4|Kratki animirani filmi |- | ''Zmagovalci'' || Damijan Popovič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Taborjenje]]'' || [[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''Medved Bojan: Strašilo'' || Dušan Povh, Branko Ranitović |- | ''Ballabende'' || Jasna Hribernik || rowspan=9|Video art |- | ''Lok telesa (portret plesalke Jasne Knez)'' || Jasna Hribernik |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda |- | ''Premor ob glasbi'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''Hiša'' || Damjan Kozole |- | ''One Way'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''It's Alive'' || Igor Zupé |- | ''Tajga'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Rotas-axis mundi'' || [[Srečo Dragan]] |- | ''[[Junaki petega razreda]]'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan="2" |Otroški pogled |- | ''[[Peter in Petra]]'' || [[Franc Arko|France Arko]] |- | ''Smehljaj'' || [[Janez Lapajne]]|| rowspan="5" |Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, [radio], film in televizijo]] (AGRFTV) |- | ''Pepelca'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Izgubljene besede'' || Gregor Vesel |- | ''Diareja Co.'' || Varja Močnik |} {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1997 |title=Katalog 6. slovenskega filmskega maratona |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=417803 |pages=}} [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] ixw9w91din70vjrzi4ggyw82zoxa2qi 6665377 6665375 2026-04-25T12:39:06Z Anzet 118843 6665377 wikitext text/x-wiki '''6. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 15. do 18. januarja 1997 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada za življenjsko delo]]: [[Berta Meglič]] * igralka leta: [[Nataša Barbara Gračner]] (''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'') * nagrada FIPRESCI za najboljši film po mnenju kritikov: ''[[Ekspres, ekspres]]'' (r. Igor Šterk) * nagrada občinstva: ''[[Outsider]]'' (r. [[Andrej Košak]]) * nagrada za filmsko fotografijo: [[Valentin Perko]] (''[[Herzog (film)|Herzog]]'', ''Ekspres, ekspres'') * nagrada za glasbo: Vojko Sfiligoj (''Herzog'') * nagrada za kostumografijo: Irena Felicijan (''[[Felix (film)|Felix]]'') * nagrada za montažo: Olga Toni, [[Miha Hočevar]] (''Herzog'') * nagrada za najboljšo režijo: [[Igor Šterk]] (''Ekspres, ekspres'') * nagrada za oblikovanje zvoka: ** [[Hanna Preuss Slak]] (''Ekspres, ekspres'') ** Petra Pogačnik (''Outsider'') * nagrada za scenarij: [[Jože Dolmark]], Miha Hočevar, [[Stojan Pelko]], Mitja Milavec (''Herzog'') * nagrada za scenografijo: Matjaž Pavlovec (''Ekspres, ekspres'') * posebno priznanje: ''Pepelca'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * Stopova nagrada za igralca leta: [[Gregor Baković]] (''Ekspres, ekspres'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=6. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Filmski program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! scope="col" style="width: 260px"|Kategorija/sklop |- | ''[[Felix (film)|Felix]]'' || Božo Šprajc || rowspan=6|Celovečerni filmi |- | ''[[Ekspres, ekspres]]'' || [[Igor Šterk]] |- | ''[[Herzog (film)|Herzog]]'' || Mitja Milavec |- | ''[[Čamčatka]]'' || Mitja Novljan |- | ''[[Outsider]]'' || [[Andrej Košak]] |- | ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' || [[Matjaž Klopčič]] |- | ''Foto film 2001'' || [[Maja Weiss]] & Peter Braatz || rowspan="2" |Dokumentarni filmi |- | ''Anton Martin Slomšek – Slovenec za vse čase'' || [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Okus krvi'' || [[Janez Drozg]]|| rowspan="2" |Kratki igrani filmi |- | ''[[Vrtoglavi ptič]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Srečni Srečko iz Lokve'' || Amir Muratović || rowspan=2|Kratki dokumentarni filmi |- | ''Domače obrti na Slovenskem''{{efn|Trije kratki filmi: ''Krovci'', ''Kamnarji in kamnoseki'', ''Puškarji''.}} || Igor Košir |- | ''Briši piši – za nova obzorja'' || Koni Steinbacher || rowspan=4|Kratki animirani filmi |- | ''Zmagovalci'' || Damijan Popovič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Taborjenje]]'' || [[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''Medved Bojan: Strašilo'' || Dušan Povh, Branko Ranitović |- | ''Ballabende'' || Jasna Hribernik || rowspan=9|Video art |- | ''Lok telesa (portret plesalke Jasne Knez)'' || Jasna Hribernik |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda |- | ''Premor ob glasbi'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''Hiša'' || Damjan Kozole |- | ''One Way'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''It's Alive'' || Igor Zupé |- | ''Tajga'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Rotas-axis mundi'' || [[Srečo Dragan]] |- | ''[[Junaki petega razreda]]'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan="2" |Otroški pogled |- | ''[[Peter in Petra]]'' || [[Franc Arko|France Arko]] |- | ''Smehljaj'' || [[Janez Lapajne]]|| rowspan="5" |Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, [radio], film in televizijo]] (AGRFTV) |- | ''Pepelca'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Izgubljene besede'' || Gregor Vesel |- | ''Diareja Co.'' || Varja Močnik |} {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1997 |title=Katalog 6. slovenskega filmskega maratona |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=417803 |pages=}} [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] a8i2rt6ixpj0zne9bvld8z4v0g4cugb 6665390 6665377 2026-04-25T13:06:05Z Anzet 118843 6665390 wikitext text/x-wiki '''6. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 15. do 18. januarja 1997 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada za življenjsko delo]]: [[Berta Meglič]] * igralka leta: [[Nataša Barbara Gračner]] (''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'') * nagrada FIPRESCI za najboljši film po mnenju kritikov: ''[[Ekspres, ekspres]]'' (r. Igor Šterk) * nagrada občinstva: ''[[Outsider]]'' (r. [[Andrej Košak]]) * nagrada za filmsko fotografijo: [[Valentin Perko]] (''[[Herzog (film)|Herzog]]'', ''Ekspres, ekspres'') * nagrada za glasbo: Vojko Sfiligoj (''Herzog'') * nagrada za kostumografijo: Irena Felicijan (''[[Felix (film)|Felix]]'') * nagrada za montažo: Olga Toni, [[Miha Hočevar]] (''Herzog'') * nagrada za najboljšo režijo: [[Igor Šterk]] (''Ekspres, ekspres'') * nagrada za oblikovanje zvoka: ** [[Hanna Preuss Slak]] (''Ekspres, ekspres'') ** Petra Pogačnik (''Outsider'') * nagrada za scenarij: [[Jože Dolmark]], Miha Hočevar, [[Stojan Pelko]], Mitja Milavec (''Herzog'') * nagrada za scenografijo: Matjaž Pavlovec (''Ekspres, ekspres'') * posebno priznanje: ''Pepelca'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * Stopova nagrada za igralca leta: [[Gregor Baković]] (''Ekspres, ekspres'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=6. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Filmski program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! scope="col" style="width: 260px"|Kategorija/sklop |- | ''[[Felix (film)|Felix]]'' || Božo Šprajc || rowspan=6|Celovečerni filmi |- | ''[[Ekspres, ekspres]]'' || [[Igor Šterk]] |- | ''[[Herzog (film)|Herzog]]'' || Mitja Milavec |- | ''[[Čamčatka]]'' || Mitja Novljan |- | ''[[Outsider]]'' || [[Andrej Košak]] |- | ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' || [[Matjaž Klopčič]] |- | ''Foto film 2001'' || [[Maja Weiss]] & Peter Braatz || rowspan="2" |Dokumentarni filmi |- | ''Anton Martin Slomšek – Slovenec za vse čase'' || [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Okus krvi'' || [[Janez Drozg]]|| rowspan="2" |Kratki igrani filmi |- | ''[[Vrtoglavi ptič]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Srečni Srečko iz Lokve'' || Amir Muratović || rowspan=2|Kratki dokumentarni filmi |- | ''Domače obrti na Slovenskem''{{efn|Trije kratki filmi: ''Krovci'', ''Kamnarji in kamnoseki'', ''Puškarji''.}} || Igor Košir |- | ''Briši piši – za nova obzorja'' || Koni Steinbacher || rowspan=4|Kratki animirani filmi |- | ''Zmagovalci'' || Damijan Popovič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Taborjenje]]'' || rowspan=2|[[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Strašilo]]'' |- | ''Ballabende'' || rowspan=2|Jasna Hribernik || rowspan=9|Video art |- | ''Lok telesa (portret plesalke Jasne Knez)'' |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda <small>[& [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]]]</small> |- | ''Premor ob glasbi'' || rowspan=2|[[Damjan Kozole]] |- | ''Hiša'' |- | ''One Way'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''It's Alive'' || Igor Zupé |- | ''Tajga'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Rotas-axis mundi'' || [[Srečo Dragan]] |- | ''[[Junaki petega razreda]]'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan="2" |Otroški pogled |- | ''[[Peter in Petra]]'' || [[Franc Arko|France Arko]] |- | ''Smehljaj'' || [[Janez Lapajne]]|| rowspan="5" |Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, [radio], film in televizijo]] (AGRFTV) |- | ''Pepelca'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Izgubljene besede'' || Gregor Vesel |- | ''Diareja Co.'' || Varja Močnik |} {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1997 |title=Katalog 6. slovenskega filmskega maratona |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=417803 |pages=}} [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] b58x9u0ma7225xusemwo8jrqyz3grtc 6665392 6665390 2026-04-25T13:15:34Z Anzet 118843 6665392 wikitext text/x-wiki '''6. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 15. do 18. januarja 1997 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada za življenjsko delo]]: [[Berta Meglič]] * igralka leta: [[Nataša Barbara Gračner]] (''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'') * nagrada FIPRESCI za najboljši film po mnenju kritikov: ''[[Ekspres, ekspres]]'' (r. Igor Šterk) * nagrada občinstva: ''[[Outsider]]'' (r. [[Andrej Košak]]) * nagrada za filmsko fotografijo: [[Valentin Perko]] (''[[Herzog (film)|Herzog]]'', ''Ekspres, ekspres'') * nagrada za glasbo: Vojko Sfiligoj (''Herzog'') * nagrada za kostumografijo: Irena Felicijan (''[[Felix (film)|Felix]]'') * nagrada za montažo: Olga Toni, [[Miha Hočevar]] (''Herzog'') * nagrada za najboljšo režijo: [[Igor Šterk]] (''Ekspres, ekspres'') * nagrada za oblikovanje zvoka: ** [[Hanna Preuss Slak]] (''Ekspres, ekspres'') ** Petra Pogačnik (''Outsider'') * nagrada za scenarij: [[Jože Dolmark]], Miha Hočevar, [[Stojan Pelko]], Mitja Milavec (''Herzog'') * nagrada za scenografijo: Matjaž Pavlovec (''Ekspres, ekspres'') * posebno priznanje: ''Pepelca'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * Stopova nagrada za igralca leta: [[Gregor Baković]] (''Ekspres, ekspres'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=6. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref> ==Filmski program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! scope="col" style="width: 260px"|Kategorija/sklop |- | ''[[Felix (film)|Felix]]'' || Božo Šprajc || rowspan=6|Celovečerni filmi |- | ''[[Ekspres, ekspres]]'' || [[Igor Šterk]] |- | ''[[Herzog (film)|Herzog]]'' || Mitja Milavec |- | ''[[Čamčatka]]'' || Mitja Novljan |- | ''[[Outsider]]'' || [[Andrej Košak]] |- | ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' || [[Matjaž Klopčič]] |- | ''Foto film 2001'' || [[Maja Weiss]] & Peter Braatz || rowspan="2" |Dokumentarni filmi |- | ''Anton Martin Slomšek – Slovenec za vse čase'' || [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Okus krvi'' || [[Janez Drozg]]|| rowspan="2" |Kratki igrani filmi |- | ''[[Vrtoglavi ptič]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Srečni Srečko iz Lokve'' || Amir Muratović || rowspan=2|Kratki dokumentarni filmi |- | ''Domače obrti na Slovenskem''{{efn|Trije kratki filmi: ''Krovci'', ''Kamnarji in kamnoseki'', ''Puškarji''.}} || Igor Košir |- | ''Briši piši – za nova obzorja'' || Koni Steinbacher || rowspan=4|Kratki animirani filmi |- | ''Zmagovalci'' || Damijan Popovič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Taborjenje]]'' || rowspan=2|[[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Strašilo]]'' |- | ''Ballabende'' || rowspan=2|Jasna Hribernik || rowspan=9|Video art |- | ''Lok telesa (portret plesalke Jasne Knez)'' |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda <small>[& [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]]]</small> |- | ''Premor ob glasbi'' || rowspan=2|[[Damjan Kozole]] |- | ''Hiša'' |- | ''One Way'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''It's Alive'' || Igor Zupé |- | ''Tajga'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Rotas-axis mundi'' || [[Srečo Dragan]] |- | ''[[Junaki petega razreda]]'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan="2" |Otroški pogled |- | ''[[Peter in Petra]]'' || [[Franc Arko]]{{efn|V katalogu naveden kot France Arko.}} |- | ''Smehljaj'' || [[Janez Lapajne]]|| rowspan="5" |Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, [radio], film in televizijo]] (AGRFTV) |- | ''Pepelca'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Izgubljene besede'' || Gregor Vesel |- | ''Diareja Co.'' || Varja Močnik |} {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1997 |title=Katalog 6. slovenskega filmskega maratona |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=417803 |pages=}} [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] aj3g5faovkaafcu0udezi982i8bpkq6 Stranka Straža – Katoliška narodna stranka 0 601508 6665370 2026-04-25T12:26:58Z VidicK01 193275 novo 6665370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Straža | country = Slovenija | colorcode = #d69a2a | logo = [[Slika:Stranka_Straža_Logotip_(cropped).png|200px]] | foundation = 21. januar 2026 | headquarters = Zgornje Jezersko 56<br>4206 Jezersko | ideology = [[katolicizem]]<br>[[nacionalizem|ultranacionalizem]]<br>[[konservatizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[evroskepticizem]] | position = [[skrajna desnica]]<ref name=":0" /> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#d69a2a}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex=#d69a2a}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex=#d69a2a}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex=#d69a2a}} | international = | european = | europarl = | colours = {{ublist | {{color box|#d69a2a|border=silver}} zlata | {{color box|#263e60|border=silver}} modra | {{color box|#ffffff|border=black}} bela }} | website = [https://strazar.si strazar.si] | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = Alen Koman | founder = | general_secretary = | membership = }} '''Stranka Straža – Katoliška narodna stranka''' (okrajšano '''Stranka Straža''', kratica '''KNS''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil katoliški tradicionalist [[Alen Koman]], javnosti znan kot ustvarjalec video vsebin pod znamko ''Scutum Fidei''. Ustanovni kongres je potekal februarja 2026.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Leta 2026 volite radikalno desno stranko in poskrbite, da SLOVENCI OSTANEMO GOSPODARJI v naši deželi!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1955532530410463556|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šef slovenske stranke, ki se ima za ščit prave katoliške vere, s pištolo v roki brani tradicionalne vrednote? (FOTO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sef-slovenske-stranke-ki-se-ima-za-scit-prave-katoliske-vere-s-pistolo-v-roki-v-bran-tradicionalnih-vrednot-foto|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Alen Koman je februarja 2020 ustanovil platformo ''Scutum Fidei'', ki jo je imenoval kot »laiški apostolat za katoliško tradicijo v Sloveniji.« Na YouTube kanalu je skozi različne podkaste predstavljal in komentiral tematike, povezane s [[krščanstvo]]m.<ref>{{Navedi splet|title=Scutum Fidei|url=https://www.youtube.com/@ScutumFidei/videos|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Temne skrivnosti Vile Koman|url=https://www.domovina.je/temne-skrivnosti-vile-koman|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Z namenom politične aktivacije se je januarja 2025 pridružil [[Dejan Kaloh|Dejanu Kalohu]] pri ustanavljanju nove suverenistične stranke in sodeloval pri pisanju programskega osnutka.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanski podkast - Alen Koman|url=https://www.youtube.com/watch?v=E_KYy4_Qz38|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Konec februarja 2025 je objavil, da sodelovanja ne bo, saj da je prišlo do razhajanj pri programski točki politike do [[splav]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Sodelovanja z Dejan Kaloh in Suvereni ne bo. Borimo se naprej! Za Ščit slovenstva!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1895054361920688623|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Poslanec Kaloh je junija nato ustanovil stranko [[Suvereni]], Koman pa kmalu za tem napovedal ustanovitev nove politične stranke Straža.<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na poti je še ena nova stranka: Straža. Menda bo katoliška in narodna, ustanavlja jo pa Alen Koman iz Jezerskega.|url=https://x.com/BojanPozar/status/1958249996039372933|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Ustanovni sestanek se je odvil 21. januarja 2026, ko je stranka uradno sporočila, da so zbrali potrebnih 200 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Šef Stranke straža Alen Koman bi nevladnikom jemal denar, sam pa je od države prejel več kot 300.000 evrov|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-volitve-stranka-nika-kovac-javna-sredstva/|website=Metropolitan.si|date=2026-01-13|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/StrankaStraza/status/2014065752794603953|title=Stranka Straža - Stranka JE! Začenja se BOJ!|date=2026-01-21|accessdate=2026-04-25|website=X.com|last=Stanka Straža}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] ni nastopila.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska politična stranka ob volitvah šokirala z nacističnim geslom, ki ga je uporabljala Hitlerjeva SS|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-stranka-straza-vanja-fras-nacizem-volitve/|website=Metropolitan.si|date=2026-03-23|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Alen Koman *'''Podpredsedniki stranke:''' TBA *'''Predsednik sveta:''' TBA *'''Generalni sekretar:''' Jernej Remic == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] 1ouwlcb6bag5whbcajv29zw5nrk1suj 6665385 6665370 2026-04-25T12:53:47Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ prevod izraza 6665385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Straža | country = Slovenija | colorcode = #d69a2a | logo = [[Slika:Stranka_Straža_Logotip_(cropped).png|200px]] | foundation = 21. januar 2026 | headquarters = Zgornje Jezersko 56<br>4206 Jezersko | ideology = [[katolicizem]]<br>[[nacionalizem|ultranacionalizem]]<br>[[konservatizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[evroskepticizem]] | position = [[skrajna desnica]]<ref name=":0" /> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#d69a2a}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex=#d69a2a}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex=#d69a2a}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex=#d69a2a}} | international = | european = | europarl = | colours = {{ublist | {{color box|#d69a2a|border=silver}} zlata | {{color box|#263e60|border=silver}} modra | {{color box|#ffffff|border=black}} bela }} | website = [https://strazar.si strazar.si] | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = Alen Koman | founder = | general_secretary = | membership = }} '''Stranka Straža – Katoliška narodna stranka''' (okrajšano '''Stranka Straža''', kratica '''KNS''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil katoliški tradicionalist [[Alen Koman]], javnosti znan kot ustvarjalec video vsebin pod znamko ''Scutum Fidei'' (latinsko za ''ščit vere)''. Ustanovni kongres je potekal februarja 2026.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Leta 2026 volite radikalno desno stranko in poskrbite, da SLOVENCI OSTANEMO GOSPODARJI v naši deželi!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1955532530410463556|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šef slovenske stranke, ki se ima za ščit prave katoliške vere, s pištolo v roki brani tradicionalne vrednote? (FOTO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sef-slovenske-stranke-ki-se-ima-za-scit-prave-katoliske-vere-s-pistolo-v-roki-v-bran-tradicionalnih-vrednot-foto|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Alen Koman je februarja 2020 ustanovil platformo ''Scutum Fidei'', ki jo je imenoval kot »laiški apostolat za katoliško tradicijo v Sloveniji.« Na YouTube kanalu je skozi različne podkaste predstavljal in komentiral tematike, povezane s [[krščanstvo]]m.<ref>{{Navedi splet|title=Scutum Fidei|url=https://www.youtube.com/@ScutumFidei/videos|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Temne skrivnosti Vile Koman|url=https://www.domovina.je/temne-skrivnosti-vile-koman|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Z namenom politične aktivacije se je januarja 2025 pridružil [[Dejan Kaloh|Dejanu Kalohu]] pri ustanavljanju nove suverenistične stranke in sodeloval pri pisanju programskega osnutka.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanski podkast - Alen Koman|url=https://www.youtube.com/watch?v=E_KYy4_Qz38|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Konec februarja 2025 je objavil, da sodelovanja ne bo, saj da je prišlo do razhajanj pri programski točki politike do [[splav]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Sodelovanja z Dejan Kaloh in Suvereni ne bo. Borimo se naprej! Za Ščit slovenstva!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1895054361920688623|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Poslanec Kaloh je junija nato ustanovil stranko [[Suvereni]], Koman pa kmalu za tem napovedal ustanovitev nove politične stranke Straža.<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na poti je še ena nova stranka: Straža. Menda bo katoliška in narodna, ustanavlja jo pa Alen Koman iz Jezerskega.|url=https://x.com/BojanPozar/status/1958249996039372933|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Ustanovni sestanek se je odvil 21. januarja 2026, ko je stranka uradno sporočila, da so zbrali potrebnih 200 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Šef Stranke straža Alen Koman bi nevladnikom jemal denar, sam pa je od države prejel več kot 300.000 evrov|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-volitve-stranka-nika-kovac-javna-sredstva/|website=Metropolitan.si|date=2026-01-13|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/StrankaStraza/status/2014065752794603953|title=Stranka Straža - Stranka JE! Začenja se BOJ!|date=2026-01-21|accessdate=2026-04-25|website=X.com|last=Stanka Straža}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] ni nastopila.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska politična stranka ob volitvah šokirala z nacističnim geslom, ki ga je uporabljala Hitlerjeva SS|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-stranka-straza-vanja-fras-nacizem-volitve/|website=Metropolitan.si|date=2026-03-23|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Alen Koman *'''Podpredsedniki stranke:''' TBA *'''Predsednik sveta:''' TBA *'''Generalni sekretar:''' Jernej Remic == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] q5ao285cgs2p00n6t198j27xuvi5w98 Shriek (lik) 0 601509 6665387 2026-04-25T13:03:59Z Gledalec 242658 nov 6665387 wikitext text/x-wiki '''Shriek''' je izmišljena osebnost, stripovska superzlobnica, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarila sta jo pisatelj [[Tom DeFalco]] in umetnik [[Ron Lim]], prvič pa se je pojavila v stripu [[Spider-Man Unlimited #1]] (Maj 1993). Shriekino poreklo in pravo ime sta bila sprva negotova. V prvih nastopih se je imenovala '''Sandra Deel''', v kasnejših pa '''Frances Louise Barrison'''. Kasneje je bilo pojasnjeno, da je Frances Louise Barrison njeno rojstno ime, Sandra Deel pa psevdonim. Shriek je prikazana kot sovražnica antijunaka [[Venom (lik)|Venoma]] in superjunaka [[Spider-Man|Spider-Mana]]. ljubica [[Cletus Kasady (lik)|Cletusa Kasadyja]], znanega kot [[Carnage (lik)|Carnage]]. Shriek se je pojavila v filmu [[Venom: Let There Be Carnage]], kjer jo je upodobila igralka [[Naomie Harris]]. == Zunanje povezave == * [http://www.comicvine.com/shriek/4005-15232/ Shriek] at Comicvine * [http://marvel.com/universe/Shriek Shriek] at Marvel.com * [http://www.spiderfan.org/characters/shriek.html Shriek] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630182728/http://spiderfan.org/characters/shriek.html |date=2006-06-30 }} at Spiderfan.org * {{Marveldatabase|Frances_Barrison_(Earth-616)|Shriek}} *{{marvunapp|http://www.marvunapp.com/Appendix/shrieksm.htm|Shriek}} [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Izmišljene osebe]] [[Kategorija:Dela leta 1993]] bn5q7d1vt93eurskrolbu2tgbot1b21 6665389 6665387 2026-04-25T13:05:19Z Gledalec 242658 pp 6665389 wikitext text/x-wiki '''Shriek''' je izmišljena osebnost, stripovska superzlobnica, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarila sta jo pisatelj [[Tom DeFalco]] in umetnik [[Ron Lim]], prvič pa se je pojavila v stripu [[Spider-Man Unlimited #1]] (Maj 1993). Shriekino poreklo in pravo ime sta bila sprva nejasna. V prvih nastopih se je imenovala '''Sandra Deel''', v kasnejših pa '''Frances Louise Barrison'''. Kasneje je bilo pojasnjeno, da je Frances Louise Barrison njeno rojstno ime, Sandra Deel pa psevdonim. Shriek je prikazana kot sovražnica antijunaka [[Venom (lik)|Venoma]] in superjunaka [[Spider-Man|Spider-Mana]]. ljubica [[Cletus Kasady (lik)|Cletusa Kasadyja]], znanega kot [[Carnage (lik)|Carnage]]. Shriek se je pojavila v filmu [[Venom: Let There Be Carnage]], kjer jo je upodobila igralka [[Naomie Harris]]. == Zunanje povezave == * [http://www.comicvine.com/shriek/4005-15232/ Shriek] at Comicvine * [http://marvel.com/universe/Shriek Shriek] at Marvel.com * [http://www.spiderfan.org/characters/shriek.html Shriek] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630182728/http://spiderfan.org/characters/shriek.html |date=2006-06-30 }} at Spiderfan.org * {{Marveldatabase|Frances_Barrison_(Earth-616)|Shriek}} *{{marvunapp|http://www.marvunapp.com/Appendix/shrieksm.htm|Shriek}} [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Izmišljene osebe]] [[Kategorija:Dela leta 1993]] o7ibiq9yldkxd2egjtlktix9ykhwwxx 6665494 6665389 2026-04-25T19:27:06Z A09 188929 pospr 6665494 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Shrek}} '''Shriek''' je izmišljena osebnost in stripovska superzlobnica, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarila sta jo pisatelj [[Tom DeFalco]] in umetnik [[Ron Lim]], prvič pa se je pojavila v stripu ''[[Spider-Man Unlimited]]'' maja 1993. Shriekino poreklo in pravo ime sta bila sprva nejasna. V prvih nastopih se je imenovala '''Sandra Deel''', v kasnejših pa '''Frances Louise Barrison'''. Kasneje je bilo pojasnjeno, da je Frances Louise Barrison njeno rojstno ime, Sandra Deel pa psevdonim. Shriek je prikazana kot sovražnica antijunaka [[Venom (lik)|Venoma]] in superjunaka [[Spider-Man|Spider-Mana]]. Shriek je ljubica [[Cletus Kasady (lik)|Cletusa Kasadyja]], znanega kot [[Carnage (lik)|Carnage]]. Shriek se je pojavila v filmu ''[[Venom: Let There Be Carnage]]'', kjer jo je upodobila igralka [[Naomie Harris]]. == Zunanje povezave == * [http://www.comicvine.com/shriek/4005-15232/ Shriek] at Comicvine * [http://marvel.com/universe/Shriek Shriek] at Marvel.com * [http://www.spiderfan.org/characters/shriek.html Shriek] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630182728/http://spiderfan.org/characters/shriek.html |date=2006-06-30 }} at Spiderfan.org [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Izmišljene osebe]] [[Kategorija:Dela leta 1993]] ny06sfmvv69lhtihaqu6mwpspl7cym8 Franci Arko 0 601510 6665404 2026-04-25T14:08:17Z Anzet 118843 preusmeritev na [[Franc Arko]] 6665404 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Franc Arko]] pc98iqjx4g8dx8wku2p8uekdopmkqw7 Jurij Pervanje 0 601511 6665407 2026-04-25T14:17:00Z Anzet 118843 preusmeritev na [[Jure Pervanje]] 6665407 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jure Pervanje]] ge9i646ny69jgf8pmnq1hj7b6vc826v Kassaman 0 601512 6665414 2026-04-25T15:05:21Z ~2026-25437-25 258842 nova stran z vsebino: »'''Kassaman''' (''Prisegamo'') je [[državna himna]] [[Alžirija|Alžirije]]. Besedilo je napisal [[Moufdi Zakaria]], glasbo pa je uglasbil [[Mohamed Fawzi]]. Himna je postala uradna leta [[1962]] po neodvisnosti države. {| cellpadding="20"| | === Besedilo v [[Arabščina|arabščini]] === قسما بالنازلات الماحقات<br /> والدماء الزاكيات الطاهرات<br /> والبنود اللامعات الخافقات<br /> في الجبا...« 6665414 wikitext text/x-wiki '''Kassaman''' (''Prisegamo'') je [[državna himna]] [[Alžirija|Alžirije]]. Besedilo je napisal [[Moufdi Zakaria]], glasbo pa je uglasbil [[Mohamed Fawzi]]. Himna je postala uradna leta [[1962]] po neodvisnosti države. {| cellpadding="20"| | === Besedilo v [[Arabščina|arabščini]] === قسما بالنازلات الماحقات<br /> والدماء الزاكيات الطاهرات<br /> والبنود اللامعات الخافقات<br /> في الجبال الشامخات الشاهقات<br /> نحن ثرنا فحياة أو ممات<br /> وعقدنا العزم أن تحيا الجزائر<br /> فاشهدوا... فاشهدوا... فاشهدوا | === Prepis v latinico iz [[Arabščina|arabščine]] === :Qassaman bin-nazilati al-mahiqat :Wa-d-dima'i az-zakiyati at-tahirat :Wa-l-bunudi al-lami'ati al-khafikat :Fi al-jibali ash-shamikhati ash-shahiqat :Nahnu tharna fa hayatun aw mamat :Wa aqadna al-azma an tahya al-Jaza'ir :Fashhadu... fashhadu... fashhadu | === Prevod iz [[angleščina|angleščine]] === :Prisegamo pri uničujočih nevihtah :in pri čisti, sveti krvi :ter pri plapolajočih zastavah :na visokih in veličastnih gorah :Uprli smo se – življenje ali smrt :in odločili smo se, da bo Alžirija živela :Bodite priče... bodite priče... bodite priče |} == Zunanje povezave == * [[File:Kassaman instrumental.ogg|thumb|Instrumentalna različica himne]] [[Kategorija:Državne himne]] [[Kategorija:Državni simboli Alžirije]] rbyb48xqh7xpto5wybwf5v35vx7r0so 6665421 6665414 2026-04-25T16:04:44Z A09 188929 pospr 6665421 wikitext text/x-wiki [[File:Kassaman instrumental.ogg|thumb|Instrumentalna različica himne]]'''Kassaman''' ({{lit|Prisegamo}}) je [[državna himna]] [[Alžirija|Alžirije]]. Besedilo je napisal [[Moufdi Zakaria]], glasbo pa je uglasbil [[Mohamed Fawzi]]. Himna je postala uradna leta 1962 po neodvisnosti države. {| class="wikitable" cellpadding="20"| ![[arabščina|Arabsko]] besedilo !Latiniziran zapis !Prevod |- |<poem>قسما بالنازلات الماحقات والدماء الزاكيات الطاهرات والبنود اللامعات الخافقات في الجبال الشامخات الشاهقات نحن ثرنا فحياة أو ممات وعقدنا العزم أن تحيا الجزائر فاشهدوا... فاشهدوا... فاشهدوا</poem> |<poem>Qassaman bin-nazilati al-mahiqat Wa-d-dima'i az-zakiyati at-tahirat Wa-l-bunudi al-lami'ati al-khafikat Fi al-jibali ash-shamikhati ash-shahiqat Nahnu tharna fa hayatun aw mamat Wa aqadna al-azma an tahya al-Jaza'ir Fashhadu... fashhadu... fashhadu</poem> |<poem>Prisegamo pri uničujočih nevihtah in pri čisti, sveti krvi ter pri plapolajočih zastavah na visokih in veličastnih gorah Uprli smo se – življenje ali smrt in odločili smo se, da bo Alžirija živela Bodite priče ... bodite priče ... bodite priče.</poem> |} [[Kategorija:Državne himne]] [[Kategorija:Državni simboli Alžirije]] oxm0k0m8a5h7q8xmmc7qu8c33kdbven Fosforitna vojna 0 601513 6665440 2026-04-25T17:11:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Okoljevarstvena kampanja proti sovjetski oblasti v poznih osemdesetih letih 20. stoletja, ki je potekala v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bil...« 6665440 wikitext text/x-wiki {{Short description|Okoljevarstvena kampanja proti sovjetski oblasti v poznih osemdesetih letih 20. stoletja, ki je potekala v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo sranje'' [[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo sranje'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=Estonian|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=Estonian|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=Estonian, English |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=Estonian|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} nthzpq7243ys612erp4dntb09rv9740 6665441 6665440 2026-04-25T17:12:26Z Pinky sl 2932 6665441 wikitext text/x-wiki {{Short description|Okoljevarstvena kampanja v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo sranje'' [[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo sranje'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=Estonian|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=Estonian|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=Estonian, English |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=Estonian|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} fnhu33wmn6ad695xczxfuwpa7lnvjlc 6665443 6665441 2026-04-25T17:17:20Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Leto 1987]]; +[[Kategorija:Okolje Estonije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665443 wikitext text/x-wiki {{Short description|Okoljevarstvena kampanja v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo sranje'' [[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo sranje'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=Estonian|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=Estonian|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=Estonian, English |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=Estonian|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} [[Kategorija:Leto 1987]] [[Kategorija:Okolje Estonije]] ez0y3yhsyrmk533k5kt2zponhsv0hfc 6665444 6665443 2026-04-25T17:18:23Z Pinky sl 2932 6665444 wikitext text/x-wiki {{Short description|Okoljevarstvena kampanja v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo sranje'' [[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo sranje'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=et|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=et|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=et, en |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=et|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} [[Kategorija:Leto 1987]] [[Kategorija:Okolje Estonije]] 11ivzem4hu7ce4j39j5e8bim8gxbker 6665447 6665444 2026-04-25T17:22:28Z Pinky sl 2932 tn 6665447 wikitext text/x-wiki {{Short description|Okoljevarstvena kampanja v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo drek''[[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo drek'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=et|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=et|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=et, en |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=et|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} [[Kategorija:Leto 1987]] [[Kategorija:Okolje Estonije]] 5ewv8carwbk3x97mfte48wa7spq4vk8 6665448 6665447 2026-04-25T17:23:34Z Pinky sl 2932 /* Glavni dogodki */ 6665448 wikitext text/x-wiki {{Short description|Okoljevarstvena kampanja v Estoniji.}} [[File:Estonian phosphorite deposits.svg|thumb|Nahajališča fosforita v severni Estoniji]] '''Fosforitna vojna''' ({{langx|et|fosforiidisõda}}) je ime za okoljevarstveno kampanjo v [[Estonska sovjetska socialistična republika|Estonski Sovjetski socialistični republiki]] od koncu osemdesetih let 20. stoletja. Kampanija je bila uperjena proti odprtju velikih rudnikov [[fosforit|fosforita]] v regiji [[Okrožje Lääne-Viru|Virumaa]]. Gibanje, ki je doseglo vrhunec leta 1987, je bilo uspešno pri doseganju svojih neposrednih ciljev, obenem pa je okrepilo nacionalno gibanje, ki je leta 1991 privedlo do [[Zgodovina Estonije|ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti.]]<ref name="laar" /><ref name="vogt" /> V Estoniji dogajanje razumejo kot ključni sprožilec, ki je povzročil destabilizacijo in končni razpad sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name="miljan" /> Kampanja se je osredotočala na dve glavni vprašanji. Najpogostejša tema javnih razprav je bila obsežna [[degradacija okolja]], ki bi jo povzročili novi rudniki. Drugo, bolj prikrito vprašanje je bil strah, da bi potreba po delovni sili v novih rudnikih sprožila val migracij, ki bi v Estonijo pripeljal desettisoče delavcev iz drugih delov Sovjetske zveze. Po mnenju Estoncev bi to močno poslabšalo že tako krhko demografsko ravnovesje<ref name="vogt" /> (delež Estoncev v Estoniji se je zmanjšal s približno 97% neposredno po drugi svetovni vojni na 61,5% leta 1989<ref name="Population of Estonia by population censuses" />). == Ozadje in zgodnji razvoj == Zaloge fosforita (peščenjak ''Obolus'' na meji med zgornjim [[Kambrij|kambrijem]] in spodnjim [[Ordovicij|ordovicijem]]) se nahajajo na več mestih v severni Estoniji.<ref name=geology/> Nahajališče Rakvere, ki leži večinoma v [[Okrožje Lääne-Viru|okrožju Lääne-Viru]], je največje nahajališče fosforita v Evropi.<ref name=geology/> Izkopavanje fosforita v Estoniji se je začelo leta 1924 v bližini [[Maardu|Maarduja]], leta 1940 pa so odprli še večji rudnik. Ta je skupaj s tovarno za proizvodnjo nizkokakovostnih fosfornih gnojil deloval do konca leta 1991, kar je na tem območju povzročilo številne okoljske težave.<ref name=geology/> Danes v Estoniji fosforita ne pridobivajo več, saj izkop ni ekonomsko upravičen. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je sovjetska vlada v [[Moskva|Moskvi]] začela zanimati za izkoriščanje fosforita v okrožju Lääne-Viru.<ref name=epl/> Prvotni načrti so predvidevali rudarjenje na območju Toolse (severno od [[Rakvere|Rakvereja]]), vendar so jih v začetku osemdesetih let opustili v prid nahajališču Rakvere. Čeprav projekti niso bili javno razkriti, so jim estonski znanstveniki in okoljevarstveniki, ki so bili vključeni v odločanje, močno nasprotovali. Načrtom so nasprotovali tudi člani [[Estonska akademija znanosti|Estonske akademije znanosti]], kot je [[Endel Lippmaa]], ki so bili z seznanjeni z načrti.<ref name=miljan/> == Glavni dogodki == Vprašanje fosforita je postalo širši javnosti znano 25. februarja 1987, kar se šteje za simbolični začetek fosforitne vojne.<ref name=miljan/> Na ta dan so bili na [[Eesti Televisioon|estonski televiziji]] razkriti načrti Moskve za širitev rudarjenja fosforita v severni Estoniji.<ref name=vogt/> Čeprav je [[Komunistična partija Estonije]] javno zatrjevala, da imajo Estonci glavno besedo pri odločanju, se je izkazalo, da je sovjetska oblas načrte že dokončno oblikovala.<ref name=miljan/> [[File:Priit Pärn Sitta kah.jpg|thumb|Izjemno vplivna karikatura ''Samo drek'' [[Priit Pärn|Priita Pärna]], objavljena maja 1987.]] Zaradi načrtov o novih rudnikih so izbruhnili številni protesti, ljudje pa so množično podpisovali peticije proti njihovi gradnji.<ref name=laar/> Vprašanje je doseglo vrhunec spomladi 1987 v javni razpravi, kakršne v državi dotlej še ni bilo.<ref name=raun/> Aprila so študenti [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] na zborovanju v glavni univerzitetni dvorani soglasno obsodili ravnanje vodstva Estonske SSR.<ref name=laar/> Na tradicionalnih proslavah ob prazniku dela [[prvi maj|1. maju]] so študenti nosili transparente proti rudarjenju fosforita in bili oblečeni v rumene majice z napisom »Fosforit – ne, hvala«, ki so postale izjemno priljubljene.<ref name=laar/> 8. maja je bila v časopisu ''[[Sirp ja Vasar]]'' (Srp in kladivo) objavljena karikatura [[Priit Pärn|Priita Pärna]] z naslovom ''Samo drek'' ({{langx|et|Sitta kah!}}), ki je prikazovala kmeta, ki na polju razmetava [[gnoj]] v obliki Estonije. Karikatura je sprožila številne razprave in velja za verjetno najbolj znano karikaturo, ki je bila kdaj koli objavljena v Estoniji.<ref name=ap/><ref name=lohmus/> Zaradi tovrstnih protestov in vsesplošnega nasprotovanja rudnikom so sovjetske oblasti 18. septembra 1987 dokončno opustile načrte za rudarjenje.<ref name=epl/> Natančen konec fosforitne vojne je težko določiti, vendar se je gibanje v letu 1988 večinoma umirilo.<ref name=raudsep/> == Posledice == Z vidika estonskega osamosvojitvenega gibanja so bile nenamerne posledice kampanje prav tako pomembne kot njen neposredni uspeh.<ref name=miljan/> Fosforitna vojna je spodbudila estonske množice,<ref name=raun/> ljudem vlila vero v moč kolektivnega delovanja<ref name=miljan/> in ključno prispevala k temu, da so državljani izgubili strah pred režimom.<ref name=vogt/> V širšem smislu je gibanje delovalo kot katalizator, ki je zamajal stabilnost sovjetske oblasti v Estoniji.<ref name=miljan/> ==Sklici== {{Reflist|refs= <ref name="geology">{{cite book |title=Geology and Mineral Resources of Estonia |editor1-last=Raukas |editor1-first=Anto |editor1-link=Anto Raukas |editor2-last=Teedumäe |editor2-first=Aada |year=1997 |publisher=Estonian Academy Publishers |location=Tallinn |isbn=9985-50-185-3 |pages=436 |url=http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211132438/http://sarv.gi.ee/geology/text.html#_Toc174709526 |archivedate=2007-12-11 }}</ref> <ref name="raun">{{cite book|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University|location=Stanford|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&q=phosphate |isbn=0-8179-2852-9}}</ref> <ref name="laar">{{cite book|title=Estonia: identity and independence|editor=Subrenat, Jean-Jacques|editor-link=Jean-Jacques Subrenat|publisher=Rodopi|isbn=90-420-0890-3|location=New York |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=kBZlHdp7tdcC&dq=phosphorite+war&pg=RA1-PA227}}</ref> <ref name="miljan">{{cite book|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical dictionary of Estonia|publisher=Scarecrow Press|location=Oxford|year=2004|pages=558|isbn=9780810865716|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=phosphate+war}}</ref> <ref name="vogt">{{cite book|last=Vogt|first=Henri|title=Between Utopia and disillusionment : a narrative of the political transformation in Eastern Europe|publisher=Berghahn Books|location=New York; Oxford|year=2005|pages=333|url=https://books.google.com/books?id=nI73PdnqQlcC&dq=phosphorite+war&pg=PA20 |isbn=1-57181-895-2}}</ref> <ref name="epl">{{cite news|url=http://www.epl.ee/artikkel/387332|archive-url=https://web.archive.org/web/20080426080205/http://www.epl.ee/artikkel/387332|url-status=dead|archive-date=2008-04-26|title=Fosforiidisõda päästis Kirde-Eesti looduse pöördumatust hävingust|last=Laurisaar|first=Riho|date=2007-05-26|work=[[Eesti Päevaleht]]|language=et|accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="ap">{{cite news|url=https://www.aripaev.ee/uudised/2007/04/26/priit-parn-botaanik-kunstimaailmas|title=Priit Pärn - Botaanik kunstimaailmas|last=Kolk|first=Tiina|date=2007-04-27|work=[[Äripäev]]|language=et|accessdate=}}</ref> <ref name="lohmus">{{cite journal|last=Lõhmus|first=Maarja|year=2004|title=An effect of meaning-breaker: Analysis of the cartoon 'Just shit'|journal=[[Semiotica]]|volume=150|issue=1|pages=257–282|url=https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219025735/https://www.etis.ee/ShowFile.aspx?FileVID=3446|archive-date=2012-02-19|url-status=dead}}</ref> <ref name="Population of Estonia by population censuses">{{cite book |title=Eesti rahvastik rahvaloenduste andmetel (Population of Estonia by population censuses) |url=http://www.stat.ee/dokumendid/26380 |publisher=Eesti Statistikaamet (Statistical Office of Estonia) |volume=2 |year=1996 |language=et, en |isbn=9985-826-44-2 |accessdate=2009-10-22}}</ref> <ref name="raudsep">{{cite journal|last=Raudsep|first=Rein|year=1997|title=Kümme aastat fosforiidisõjast|journal=[[Eesti Loodus]]|issue=7|language=et|url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|access-date=2009-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224024623/http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/EL/vanaweb/9707/soda.html|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref> }} [[Kategorija:Leto 1987]] [[Kategorija:Okolje Estonije]] frmxndgfbmrjcox0kq6g6wzn2dphmuy Kategorija:Okolje Estonije 14 601514 6665442 2026-04-25T17:15:30Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Nature of Estonia}} [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Estonija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Estonija]] [[Kategorija:Estonija]]« 6665442 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Nature of Estonia}} [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Estonija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Estonija]] [[Kategorija:Estonija]] mm6vywsnx0ouv6r2bcn5trv3bfl89je Slika:Priit Pärn Sitta kah.jpg 6 601515 6665446 2026-04-25T17:22:03Z Pinky sl 2932 Fraza ''sitta kah'' ima v estonščini dvojni pomen: * dobesedno pomeni ''tudi [nekaj] dreka'' * splošni pomen je ''Vseeno mije'' {{Non-free use rationale |Article = Fosforitna vojna |Description = Karikatura, ki jo je med fosforitno vojno leta 1987 objavil [[Priit Pärn]]. Gre za najpomembnejšo podobo v povezavi s kampanjo in eno najvplivnejših karikatur, ki so bile kdaj koli objavljene v Estoniji. |Source = [http://www.hot.ee/loehmus/parn01.jpg] |Portion... 6665446 wikitext text/x-wiki == Povzetek == Fraza ''sitta kah'' ima v estonščini dvojni pomen: * dobesedno pomeni ''tudi [nekaj] dreka'' * splošni pomen je ''Vseeno mije'' {{Non-free use rationale |Article = Fosforitna vojna |Description = Karikatura, ki jo je med fosforitno vojno leta 1987 objavil [[Priit Pärn]]. Gre za najpomembnejšo podobo v povezavi s kampanjo in eno najvplivnejših karikatur, ki so bile kdaj koli objavljene v Estoniji. |Source = [http://www.hot.ee/loehmus/parn01.jpg] |Portion = |Low_resolution = yes |Purpose = illustrate the article |Replaceability = no |other_information = }} hmysjg0ih6poq4i0efr6nxo8juz9fvv 6665449 6665446 2026-04-25T17:25:47Z Pinky sl 2932 /* Povzetek */ 6665449 wikitext text/x-wiki == Povzetek == Fraza ''sitta kah'' ima v estonščini dvojni pomen: * dobesedno pomeni ''tudi [nekaj] dreka'' * splošni pomen je ''Vseeno mije'' {{Utemeljitev neproste uporabe |članek = Fosforitna vojna |opis = Karikatura, ki jo je med fosforitno vojno leta 1987 objavil [[Priit Pärn]]. Gre za najpomembnejšo podobo v povezavi s kampanjo in eno najvplivnejših karikatur, ki so bile kdaj koli objavljene v Estoniji. |vir = [http://www.hot.ee/loehmus/parn01.jpg] |Portion = |nizka_ločljivost = da |namen = illustrate the article |zamenljivost = ne |druge_informacije = }} r2q5mk22kjr2nl8073mpcntkre0tbwz Pogovor:Fosforitna vojna 1 601516 6665450 2026-04-25T17:28:17Z Pinky sl 2932 {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Geografija |država= Estonija }} 6665450 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Geografija |država= Estonija }} s1ckueqioiscwcgdl4ms58o8esr0tp6 Kategorija:Biodiverziteta Rusije 14 601517 6665452 2026-04-25T17:34:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Rusija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Evropi po državah|Rusija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Azije po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje Rusije]] [[Kategorija:Naravoslovje v Rusiji]]« 6665452 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Rusija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Evropi po državah|Rusija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Azije po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje Rusije]] [[Kategorija:Naravoslovje v Rusiji]] mckb0ikbuag6zwp50kaku1uz8pjr9w8 6665453 6665452 2026-04-25T17:37:19Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Biodiverziteta v Azije po državah]]; dodal [[Kategorija:Biodiverziteta v Aziji po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665453 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Rusija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Evropi po državah|Rusija]] [[Kategorija:Biodiverziteta v Aziji po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje Rusije]] [[Kategorija:Naravoslovje v Rusiji]] 79sueck7mbe8f8elkxuvq5hukpqpznz Kategorija:Biodiverziteta v Aziji po državah 14 601518 6665454 2026-04-25T17:38:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{container category}} {{Commons category|Nature of Asia by country}} [[File:Asia (orthographic projection).svg|left|125x125px]] {{Category explanation|e za članke o '''{{C|Biodiverziteta|biodiverziteti}}''' '''{{C|Azija|Azije}}''' po državah}} {{Automatic category TOC}} [[Kategorija:Biodiverziteta Azije| Država]] [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|°Azija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah| Biota]] Kategorija:Naravoslovje Azije po državah| Biodive...« 6665454 wikitext text/x-wiki {{container category}} {{Commons category|Nature of Asia by country}} [[File:Asia (orthographic projection).svg|left|125x125px]] {{Category explanation|e za članke o '''{{C|Biodiverziteta|biodiverziteti}}''' '''{{C|Azija|Azije}}''' po državah}} {{Automatic category TOC}} [[Kategorija:Biodiverziteta Azije| Država]] [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|°Azija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah| Biota]] [[Kategorija:Naravoslovje Azije po državah| Biodiverziteta]] 3qgkeubypbsgoxm8yhj63jytb3vpbv2 Kategorija:Okolje Rusije 14 601519 6665455 2026-04-25T17:41:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Rusija]] [[Kategorija:Rusija]]« 6665455 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Okolje Evrope po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje Azije po državah|Rusija]] [[Kategorija:Okolje po državah|Rusija]] [[Kategorija:Rusija]] pktc1f7gd961yh4vh38ichlvbdyed0i Seznam grškokatoliških župnij Eparhije Križevac 0 601520 6665470 2026-04-25T18:28:27Z Janezdrilc 3152 N 6665470 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliških]] [[Župnija|župnij]] [[Eparhija Križevac|Eparhije Križevac]]'''. {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Župnija ! Vikariat |- | [[Drage]] | rowspan=3 style="border-bottom:dashed 2px;" | {{Ikona zastave|Slovenija}} Žumberak |- | [[Ljubljana]]<br>(pastoralni center) |- | [[Metlika]] |- | [[Golubići, Samobor|Grabar]] | rowspan=15 | {{Ikona zastave|Hrvaška}} Žumberak |- | [[Jastrebarsko]] |- | [[Karlovec]] |- | [[Kašt]] |- | [[Križevci, Hrvaška|Križevci]]<br>(stolna župnija) |- | [[Mrzlo Polje Žumberačko|Mrzlo Polje]] |- | [[Pećno]] |- | [[Strmac Pribićki|Pribić]] |- | [[Radatovići]] |- | [[Reka, Hrvaška|Reka]] |- | [[Samobor]] |- | [[Sošice]] |- | [[Stojdraga]] |- | [[Zagreb]] |- | [[Zagreb|Zagreb Stenjevec]] |- | [[Kričke, Drniš|Kričke]] | rowspan=3 | {{Ikona zastave|Hrvaška}} Dalmacija |- | [[Split]] |- | [[Zadar]] |- | [[Berak]] | rowspan=15 | {{Ikona zastave|Hrvaška}} Slavonija - Srem |- | [[Donji Andrijevci]] |- | [[Gornji Andrijevci]] |- | [[Kaniža, Bebrina|Kaniža]] |- | [[Lipovljani]] |- | [[Mikluševci]] |- | [[Osijek]] |- | [[Petrovci]] |- | [[Piškorevci]] |- | [[Rajevo Selo]] |- | [[Sibinj]] |- | [[Slavonski Brod]] |- | [[Šumeće]] |- | [[Vinkovci]] |- | [[Vukovar]] |- | [[Banjaluka]] | rowspan=11 | {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} Bosna - Hercegovina |- | [[Cerovljani]] |- | [[Derventa]] |- | {{Tuj|Devetina|hr}} |- | [[Banjaluka|Kamenica]] (Banjaluka) |- | [[Kozarac, Bosna in Hercegovina|Kozarac]] |- | [[:hr:Prnjavor|Lepenica]] (Prnjavor) |- | {{Tuj|Lišnja|hr}} |- | {{Tuj|Prnjavor|hr}} |- | {{Tuj|Prnjavor|hr}}<br>(ukrajinski duhovni center) |- | [[Banjaluka|Sara Dubrava]] (Banjaluka) |} == Vir == * [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar Krizevacka-eparhija.com] [[Kategorija:Župnije po škofijah|Križevci]] [[Kategorija:Eparhija Križevci|Župnije]] 3oi5pbg3xfoc929nhhmwqg25q7d81wa Trubarjev park 0 601521 6665505 2026-04-25T19:42:15Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6665505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Park | name = Trubarjev park | photo = Laibach (13891159508).jpg | photo_width = | photo_caption = Spomenik Primožu Trubarju v Trubarjevem parku | map = Slovenija | map_width = | relief = yes | type = Mestni park | location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | nearest_city = | lat_d = 46 | lat_m = 3 | lat_s = 14.14 | lat_NS = N | long_d = 14 | long_m = 29 | long_s = 57.84 | long_EW = E | region = | source = | coords_ref = | area = | created = 1910 | operator = | visitation_num = | status = | open = |embedded= }} '''Trubarjev park''' je [[park]] v središču [[Ljubljana|Ljubljane]], glavnega mesta [[Slovenija|Slovenije]], in leži med [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodno galerijo Slovenije]] in Muzejem moderne umetnosti Slovenije. Park na severu in vzhodu meji na [[Prešernova cesta, Ljubljana|Prešernovo cesto]], na jugu na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevo cesto]] in na zahodu na [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisowo cesto]]. Park je poimenovan po [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]] ({{langx|de|Primus Truber}}), utemeljitelju slovenske književnosti in Evangeličanske cerkve na Slovenskem.<ref>{{Internetquelle |url=https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b&find=20336 |titel=Trubarjev park ob pravoslavni cerkvi |werk=Register kulturne dediscine RKD |hrsg=Kulturministerium der Republik Slowenien |sprache=sl |abruf=2022-10-23}}</ref> V središču parka stoji [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|ljubljanska pravoslavna cerkev]]. == Trubarjev spomenik == Trubarjev spomenik iz belega [[marmor]]ja je leta 1910 ustvaril slovenski kipar [[Franc Berneker]] (1874–1932).<ref>{{navedi knjigo|author=Damijan Globočnik |title=Trubarjev spomenik v Ljubljani: Zgodovinski časopis Historical Review |volume=74 |number=3–4 |date=2020 |language=sl en |page=388-424 |web=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/3280}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si083 |titel=Ljubljana - Primož Trubar |abruf=2022-10-23}}</ref> Pobuda je prišla od pesnika in ljubljanskega mestnega arhivarja [[Anton Aškerc|Antona Aškerca]], s podporo takratnega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]. Umetnik je kot model uporabil edino ohranjeno upodobitev Trubarja in ustvaril kip v obliki pulta, na katerega se naslanja protestantski pridigar in oče slovenske književnosti. Spomenik je opisan kot prvi secesijski spomenik v Ljubljani.<ref>{{Internetquelle |autor=Boris Dolničar |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/mesto-skozi-cas-trubarjev-spomenik.html |titel=Mesto skozi čas: Trubarjev spomenik |datum=2016-09-27 |sprache=sl-si |abruf=2022-10-23}}</ref> == Stavbe in objekti == * Park * Trubarjev spomenik * [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Trubar Park}} {{Commonscat|Trubar Monument}} [[Kategorija:Parki v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] 251d3eos4fgoyztgwctrw9x0cq3jxxb Pogovor:Trubarjev park 1 601522 6665510 2026-04-25T19:46:05Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Slovenija}} {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=Ljuba24b}}« 6665510 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Slovenija}} {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=Ljuba24b}} t3qb9i1ciki7fz3azby60bmk4rnuocd 6665531 6665510 2026-04-25T20:09:15Z Yerpo 8417 nima zveze z Italijo 6665531 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Slovenija}} 9ohpz8eluqxjoeklunamd333cexoduu Tempelj Literature, Hanoj 0 601523 6665536 2026-04-25T20:11:56Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Tempelj Literature, Hanoj]] na [[Tempelj literature, Hanoj]]: pravopis 6665536 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tempelj literature, Hanoj]] opa8gskwnkot0kdyixigxlbh2imsy8p Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa 14 601524 6665550 2026-04-25T20:22:06Z A09 188929 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Dela po avtorjih|Zamenhof, Ludwig Lazar]] [[Kategorija:Ludwig Lazar Zamenhof]]« 6665550 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dela po avtorjih|Zamenhof, Ludwig Lazar]] [[Kategorija:Ludwig Lazar Zamenhof]] 2p97ju7yfy3265f301uypjwejmhrjin 6665551 6665550 2026-04-25T20:22:35Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Ludwig Lazar Zamenhof]]; dodal [[Kategorija:Ludwik Lazar Zamenhof]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6665551 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dela po avtorjih|Zamenhof, Ludwig Lazar]] [[Kategorija:Ludwik Lazar Zamenhof]] 13r06oqv2paiez7817f22c0732fwulh 6665552 6665551 2026-04-25T20:22:53Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Kategorija:Dela Ludwiga Lazarja Zamenhofa]] na [[Kategorija:Dela Ludwika Lazarja Zamenhofa]] brez preusmeritve: Napačno črkovan naslov 6665551 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dela po avtorjih|Zamenhof, Ludwig Lazar]] [[Kategorija:Ludwik Lazar Zamenhof]] 13r06oqv2paiez7817f22c0732fwulh Kategorija:Ludwik Lazar Zamenhof 14 601525 6665555 2026-04-25T20:24:29Z A09 188929 n 6665555 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Poljski jezikoslovci]] [[Kategorija:Poljski zdravniki]] [[Kategorija:Esperanto]] i5yf6f2mq6699lpq6na7hxbqp0zvr1i Bratje Italije 0 601526 6665569 2026-04-25T21:59:02Z VidicK01 193275 ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/265626660|Fratelli d’Italia (Partei)]]« 6665569 wikitext text/x-wiki '''Bratje Italije''' ([[kratica]] FdI) je politična stranka v [[Italija|Italiji]], ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot [[Skrajna desnica|skrajno desno]], [[Nacionalizem|nacionalistično]], tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Giorgia Meloni’s not-so-scary right-wing government|date=|issn=0013-0613|url=https://www.economist.com/leaders/2024/01/24/giorgia-melonis-not-so-scary-right-wing-government}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nachrichtenpodcast: Die zwei Seiten der Giorgia Meloni|date=2024-05-27|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/2024-05/giorgia-meloni-weniger-extrem-eu-zusammenarbeit-nachrichtenpodcast}}</ref> Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo [[Giorgia Meloni]], aktualna [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanska premierka]]. == Ime in sprememba imena == Ime stranke izvira iz uvodnega verza [[Il Canto degli Italiani|italijanske državne himne]], ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«).<ref>{{Navedi splet|title=V Italiji obvezno učenje himne za otroke|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-italiji-obvezno-ucenje-himne-za-otroke/295442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The shapeshifter: who is the real Giorgia Meloni?|url=https://www.theguardian.com/world/2024/sep/19/shapeshifter-who-is-the-real-giorgia-meloni-italy-prime-minister|newspaper=The Guardian|date=2024-09-19|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Alexander|last=Stille}}</ref> Stranka je bila ustanovljena pod imenom ''Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale'' (»Bratje Italije – nacionalna desnosredinska [stranka]«). Februarja 2014 se je preimenovala v ''Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale'' (»Bratje Italije – Nacionalna aliansa«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki ''Alleanza Nazionale''. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom ''Fratelli d’Italia''.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanske volitve: "Med besedami in dejanji je morje"|url=https://www.rtvslo.si/svet/italijanske-volitve-med-besedami-in-dejanji-je-morje/447656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=Jaša|last=Rajšek}}</ref> == Zgodovina == Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke [[Gianfranco Fini|Gianfranca Finija]] se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh [[Desna sredina|desnosredinskih]] vladah [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (''Forza Italia'') združila v novo stranko Ljudstvo svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Berlusconi voditelj Ljudstva svobode|url=https://www.rtvslo.si/svet/berlusconi-voditelj-ljudstva-svobode/98511|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in [[Giorgia Meloni|Giorgie Meloni]], pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika [[Francesco Cossiga|Francesca Cossige]] – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (''Fratelli d'Italia'').<ref>{{Navedi splet|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia':trattativa con La Russa su nome e simbolo|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|website=la Repubblica|date=2012-12-20|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napolitano odprl vrata do predčasnih volitev|url=https://www.rtvslo.si/svet/napolitano-odprl-vrata-do-predcasnih-volitev/298642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]], z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v [[Senat Italijanske republike|senatu]].<ref>{{Navedi novice|title=Italian election results: gridlock likely – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/2013/feb/25/italian-election-results-live-coverage|newspaper=The Guardian|date=2013-02-25|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Paul|last=Owen}}</ref> Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.<ref>{{Navedi splet|title=::: Ministero dell'Interno ::: Archivio Storico delle Elezioni - Camera del 24 Febbraio 2013|url=http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&dtel=24/02/2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S|website=elezionistorico.interno.it|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=E' Fabio Rampelli il nuovo capogruppo di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|newspaper=Sito ufficiale di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref> Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (''Officina per l'Italia''), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (''fiamma tricolore''), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000138971111/faschismus-vorwurf-giorgia-meloni-und-die-brueder-italiens|titel=Faschismusvorwurf: Giorgia Meloni und die „Brüder Italiens“|zugriff=2022-09-24|sprache=de-AT}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Luzi Bernet|url=https://www.nzz.ch/international/fratelli-ditalia-partei-erwaegt-entfernung-der-mussolini-flamme-ld.1858644|titel=Wird die Mussolini-Flamme gelöscht? Ein Gefolgsmann von Giorgia Meloni bricht ein Tabu|werk=NZZ|datum=2024-11-22|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in [[Matteo Salvini|Mattea Salvinija]] ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.milanotoday.it/politica/maullu-fratelli-italia.html|title=Maullu passa a Fratelli d'Italia: "Forza Italia ha commesso troppi errori"|website=MilanoToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornaleibleo.it/2019/01/16/innocenzo-leontini-aderisce-al-progetto-di-fratelli-ditalia/|title=Innocenzo Leontini aderisce al progetto di Fratelli D’Italia|date=2019-01-16|publisher=}}</ref> Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.<ref>{{Internetquelle|url=https://europawahlergebnis.eu/nationale-ergebnisse/italien/2019-2024/|titel=Ergebnisse der Europawahl 2019: Nationale Ergebnisse Italien|hrsg=Europäisches Parlament|zugriff=2019-08-10}}</ref> Na [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022]] je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse (Stand 14:17) der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-26}}</ref> == Politična stališča == === Osnovna orientacija === Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot [[Konservatizem|konservativni]] ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]] v ZDA in [[Likud|Likuda]] v Izraelu. <ref>{{Internetquelle|autor=Angela Giuffrida|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|titel=Scepticism over Giorgia Meloni’s claim ‘fascism is history’ in Italian far right|werk=The Guardian|datum=2022-10-11|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.csis.org/programs/europe-russia-and-eurasia-program/projects/european-election-watch/italy|titel=Italy: Parliamentary Elections|werk=Center for Strategic and International Studies|datum=2022-09-25|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Introduction: The Paradoxical Election|publisher=Springer International Publishing|date=2019|isbn=978-3-03-013617-8|pages=5}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Brothers of Italy and the Rise of the Italian National Conservative Right|publisher=Palgrave Macmillan|date=2023|isbn=978-3-031-52189-8|pages=132}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=EU: Beyond the Crisis: A Debate on Sustainable Integrationism|publisher=Columbia University Press|date=2016|isbn=978-3-8382-6848-4|pages=32}}</ref>, drugod kot skrajno desno<ref>{{Internetquelle|autor=Hannah Roberts|url=https://www.politico.eu/article/matteo-salvini-silvio-berlusconi-mario-draghi-italian-right-wing-parties-reject-coalition-partner-as-government-heads-toward-collapse/|titel=Italian right-wing parties reject coalition partner as government heads toward collapse|werk=Politico|datum=2022-07-17|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Eric Sylvers|url=https://www.wsj.com/articles/italys-far-right-flexes-campaign-muscle-1510754829|titel=Italy's Far Right Flexes Campaign Muscle|werk=The Wall Street Journal|datum=2017-11-15|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> ali neofašistično.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Rise of the Far Right in Europe: Populist Shifts and 'Othering|publisher=Springer|date=2016|isbn=978-1-1375-5679-0|pages=36}}</ref> Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno [[Benito Mussolini|Mussolinijevi]] nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.<ref>{{Internetquelle|autor=Dominik Straub|url=https://www.fr.de/politik/melonis-abschied-vom-duce-93547118.html|titel=Meloni und Mussolini: Der Abschied vom Duce|werk=Frankfurter Rundschau|datum=2025-01-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2025-10/italien-meloni-jugend-organisation-faschismus|titel=Politiker kritisieren faschistische Gesänge vor Fratelli-d'Italia-Sitz|werk=Die Zeit|datum=2025-10-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|werk=tagesschau.de|zugriff=2022-09-23|sprache=de}}</ref> === Socialna in migracijska politika === Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.<ref>{{Internetquelle|autor=Elisabetta Povoledo, Gaia Pianigiani|url=https://www.nytimes.com/2022/09/23/world/europe/giorgia-meloni-italy-women.html|titel=Giorgia Meloni Could Be the First Woman to Lead Italy. Not All Women Are Happy.|werk=New York Times|datum=2022-09-23|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000139357836/italien-vor-den-wahlen-gewinnt-giorgia-meloni-wird-italien-dann|titel=Italien vor den Wahlen: Gewinnt Giorgia Meloni? Wird Italien dann faschistisch?|zugriff=2022-09-25|sprache=de-AT}}</ref> Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Narîn Şevîn Doğan|url=https://www.zdfheute.de/politik/ausland/italien-lgbtqia-meloni-100.html|titel=Wie Regenbogenfamilien unter Meloni leiden|werk=ZDF|datum=2024-02-03|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.nzz.ch/international/giorgia-meloni-italiens-wahl-favoritin-spricht-sich-gegen-die-adoption-durch-homosexuelle-paare-aus-ld.1702593|titel=Giorgia Meloni: Italiens Wahl-Favoritin spricht sich gegen die Adoption durch homosexuelle Paare aus|hrsg=NZZ|datum=2022-09-13|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi.<ref name=":1" /> Obstoječa prepoved [[Nadomestno materinstvo|nadomestnega materinstva]] v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-verbietet-leihmutterschaft-im-ausland-dramatische-folgen-fuer-homosexuelle-paare-a-27fac9bd-ab52-48ca-9750-efdf28cea51e|titel=Unfruchtbare oder homosexuelle Paare in Italien dürfen nicht mehr Eltern werden|werk=Der Spiegel|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«.<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.<ref>{{Internetquelle|url=https://italianismo.com.br/en/governo-da-italia-pagara-bonus-de-mil-euros-por-cada-novo-filho/|titel=Italian government to pay €1,000 bonus for each new child|werk=Italianismo.com.br|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-17|sprache=en}}</ref> Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.<ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> === Ekonomska in socialna politika === Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( ''reddito di cittadinanza'', "državljanski dohodek") za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo [[Invalidnost|invalidnosti]] ali mladoletnih otrok. To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za "zaposljivo" in da bi jih to spodbudilo k delu. <ref name="kragen" /> Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. <ref name="„auto2“">{{Internetquelle|autor=Jörg Seisselberg|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-proteste-sozialhilfe-100.html|titel=Abschaffung von Bürgergeld in Italien. "Ein Kampf gegen die Armen", 2. August 2024|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne. <ref name="kragen" /> Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (''reddito di cittadinanza'') za brezposelne, mlajše od 60 let, brez [[Invalidnost|invalidnosti]] ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije.<ref name="„auto2“" /> S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije. === Zdravstvena politika === Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] v Italiji ter morebitne stranske učinke [[Cepivo proti covidu-19|cepiv]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.lastampa.it/speciale/politica/elezioni-politiche-2022/2022/08/30/news/lapromessa_di_fratelli_ditalia_addio_alla_vaccinazione_anticovid_obbligatoria_e_al_green_pass-7863259/|titel=La promessa di Fratelli d’Italia: “Addio alla vaccinazione anti-Covid obbligatoria e al Green Pass”|werk=lastampa.it|datum=2022-09-29|zugriff=2022-10-11|sprache=it}}</ref> === Naravovarstvo in okoljska politika === Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z [[Okoljski determinizem|geodeterminizmom]], tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji »krvi in zemlje«. === Evropska unija in fiskalna politika EU === Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]], pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|parlamentarnimi volitvami leta 2022]] poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje.<ref>{{Internetquelle|autor=Finn Walter, manager magazin|url=https://www.manager-magazin.de/politik/europa/mario-draghi-giorgia-meloni-italien-rechtsruck-war-es-das-mit-dem-euro-a-52353ef1-47d5-40ae-bcd6-86c6a00cf746|titel=Wahl in Italien: Neofaschistin Giorgia Meloni in Umfragen vorn – war es das mit dem Euro?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/italien-parlamentswahl-eu-italexit-matteo-renzi-silvio-berlusconi-luigi-di-maio|titel=Erst mal kein Italexit|werk=Zeit Online|zugriff=2022-09-24}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.srf.ch/news/international/wahlen-in-italien-was-ein-sieg-der-fratelli-d-italia-fuer-europa-bedeuten-wuerde|titel=Wahlen in Italien – Was ein Sieg der Fratelli d’Italia für Europa bedeuten würde|datum=2022-09-18|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu,]] skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine [[Identiteta in demokracija]] (ID), ki vključuje italijansko [[Liga (politična stranka)|Ligo]] (prej Lega Nord ), francoski [[Nacionalni zbor]] (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško [[Alternativa za Nemčijo|AfD]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/die-sieben-fraktionen-des-europaischen-parlaments|titel=Die sieben Fraktionen des Europäischen Parlaments {{!}} Aktuelles {{!}} Europäisches Parlament|datum=2019-02-07|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da [[Madžarska]] ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] . <ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. <ref>{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem. <ref>{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/italien-vor-der-wahl-giorgia-meloni-warnt-eu-mit-nationalistischen-aussagen-TMKLODGQ6MNLTL427R47BWNH6Y.html|titel=Italien vor der Wahl: Giorgia Meloni warnt EU mit nationalistischen Aussagen|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> ==== Kritika Maria Draghija ==== V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/italien-neuwahlen-meloni-salvini-berlusconi-rechtspopulisten-sieg-91741658.html|titel=Meloni, Salvini, Berlusconi: Gewinnen Italiens Rechtspopulisten die Wahl – oder zerlegen sie sich selbst?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.<ref name="auto1">{{Internetquelle|autor=Ulrike Sauer|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/wahlkampf-meloni-europa-wirtschaftspolitik-finanzmaerkte-italien-1.5642716|titel=Nach Draghi: Wie gefährlich ist Giorgia Meloni für die Wirtschaft?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/documents/252038/16191335/Italien+vor+dem+Sprung+ins+Ungewisse.pdf/a2219619-ebab-652e-9526-9e960156477c?version=1.0&t=1661328630978|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|werk=www.kas.de|hrsg=Konrad Adenauer Stiftung|zugriff=2022-09-24|format=PDF}}</ref> === Zunanja politika === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] sta se Giorgia Meloni in njena stranka, v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami italijanske desnice, jasno postavili na stran Ukrajine in proti Rusiji. Stranka je v italijanskem parlamentu podprla tudi dobavo težkega orožja Ukrajini. Meloni ob tem zagovarja krepitev t. i. »atlantskih« odnosov z Združenimi državami Amerike.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/italien-vor-dem-sprung-ins-ungewisse|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|datum=2022-08-23|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/wie-gefaehrlich-sind-meloni-und-co-fuer-europa-zr-91792638.html|titel=Wie gefährlich sind Meloni und Co. für Europa?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Meloni je svojo stranko sprva usmerila v izrazito proizraelsko smer; po napadu Hamasa na Izrael leta 2023 je bila med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali prizadeta območja. Italijanske oblasti so ob tem po navodilih notranjega ministrstva odločneje ukrepale proti nasilju na propalestinskih protestih.<ref name=":5">{{Internetquelle|autor=Michael Feth, Dr. Nino Galetti|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/roms-perspektive-auf-den-gaza-krieg|titel=Roms Perspektive auf den Gaza-Krieg|werk=Konrad-Adenauer-Stiftung|datum=2024-05-03|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref> Po izraelskem vojaškem posegu v [[Gaza|Gazo]] in naraščanju civilnih žrtev pa je septembra 2025 v govoru pred [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]] podvomila v sorazmernost izraelskega odziva, s čimer se je približala prevladujočemu stališču v italijanski javnosti.<ref>{{Internetquelle|autor=Andrea Affaticati|url=https://www.n-tv.de/politik/Giorgia-Meloni-steckt-in-der-Palaestina-Klemme-article26056833.html|titel=Giorgia Meloni steckt in der Palästina-Klemme|werk=N-TV|datum=2025-09-05|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://de.euronews.com/my-europe/2025/09/25/meloni-israel-massaker-zivilisten-uno-hamas-ukraine-russland|titel=Meloni: "Israel hat Massaker unter Zivilisten verursacht"|werk=Euronews|datum=2025-09-25|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref name=":5" /> == Mladinska organizacija FdI in fašistično poklonjenje FdI == Mladinska organizacija stranke, ''Gioventù Nazionale'', je vzbudila pozornost zaradi obeleževanja Léona Degrella, nekdanjega častnika [[Waffen-SS]] in vojnega zločinca. V kraju Affile pa je župan iz vrst FdI postavil spomenik [[Rodolfo Graziani|Rodolfu Grazianiju]], ki je med vojno proti [[Etiopsko cesarstvo|Abesiniji]] uporabljal [[kemično orožje]] ter nosi odgovornost za zločine, vključno z genocidom v [[Cirenajka|Cirenajki]] med drugo italijansko-libijsko vojno.<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Frank Hornig|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-giorgia-meloni-mussolinis-erbin-a-f1de714d-0002-0001-0000-000178686085|titel=Italien – Giorgia Meloni: Ich, ich, ich|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-08-09|sprache=de}}</ref> == Struktura volivcev == Glede na poročilo fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung iz leta 2022 se volivci stranke Bratje Italije po sociodemografskih značilnostih ne razlikujejo bistveno od povprečnega volilnega telesa, čeprav izkazujejo nekatere posebnosti. Med njimi so mlajši od 35 let podpovprečno zastopani (16 % v primerjavi z 20,9 % v celotni populaciji), prav tako visoko izobraženi (13 % v primerjavi s 16,6 %). Nasprotno pa so volivci, starejši od 50 let, nadpovprečno zastopani (35 % v primerjavi z 26,8 %), enako velja za obrtnike, trgovce in samozaposlene (10 % v primerjavi s 6,7 %) ter za učitelje in zaposlene (19 % v primerjavi s 16,7 %).<ref name="postfasch">{{Internetquelle|autor=Sofia Ventura|url=https://library.fes.de/pdf-files/bueros/rom/19451.pdf|titel=Giorgia Meloni und ihre Partei Fratelli d’Italia. Eine personalisierte Partei zwischen rechtsextrem und rechtsradikal|werk=Friedrich Ebert Stiftung|zugriff=2022-09-23|format=PDF}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center; float:left; margin-right:1em;" |+Rezultati [[Poslanska zbornica Italijanske republike|parlamentarnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 666.035 | 2.0 % |{{Composition bar|9|630|P}} | 8. |- ! 2018 | 1.429.550 | 4.4 % |{{Composition bar|32|630|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.300.628 | 26,0 % |{{Composition bar|119|400|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center; float:left; margin-right:1em;" |+Rezultati [[Senat Italijanske republike|senatnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/senato/scrutini/20220925/scrutiniSI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 590.083 | 1,9 % |{{Composition bar|0|315|P}} | 7. |- ! 2018 | 1.286.606 | 4.3 % |{{Composition bar|18|315|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.165.795 | 26.01 % |{{Composition bar|65|200|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center; float:left; margin-right:1em;" |+Rezultati evropskih volitev ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2014 | 1.004.037 | 3,7 % |{{Composition bar|0|73|P}} | 7. |- ! 2019 | 1.726.189 | 6.4 % |{{Composition bar|6|76|P}} | 5. |- ! 2024 | 6.724.377 | 28,8 % |{{Composition bar|24|76|P}} | 1. |} == Zunanje povezave == * [https://www.fratelli-italia.it/ Spletna stran Fratelli d'Italia] (italijanščina) [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Politične stranke v Italiji]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 9qc79213wiyu8nu97dw99hrr0uc8b4h 6665570 6665569 2026-04-25T22:04:34Z VidicK01 193275 popravljanje 6665570 wikitext text/x-wiki '''Bratje Italije''' ([[kratica]] FdI) je politična stranka v [[Italija|Italiji]], ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot [[Skrajna desnica|skrajno desno]], [[Nacionalizem|nacionalistično]], tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Giorgia Meloni’s not-so-scary right-wing government|date=|issn=0013-0613|url=https://www.economist.com/leaders/2024/01/24/giorgia-melonis-not-so-scary-right-wing-government}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nachrichtenpodcast: Die zwei Seiten der Giorgia Meloni|date=2024-05-27|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/2024-05/giorgia-meloni-weniger-extrem-eu-zusammenarbeit-nachrichtenpodcast}}</ref> Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo [[Giorgia Meloni]], aktualna [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanska premierka]]. == Ime in sprememba imena == Ime stranke izvira iz uvodnega verza [[Il Canto degli Italiani|italijanske državne himne]], ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«).<ref>{{Navedi splet|title=V Italiji obvezno učenje himne za otroke|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-italiji-obvezno-ucenje-himne-za-otroke/295442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The shapeshifter: who is the real Giorgia Meloni?|url=https://www.theguardian.com/world/2024/sep/19/shapeshifter-who-is-the-real-giorgia-meloni-italy-prime-minister|newspaper=The Guardian|date=2024-09-19|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Alexander|last=Stille}}</ref> Stranka je bila ustanovljena pod imenom ''Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale'' (»Bratje Italije – nacionalna desnosredinska [stranka]«). Februarja 2014 se je preimenovala v ''Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale'' (»Bratje Italije – Nacionalna aliansa«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki ''Alleanza Nazionale''. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom ''Fratelli d’Italia''.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanske volitve: "Med besedami in dejanji je morje"|url=https://www.rtvslo.si/svet/italijanske-volitve-med-besedami-in-dejanji-je-morje/447656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=Jaša|last=Rajšek}}</ref> == Zgodovina == Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke [[Gianfranco Fini|Gianfranca Finija]] se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh [[Desna sredina|desnosredinskih]] vladah [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (''Forza Italia'') združila v novo stranko Ljudstvo svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Berlusconi voditelj Ljudstva svobode|url=https://www.rtvslo.si/svet/berlusconi-voditelj-ljudstva-svobode/98511|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in [[Giorgia Meloni|Giorgie Meloni]], pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika [[Francesco Cossiga|Francesca Cossige]] – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (''Fratelli d'Italia'').<ref>{{Navedi splet|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia':trattativa con La Russa su nome e simbolo|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|website=la Repubblica|date=2012-12-20|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napolitano odprl vrata do predčasnih volitev|url=https://www.rtvslo.si/svet/napolitano-odprl-vrata-do-predcasnih-volitev/298642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]], z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v [[Senat Italijanske republike|senatu]].<ref>{{Navedi novice|title=Italian election results: gridlock likely – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/2013/feb/25/italian-election-results-live-coverage|newspaper=The Guardian|date=2013-02-25|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Paul|last=Owen}}</ref> Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.<ref>{{Navedi splet|title=::: Ministero dell'Interno ::: Archivio Storico delle Elezioni - Camera del 24 Febbraio 2013|url=http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&dtel=24/02/2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S|website=elezionistorico.interno.it|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=E' Fabio Rampelli il nuovo capogruppo di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|newspaper=Sito ufficiale di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref> Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (''Officina per l'Italia''), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (''fiamma tricolore''), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000138971111/faschismus-vorwurf-giorgia-meloni-und-die-brueder-italiens|titel=Faschismusvorwurf: Giorgia Meloni und die „Brüder Italiens“|zugriff=2022-09-24|sprache=de-AT}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Luzi Bernet|url=https://www.nzz.ch/international/fratelli-ditalia-partei-erwaegt-entfernung-der-mussolini-flamme-ld.1858644|titel=Wird die Mussolini-Flamme gelöscht? Ein Gefolgsmann von Giorgia Meloni bricht ein Tabu|werk=NZZ|datum=2024-11-22|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in [[Matteo Salvini|Mattea Salvinija]] ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.milanotoday.it/politica/maullu-fratelli-italia.html|title=Maullu passa a Fratelli d'Italia: "Forza Italia ha commesso troppi errori"|website=MilanoToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornaleibleo.it/2019/01/16/innocenzo-leontini-aderisce-al-progetto-di-fratelli-ditalia/|title=Innocenzo Leontini aderisce al progetto di Fratelli D’Italia|date=2019-01-16|publisher=}}</ref> Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.<ref>{{Internetquelle|url=https://europawahlergebnis.eu/nationale-ergebnisse/italien/2019-2024/|titel=Ergebnisse der Europawahl 2019: Nationale Ergebnisse Italien|hrsg=Europäisches Parlament|zugriff=2019-08-10}}</ref> Na [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022]] je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse (Stand 14:17) der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-26}}</ref> == Politična stališča == === Osnovna orientacija === Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot [[Konservatizem|konservativni]] ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]] v ZDA in [[Likud|Likuda]] v Izraelu. <ref>{{Internetquelle|autor=Angela Giuffrida|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|titel=Scepticism over Giorgia Meloni’s claim ‘fascism is history’ in Italian far right|werk=The Guardian|datum=2022-10-11|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.csis.org/programs/europe-russia-and-eurasia-program/projects/european-election-watch/italy|titel=Italy: Parliamentary Elections|werk=Center for Strategic and International Studies|datum=2022-09-25|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Introduction: The Paradoxical Election|publisher=Springer International Publishing|date=2019|isbn=978-3-03-013617-8|pages=5}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Brothers of Italy and the Rise of the Italian National Conservative Right|publisher=Palgrave Macmillan|date=2023|isbn=978-3-031-52189-8|pages=132}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=EU: Beyond the Crisis: A Debate on Sustainable Integrationism|publisher=Columbia University Press|date=2016|isbn=978-3-8382-6848-4|pages=32}}</ref>, drugod kot skrajno desno<ref>{{Internetquelle|autor=Hannah Roberts|url=https://www.politico.eu/article/matteo-salvini-silvio-berlusconi-mario-draghi-italian-right-wing-parties-reject-coalition-partner-as-government-heads-toward-collapse/|titel=Italian right-wing parties reject coalition partner as government heads toward collapse|werk=Politico|datum=2022-07-17|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Eric Sylvers|url=https://www.wsj.com/articles/italys-far-right-flexes-campaign-muscle-1510754829|titel=Italy's Far Right Flexes Campaign Muscle|werk=The Wall Street Journal|datum=2017-11-15|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> ali neofašistično.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Rise of the Far Right in Europe: Populist Shifts and 'Othering|publisher=Springer|date=2016|isbn=978-1-1375-5679-0|pages=36}}</ref> Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno [[Benito Mussolini|Mussolinijevi]] nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.<ref>{{Internetquelle|autor=Dominik Straub|url=https://www.fr.de/politik/melonis-abschied-vom-duce-93547118.html|titel=Meloni und Mussolini: Der Abschied vom Duce|werk=Frankfurter Rundschau|datum=2025-01-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2025-10/italien-meloni-jugend-organisation-faschismus|titel=Politiker kritisieren faschistische Gesänge vor Fratelli-d'Italia-Sitz|werk=Die Zeit|datum=2025-10-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|werk=tagesschau.de|zugriff=2022-09-23|sprache=de}}</ref> === Socialna in migracijska politika === Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.<ref>{{Internetquelle|autor=Elisabetta Povoledo, Gaia Pianigiani|url=https://www.nytimes.com/2022/09/23/world/europe/giorgia-meloni-italy-women.html|titel=Giorgia Meloni Could Be the First Woman to Lead Italy. Not All Women Are Happy.|werk=New York Times|datum=2022-09-23|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000139357836/italien-vor-den-wahlen-gewinnt-giorgia-meloni-wird-italien-dann|titel=Italien vor den Wahlen: Gewinnt Giorgia Meloni? Wird Italien dann faschistisch?|zugriff=2022-09-25|sprache=de-AT}}</ref> Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Narîn Şevîn Doğan|url=https://www.zdfheute.de/politik/ausland/italien-lgbtqia-meloni-100.html|titel=Wie Regenbogenfamilien unter Meloni leiden|werk=ZDF|datum=2024-02-03|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.nzz.ch/international/giorgia-meloni-italiens-wahl-favoritin-spricht-sich-gegen-die-adoption-durch-homosexuelle-paare-aus-ld.1702593|titel=Giorgia Meloni: Italiens Wahl-Favoritin spricht sich gegen die Adoption durch homosexuelle Paare aus|hrsg=NZZ|datum=2022-09-13|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi.<ref name=":1" /> Obstoječa prepoved [[Nadomestno materinstvo|nadomestnega materinstva]] v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-verbietet-leihmutterschaft-im-ausland-dramatische-folgen-fuer-homosexuelle-paare-a-27fac9bd-ab52-48ca-9750-efdf28cea51e|titel=Unfruchtbare oder homosexuelle Paare in Italien dürfen nicht mehr Eltern werden|werk=Der Spiegel|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«.<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.<ref>{{Internetquelle|url=https://italianismo.com.br/en/governo-da-italia-pagara-bonus-de-mil-euros-por-cada-novo-filho/|titel=Italian government to pay €1,000 bonus for each new child|werk=Italianismo.com.br|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-17|sprache=en}}</ref> Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.<ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> === Ekonomska in socialna politika === Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( ''reddito di cittadinanza'', "državljanski dohodek") za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo [[Invalidnost|invalidnosti]] ali mladoletnih otrok. To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za "zaposljivo" in da bi jih to spodbudilo k delu.<ref name="kragen">Jonas Grethel, Annette Hilsenbeck: [https://www.zdf.de/nachrichten/politik/italien-meloni-buergergeld-abschaffung-100.html ''Wie Meloni den Armen an den Kragen geht''], [[ZDF]], 1. November 2023.</ref> Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. <ref name="„auto2“">{{Internetquelle|autor=Jörg Seisselberg|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-proteste-sozialhilfe-100.html|titel=Abschaffung von Bürgergeld in Italien. "Ein Kampf gegen die Armen", 2. August 2024|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne.<ref name="kragen" /> Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (''reddito di cittadinanza'') za brezposelne, mlajše od 60 let, brez [[Invalidnost|invalidnosti]] ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije.<ref name="„auto2“" /> S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije. === Zdravstvena politika === Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] v Italiji ter morebitne stranske učinke [[Cepivo proti covidu-19|cepiv]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.lastampa.it/speciale/politica/elezioni-politiche-2022/2022/08/30/news/lapromessa_di_fratelli_ditalia_addio_alla_vaccinazione_anticovid_obbligatoria_e_al_green_pass-7863259/|titel=La promessa di Fratelli d’Italia: “Addio alla vaccinazione anti-Covid obbligatoria e al Green Pass”|werk=lastampa.it|datum=2022-09-29|zugriff=2022-10-11|sprache=it}}</ref> === Naravovarstvo in okoljska politika === Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z [[Okoljski determinizem|geodeterminizmom]], tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji »krvi in zemlje«. === Evropska unija in fiskalna politika EU === Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]], pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|parlamentarnimi volitvami leta 2022]] poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje.<ref>{{Internetquelle|autor=Finn Walter, manager magazin|url=https://www.manager-magazin.de/politik/europa/mario-draghi-giorgia-meloni-italien-rechtsruck-war-es-das-mit-dem-euro-a-52353ef1-47d5-40ae-bcd6-86c6a00cf746|titel=Wahl in Italien: Neofaschistin Giorgia Meloni in Umfragen vorn – war es das mit dem Euro?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/italien-parlamentswahl-eu-italexit-matteo-renzi-silvio-berlusconi-luigi-di-maio|titel=Erst mal kein Italexit|werk=Zeit Online|zugriff=2022-09-24}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.srf.ch/news/international/wahlen-in-italien-was-ein-sieg-der-fratelli-d-italia-fuer-europa-bedeuten-wuerde|titel=Wahlen in Italien – Was ein Sieg der Fratelli d’Italia für Europa bedeuten würde|datum=2022-09-18|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu,]] skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine [[Identiteta in demokracija]] (ID), ki vključuje italijansko [[Liga (politična stranka)|Ligo]] (prej Lega Nord ), francoski [[Nacionalni zbor]] (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško [[Alternativa za Nemčijo|AfD]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/die-sieben-fraktionen-des-europaischen-parlaments|titel=Die sieben Fraktionen des Europäischen Parlaments {{!}} Aktuelles {{!}} Europäisches Parlament|datum=2019-02-07|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da [[Madžarska]] ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] . <ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. <ref>{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem. <ref>{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/italien-vor-der-wahl-giorgia-meloni-warnt-eu-mit-nationalistischen-aussagen-TMKLODGQ6MNLTL427R47BWNH6Y.html|titel=Italien vor der Wahl: Giorgia Meloni warnt EU mit nationalistischen Aussagen|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> ==== Kritika Maria Draghija ==== V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/italien-neuwahlen-meloni-salvini-berlusconi-rechtspopulisten-sieg-91741658.html|titel=Meloni, Salvini, Berlusconi: Gewinnen Italiens Rechtspopulisten die Wahl – oder zerlegen sie sich selbst?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.<ref name="auto1">{{Internetquelle|autor=Ulrike Sauer|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/wahlkampf-meloni-europa-wirtschaftspolitik-finanzmaerkte-italien-1.5642716|titel=Nach Draghi: Wie gefährlich ist Giorgia Meloni für die Wirtschaft?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/documents/252038/16191335/Italien+vor+dem+Sprung+ins+Ungewisse.pdf/a2219619-ebab-652e-9526-9e960156477c?version=1.0&t=1661328630978|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|werk=www.kas.de|hrsg=Konrad Adenauer Stiftung|zugriff=2022-09-24|format=PDF}}</ref> === Zunanja politika === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] sta se Giorgia Meloni in njena stranka, v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami italijanske desnice, jasno postavili na stran Ukrajine in proti Rusiji. Stranka je v italijanskem parlamentu podprla tudi dobavo težkega orožja Ukrajini. Meloni ob tem zagovarja krepitev t. i. »atlantskih« odnosov z Združenimi državami Amerike.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/italien-vor-dem-sprung-ins-ungewisse|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|datum=2022-08-23|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/wie-gefaehrlich-sind-meloni-und-co-fuer-europa-zr-91792638.html|titel=Wie gefährlich sind Meloni und Co. für Europa?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Meloni je svojo stranko sprva usmerila v izrazito proizraelsko smer; po napadu Hamasa na Izrael leta 2023 je bila med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali prizadeta območja. Italijanske oblasti so ob tem po navodilih notranjega ministrstva odločneje ukrepale proti nasilju na propalestinskih protestih.<ref name=":5">{{Internetquelle|autor=Michael Feth, Dr. Nino Galetti|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/roms-perspektive-auf-den-gaza-krieg|titel=Roms Perspektive auf den Gaza-Krieg|werk=Konrad-Adenauer-Stiftung|datum=2024-05-03|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref> Po izraelskem vojaškem posegu v [[Gaza|Gazo]] in naraščanju civilnih žrtev pa je septembra 2025 v govoru pred [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]] podvomila v sorazmernost izraelskega odziva, s čimer se je približala prevladujočemu stališču v italijanski javnosti.<ref>{{Internetquelle|autor=Andrea Affaticati|url=https://www.n-tv.de/politik/Giorgia-Meloni-steckt-in-der-Palaestina-Klemme-article26056833.html|titel=Giorgia Meloni steckt in der Palästina-Klemme|werk=N-TV|datum=2025-09-05|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://de.euronews.com/my-europe/2025/09/25/meloni-israel-massaker-zivilisten-uno-hamas-ukraine-russland|titel=Meloni: "Israel hat Massaker unter Zivilisten verursacht"|werk=Euronews|datum=2025-09-25|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref name=":5" /> == Mladinska organizacija FdI in fašistično poklonjenje FdI == Mladinska organizacija stranke, ''Gioventù Nazionale'', je vzbudila pozornost zaradi obeleževanja Léona Degrella, nekdanjega častnika [[Waffen-SS]] in vojnega zločinca. V kraju Affile pa je župan iz vrst FdI postavil spomenik [[Rodolfo Graziani|Rodolfu Grazianiju]], ki je med vojno proti [[Etiopsko cesarstvo|Abesiniji]] uporabljal [[kemično orožje]] ter nosi odgovornost za zločine, vključno z genocidom v [[Cirenajka|Cirenajki]] med drugo italijansko-libijsko vojno.<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Frank Hornig|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-giorgia-meloni-mussolinis-erbin-a-f1de714d-0002-0001-0000-000178686085|titel=Italien – Giorgia Meloni: Ich, ich, ich|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-08-09|sprache=de}}</ref> == Struktura volivcev == Glede na poročilo fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung iz leta 2022 se volivci stranke Bratje Italije po sociodemografskih značilnostih ne razlikujejo bistveno od povprečnega volilnega telesa, čeprav izkazujejo nekatere posebnosti. Med njimi so mlajši od 35 let podpovprečno zastopani (16 % v primerjavi z 20,9 % v celotni populaciji), prav tako visoko izobraženi (13 % v primerjavi s 16,6 %). Nasprotno pa so volivci, starejši od 50 let, nadpovprečno zastopani (35 % v primerjavi z 26,8 %), enako velja za obrtnike, trgovce in samozaposlene (10 % v primerjavi s 6,7 %) ter za učitelje in zaposlene (19 % v primerjavi s 16,7 %).<ref name="postfasch">{{Internetquelle|autor=Sofia Ventura|url=https://library.fes.de/pdf-files/bueros/rom/19451.pdf|titel=Giorgia Meloni und ihre Partei Fratelli d’Italia. Eine personalisierte Partei zwischen rechtsextrem und rechtsradikal|werk=Friedrich Ebert Stiftung|zugriff=2022-09-23|format=PDF}}</ref> == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Poslanska zbornica Italijanske republike|parlamentarnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 666.035 | 2.0 % |{{Composition bar|9|630|P}} | 8. |- ! 2018 | 1.429.550 | 4.4 % |{{Composition bar|32|630|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.300.628 | 26,0 % |{{Composition bar|119|400|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Senat Italijanske republike|senatnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/senato/scrutini/20220925/scrutiniSI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 590.083 | 1,9 % |{{Composition bar|0|315|P}} | 7. |- ! 2018 | 1.286.606 | 4.3 % |{{Composition bar|18|315|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.165.795 | 26.01 % |{{Composition bar|65|200|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati evropskih volitev ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2014 | 1.004.037 | 3,7 % |{{Composition bar|0|73|P}} | 7. |- ! 2019 | 1.726.189 | 6.4 % |{{Composition bar|6|76|P}} | 5. |- ! 2024 | 6.724.377 | 28,8 % |{{Composition bar|24|76|P}} | 1. |} == Zunanje povezave == * [https://www.fratelli-italia.it/ Spletna stran Fratelli d'Italia] (italijanščina) == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Politične stranke v Italiji]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] li7ryhdyhow1fjkha4tevgr1k7lfowt 6665684 6665570 2026-04-26T06:13:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6665684 wikitext text/x-wiki '''Bratje Italije''' ([[kratica]] FdI) je politična stranka v [[Italija|Italiji]], ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot [[Skrajna desnica|skrajno desno]], [[Nacionalizem|nacionalistično]], tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Giorgia Meloni’s not-so-scary right-wing government|date=|issn=0013-0613|url=https://www.economist.com/leaders/2024/01/24/giorgia-melonis-not-so-scary-right-wing-government}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nachrichtenpodcast: Die zwei Seiten der Giorgia Meloni|date=2024-05-27|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/2024-05/giorgia-meloni-weniger-extrem-eu-zusammenarbeit-nachrichtenpodcast}}</ref> Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo [[Giorgia Meloni]], aktualna [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanska premierka]]. == Ime in sprememba imena == Ime stranke izvira iz uvodnega verza [[Il Canto degli Italiani|italijanske državne himne]], ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«).<ref>{{Navedi splet|title=V Italiji obvezno učenje himne za otroke|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-italiji-obvezno-ucenje-himne-za-otroke/295442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The shapeshifter: who is the real Giorgia Meloni?|url=https://www.theguardian.com/world/2024/sep/19/shapeshifter-who-is-the-real-giorgia-meloni-italy-prime-minister|newspaper=The Guardian|date=2024-09-19|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Alexander|last=Stille}}</ref> Stranka je bila ustanovljena pod imenom ''Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale'' (»Bratje Italije – nacionalna desnosredinska [stranka]«). Februarja 2014 se je preimenovala v ''Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale'' (»Bratje Italije – Nacionalna aliansa«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki ''Alleanza Nazionale''. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom ''Fratelli d’Italia''.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanske volitve: "Med besedami in dejanji je morje"|url=https://www.rtvslo.si/svet/italijanske-volitve-med-besedami-in-dejanji-je-morje/447656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=Jaša|last=Rajšek}}</ref> == Zgodovina == Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke [[Gianfranco Fini|Gianfranca Finija]] se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh [[Desna sredina|desnosredinskih]] vladah [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (''Forza Italia'') združila v novo stranko Ljudstvo svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Berlusconi voditelj Ljudstva svobode|url=https://www.rtvslo.si/svet/berlusconi-voditelj-ljudstva-svobode/98511|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in [[Giorgia Meloni|Giorgie Meloni]], pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika [[Francesco Cossiga|Francesca Cossige]] – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (''Fratelli d'Italia'').<ref>{{Navedi splet|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia':trattativa con La Russa su nome e simbolo|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|website=la Repubblica|date=2012-12-20|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napolitano odprl vrata do predčasnih volitev|url=https://www.rtvslo.si/svet/napolitano-odprl-vrata-do-predcasnih-volitev/298642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]], z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v [[Senat Italijanske republike|senatu]].<ref>{{Navedi novice|title=Italian election results: gridlock likely – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/2013/feb/25/italian-election-results-live-coverage|newspaper=The Guardian|date=2013-02-25|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Paul|last=Owen}}</ref> Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.<ref>{{Navedi splet|title=::: Ministero dell'Interno ::: Archivio Storico delle Elezioni - Camera del 24 Febbraio 2013|url=http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&dtel=24/02/2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S|website=elezionistorico.interno.it|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=E' Fabio Rampelli il nuovo capogruppo di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|newspaper=Sito ufficiale di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref> Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (''Officina per l'Italia''), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (''fiamma tricolore''), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000138971111/faschismus-vorwurf-giorgia-meloni-und-die-brueder-italiens|titel=Faschismusvorwurf: Giorgia Meloni und die „Brüder Italiens“|zugriff=2022-09-24|sprache=de-AT}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Luzi Bernet|url=https://www.nzz.ch/international/fratelli-ditalia-partei-erwaegt-entfernung-der-mussolini-flamme-ld.1858644|titel=Wird die Mussolini-Flamme gelöscht? Ein Gefolgsmann von Giorgia Meloni bricht ein Tabu|werk=NZZ|datum=2024-11-22|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in [[Matteo Salvini|Mattea Salvinija]] ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.milanotoday.it/politica/maullu-fratelli-italia.html|title=Maullu passa a Fratelli d'Italia: "Forza Italia ha commesso troppi errori"|website=MilanoToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornaleibleo.it/2019/01/16/innocenzo-leontini-aderisce-al-progetto-di-fratelli-ditalia/|title=Innocenzo Leontini aderisce al progetto di Fratelli D’Italia|date=2019-01-16|publisher=}}</ref> Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.<ref>{{Internetquelle|url=https://europawahlergebnis.eu/nationale-ergebnisse/italien/2019-2024/|titel=Ergebnisse der Europawahl 2019: Nationale Ergebnisse Italien|hrsg=Europäisches Parlament|zugriff=2019-08-10}}</ref> Na [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022]] je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse (Stand 14:17) der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-26}}</ref> == Politična stališča == === Osnovna orientacija === Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot [[Konservatizem|konservativni]] ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]] v ZDA in [[Likud|Likuda]] v Izraelu. <ref>{{Internetquelle|autor=Angela Giuffrida|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|titel=Scepticism over Giorgia Meloni’s claim ‘fascism is history’ in Italian far right|werk=The Guardian|datum=2022-10-11|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.csis.org/programs/europe-russia-and-eurasia-program/projects/european-election-watch/italy|titel=Italy: Parliamentary Elections|werk=Center for Strategic and International Studies|datum=2022-09-25|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Introduction: The Paradoxical Election|publisher=Springer International Publishing|date=2019|isbn=978-3-03-013617-8|pages=5}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Brothers of Italy and the Rise of the Italian National Conservative Right|publisher=Palgrave Macmillan|date=2023|isbn=978-3-031-52189-8|pages=132}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=EU: Beyond the Crisis: A Debate on Sustainable Integrationism|publisher=Columbia University Press|date=2016|isbn=978-3-8382-6848-4|pages=32}}</ref>, drugod kot skrajno desno<ref>{{Internetquelle|autor=Hannah Roberts|url=https://www.politico.eu/article/matteo-salvini-silvio-berlusconi-mario-draghi-italian-right-wing-parties-reject-coalition-partner-as-government-heads-toward-collapse/|titel=Italian right-wing parties reject coalition partner as government heads toward collapse|werk=Politico|datum=2022-07-17|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Eric Sylvers|url=https://www.wsj.com/articles/italys-far-right-flexes-campaign-muscle-1510754829|titel=Italy's Far Right Flexes Campaign Muscle|werk=The Wall Street Journal|datum=2017-11-15|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> ali neofašistično.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Rise of the Far Right in Europe: Populist Shifts and 'Othering|publisher=Springer|date=2016|isbn=978-1-1375-5679-0|pages=36}}</ref> Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno [[Benito Mussolini|Mussolinijevi]] nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.<ref>{{Internetquelle|autor=Dominik Straub|url=https://www.fr.de/politik/melonis-abschied-vom-duce-93547118.html|titel=Meloni und Mussolini: Der Abschied vom Duce|werk=Frankfurter Rundschau|datum=2025-01-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2025-10/italien-meloni-jugend-organisation-faschismus|titel=Politiker kritisieren faschistische Gesänge vor Fratelli-d'Italia-Sitz|werk=Die Zeit|datum=2025-10-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|werk=tagesschau.de|zugriff=2022-09-23|sprache=de}}</ref> === Socialna in migracijska politika === Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.<ref>{{Internetquelle|autor=Elisabetta Povoledo, Gaia Pianigiani|url=https://www.nytimes.com/2022/09/23/world/europe/giorgia-meloni-italy-women.html|titel=Giorgia Meloni Could Be the First Woman to Lead Italy. Not All Women Are Happy.|werk=New York Times|datum=2022-09-23|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000139357836/italien-vor-den-wahlen-gewinnt-giorgia-meloni-wird-italien-dann|titel=Italien vor den Wahlen: Gewinnt Giorgia Meloni? Wird Italien dann faschistisch?|zugriff=2022-09-25|sprache=de-AT}}</ref> Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Narîn Şevîn Doğan|url=https://www.zdfheute.de/politik/ausland/italien-lgbtqia-meloni-100.html|titel=Wie Regenbogenfamilien unter Meloni leiden|werk=ZDF|datum=2024-02-03|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.nzz.ch/international/giorgia-meloni-italiens-wahl-favoritin-spricht-sich-gegen-die-adoption-durch-homosexuelle-paare-aus-ld.1702593|titel=Giorgia Meloni: Italiens Wahl-Favoritin spricht sich gegen die Adoption durch homosexuelle Paare aus|hrsg=NZZ|datum=2022-09-13|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi.<ref name=":1" /> Obstoječa prepoved [[Nadomestno materinstvo|nadomestnega materinstva]] v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-verbietet-leihmutterschaft-im-ausland-dramatische-folgen-fuer-homosexuelle-paare-a-27fac9bd-ab52-48ca-9750-efdf28cea51e|titel=Unfruchtbare oder homosexuelle Paare in Italien dürfen nicht mehr Eltern werden|werk=Der Spiegel|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«.<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.<ref>{{Internetquelle|url=https://italianismo.com.br/en/governo-da-italia-pagara-bonus-de-mil-euros-por-cada-novo-filho/|titel=Italian government to pay €1,000 bonus for each new child|werk=Italianismo.com.br|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-17|sprache=en}}</ref> Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.<ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> === Ekonomska in socialna politika === Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( ''reddito di cittadinanza'', "državljanski dohodek") za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo [[Invalidnost|invalidnosti]] ali mladoletnih otrok. To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za "zaposljivo" in da bi jih to spodbudilo k delu.<ref name="kragen">Jonas Grethel, Annette Hilsenbeck: [https://www.zdf.de/nachrichten/politik/italien-meloni-buergergeld-abschaffung-100.html ''Wie Meloni den Armen an den Kragen geht''], [[ZDF]], 1. November 2023.</ref> Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. <ref name="„auto2“">{{Internetquelle|autor=Jörg Seisselberg|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-proteste-sozialhilfe-100.html|titel=Abschaffung von Bürgergeld in Italien. "Ein Kampf gegen die Armen", 2. August 2024|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne.<ref name="kragen" /> Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (''reddito di cittadinanza'') za brezposelne, mlajše od 60 let, brez [[Invalidnost|invalidnosti]] ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije.<ref name="„auto2“" /> S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije. === Zdravstvena politika === Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] v Italiji ter morebitne stranske učinke [[Cepivo proti covidu-19|cepiv]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.lastampa.it/speciale/politica/elezioni-politiche-2022/2022/08/30/news/lapromessa_di_fratelli_ditalia_addio_alla_vaccinazione_anticovid_obbligatoria_e_al_green_pass-7863259/|titel=La promessa di Fratelli d’Italia: “Addio alla vaccinazione anti-Covid obbligatoria e al Green Pass”|werk=lastampa.it|datum=2022-09-29|zugriff=2022-10-11|sprache=it}}</ref> === Naravovarstvo in okoljska politika === Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z [[Okoljski determinizem|geodeterminizmom]], tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji »krvi in zemlje«. === Evropska unija in fiskalna politika EU === Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]], pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|parlamentarnimi volitvami leta 2022]] poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje.<ref>{{Internetquelle|autor=Finn Walter, manager magazin|url=https://www.manager-magazin.de/politik/europa/mario-draghi-giorgia-meloni-italien-rechtsruck-war-es-das-mit-dem-euro-a-52353ef1-47d5-40ae-bcd6-86c6a00cf746|titel=Wahl in Italien: Neofaschistin Giorgia Meloni in Umfragen vorn – war es das mit dem Euro?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/italien-parlamentswahl-eu-italexit-matteo-renzi-silvio-berlusconi-luigi-di-maio|titel=Erst mal kein Italexit|werk=Zeit Online|zugriff=2022-09-24}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.srf.ch/news/international/wahlen-in-italien-was-ein-sieg-der-fratelli-d-italia-fuer-europa-bedeuten-wuerde|titel=Wahlen in Italien – Was ein Sieg der Fratelli d’Italia für Europa bedeuten würde|datum=2022-09-18|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu,]] skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine [[Identiteta in demokracija]] (ID), ki vključuje italijansko [[Liga (politična stranka)|Ligo]] (prej Lega Nord ), francoski [[Nacionalni zbor]] (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško [[Alternativa za Nemčijo|AfD]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/die-sieben-fraktionen-des-europaischen-parlaments|titel=Die sieben Fraktionen des Europäischen Parlaments {{!}} Aktuelles {{!}} Europäisches Parlament|datum=2019-02-07|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da [[Madžarska]] ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] . <ref name="auto"/> Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. <ref>{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem. <ref>{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/italien-vor-der-wahl-giorgia-meloni-warnt-eu-mit-nationalistischen-aussagen-TMKLODGQ6MNLTL427R47BWNH6Y.html|titel=Italien vor der Wahl: Giorgia Meloni warnt EU mit nationalistischen Aussagen|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> ==== Kritika Maria Draghija ==== V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/italien-neuwahlen-meloni-salvini-berlusconi-rechtspopulisten-sieg-91741658.html|titel=Meloni, Salvini, Berlusconi: Gewinnen Italiens Rechtspopulisten die Wahl – oder zerlegen sie sich selbst?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.<ref name="auto1">{{Internetquelle|autor=Ulrike Sauer|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/wahlkampf-meloni-europa-wirtschaftspolitik-finanzmaerkte-italien-1.5642716|titel=Nach Draghi: Wie gefährlich ist Giorgia Meloni für die Wirtschaft?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/documents/252038/16191335/Italien+vor+dem+Sprung+ins+Ungewisse.pdf/a2219619-ebab-652e-9526-9e960156477c?version=1.0&t=1661328630978|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|werk=www.kas.de|hrsg=Konrad Adenauer Stiftung|zugriff=2022-09-24|format=PDF}}</ref> === Zunanja politika === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] sta se Giorgia Meloni in njena stranka, v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami italijanske desnice, jasno postavili na stran Ukrajine in proti Rusiji. Stranka je v italijanskem parlamentu podprla tudi dobavo težkega orožja Ukrajini. Meloni ob tem zagovarja krepitev t. i. »atlantskih« odnosov z Združenimi državami Amerike.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/italien-vor-dem-sprung-ins-ungewisse|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|datum=2022-08-23|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref name=":4"/><ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/wie-gefaehrlich-sind-meloni-und-co-fuer-europa-zr-91792638.html|titel=Wie gefährlich sind Meloni und Co. für Europa?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Meloni je svojo stranko sprva usmerila v izrazito proizraelsko smer; po napadu Hamasa na Izrael leta 2023 je bila med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali prizadeta območja. Italijanske oblasti so ob tem po navodilih notranjega ministrstva odločneje ukrepale proti nasilju na propalestinskih protestih.<ref name=":5">{{Internetquelle|autor=Michael Feth, Dr. Nino Galetti|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/roms-perspektive-auf-den-gaza-krieg|titel=Roms Perspektive auf den Gaza-Krieg|werk=Konrad-Adenauer-Stiftung|datum=2024-05-03|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref> Po izraelskem vojaškem posegu v [[Gaza|Gazo]] in naraščanju civilnih žrtev pa je septembra 2025 v govoru pred [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]] podvomila v sorazmernost izraelskega odziva, s čimer se je približala prevladujočemu stališču v italijanski javnosti.<ref>{{Internetquelle|autor=Andrea Affaticati|url=https://www.n-tv.de/politik/Giorgia-Meloni-steckt-in-der-Palaestina-Klemme-article26056833.html|titel=Giorgia Meloni steckt in der Palästina-Klemme|werk=N-TV|datum=2025-09-05|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://de.euronews.com/my-europe/2025/09/25/meloni-israel-massaker-zivilisten-uno-hamas-ukraine-russland|titel=Meloni: "Israel hat Massaker unter Zivilisten verursacht"|werk=Euronews|datum=2025-09-25|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref name=":5" /> == Mladinska organizacija FdI in fašistično poklonjenje FdI == Mladinska organizacija stranke, ''Gioventù Nazionale'', je vzbudila pozornost zaradi obeleževanja Léona Degrella, nekdanjega častnika [[Waffen-SS]] in vojnega zločinca. V kraju Affile pa je župan iz vrst FdI postavil spomenik [[Rodolfo Graziani|Rodolfu Grazianiju]], ki je med vojno proti [[Etiopsko cesarstvo|Abesiniji]] uporabljal [[kemično orožje]] ter nosi odgovornost za zločine, vključno z genocidom v [[Cirenajka|Cirenajki]] med drugo italijansko-libijsko vojno.<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Frank Hornig|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-giorgia-meloni-mussolinis-erbin-a-f1de714d-0002-0001-0000-000178686085|titel=Italien – Giorgia Meloni: Ich, ich, ich|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-08-09|sprache=de}}</ref> == Struktura volivcev == Glede na poročilo fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung iz leta 2022 se volivci stranke Bratje Italije po sociodemografskih značilnostih ne razlikujejo bistveno od povprečnega volilnega telesa, čeprav izkazujejo nekatere posebnosti. Med njimi so mlajši od 35 let podpovprečno zastopani (16 % v primerjavi z 20,9 % v celotni populaciji), prav tako visoko izobraženi (13 % v primerjavi s 16,6 %). Nasprotno pa so volivci, starejši od 50 let, nadpovprečno zastopani (35 % v primerjavi z 26,8 %), enako velja za obrtnike, trgovce in samozaposlene (10 % v primerjavi s 6,7 %) ter za učitelje in zaposlene (19 % v primerjavi s 16,7 %).<ref name="postfasch">{{Internetquelle|autor=Sofia Ventura|url=https://library.fes.de/pdf-files/bueros/rom/19451.pdf|titel=Giorgia Meloni und ihre Partei Fratelli d’Italia. Eine personalisierte Partei zwischen rechtsextrem und rechtsradikal|werk=Friedrich Ebert Stiftung|zugriff=2022-09-23|format=PDF}}</ref> == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Poslanska zbornica Italijanske republike|parlamentarnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 666.035 | 2.0 % |{{Composition bar|9|630|P}} | 8. |- ! 2018 | 1.429.550 | 4.4 % |{{Composition bar|32|630|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.300.628 | 26,0 % |{{Composition bar|119|400|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Senat Italijanske republike|senatnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/senato/scrutini/20220925/scrutiniSI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 590.083 | 1,9 % |{{Composition bar|0|315|P}} | 7. |- ! 2018 | 1.286.606 | 4.3 % |{{Composition bar|18|315|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.165.795 | 26.01 % |{{Composition bar|65|200|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati evropskih volitev ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2014 | 1.004.037 | 3,7 % |{{Composition bar|0|73|P}} | 7. |- ! 2019 | 1.726.189 | 6.4 % |{{Composition bar|6|76|P}} | 5. |- ! 2024 | 6.724.377 | 28,8 % |{{Composition bar|24|76|P}} | 1. |} == Zunanje povezave == * [https://www.fratelli-italia.it/ Spletna stran Fratelli d'Italia] (italijanščina) == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Politične stranke v Italiji]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] gtf5a24tpe5lbqcnc0zuk9dpqr866pc 6665800 6665684 2026-04-26T11:08:45Z VidicK01 193275 infobox 6665800 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Bratje Italije | native_name_lang = it | native_name = Fratelli d'Italia | logo = | logo_size = | abbreviation = FdI | leader1_title = Predsednica | leader1_name = [[Giorgia Meloni]] | leader2_title = Vodja političnega sekretariata | leader2_name = [[Arianna Meloni]] | leader3_title = Organizacijski sekretar | leader3_name = [[Giovanni Donzelli]] | founders = {{ubl|Giorgia Meloni|[[Ignazio La Russa]]|[[Guido Crosetto]]}} | foundation = {{start date and age|2012|12|21|df=y}} | split = [[Ljudje svobode]] | predecessor = Nacionalno zavezništvo{{cref|A}} | ideology = [[nacionalni konservatizem]]<br/>[[desni populizem]]{{cref|B}} | headquarters = Via della Scrofa 39, [[Rim]] | website = {{Political party data|website}} | newspaper = ''Glas patriota'' | membership = 130.000<ref>{{cite news|url=https://www.lanotiziagiornale.it/lega-tesseramenti-salvini/|title=Sondaggi a picco? Adesso per la Lega anche i tesserati sono al palo. Invece Fratelli d'Italia cresce e rischia di mangiarsi Salvini a breve|work=La Notizia|language=it|date=6 April 2021|access-date=15 August 2022}}</ref> | membership_year = 2021 | position = [[politična desnica|desnica]] do [[skrajna desnica]] | national = [[Desnosredinska koalicija (Italija)|Desnosredinska koalicija]] | european = [[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi|ECR]] | europarl = {{Nowrap|[[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] (2012–2014)<br/>[[Evropski konservativci in reformisti|ECR]] (od 2019)}} | international = [[Mednarodna demokratska zveza]] (IDU) | flag = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q1757843 --> | seats1_title = [[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]] | seats1 = {{composition bar|117|400|{{party color|Brothers of Italy}}}} | seats2_title = [[Senat Italijanske republike|Senat]] | seats2 = {{composition bar|66|205|{{party color|Brothers of Italy}}}}<ref>Trije senatorji znotraj skupine Državljani Italije–Mi, zmerneži</ref> | seats3_title = [[Evropski parlament]] | seats3 = {{composition bar|24|76|{{party color|Brothers of Italy}}}} | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{composition bar|170|896|{{party color|Brothers of Italy}}}} | colours = {{Color box|{{party color|Brothers of Italy}}|border=silver}} Blue | colorcode = {{party color|Brothers of Italy}} | country = Italija | footnotes = }} '''Bratje Italije''' ([[kratica]] FdI) je politična stranka v [[Italija|Italiji]], ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot [[Skrajna desnica|skrajno desno]], [[Nacionalizem|nacionalistično]], tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Giorgia Meloni’s not-so-scary right-wing government|date=|issn=0013-0613|url=https://www.economist.com/leaders/2024/01/24/giorgia-melonis-not-so-scary-right-wing-government}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nachrichtenpodcast: Die zwei Seiten der Giorgia Meloni|date=2024-05-27|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/2024-05/giorgia-meloni-weniger-extrem-eu-zusammenarbeit-nachrichtenpodcast}}</ref> Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo [[Giorgia Meloni]], aktualna [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanska premierka]]. == Ime in sprememba imena == Ime stranke izvira iz uvodnega verza [[Il Canto degli Italiani|italijanske državne himne]], ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«).<ref>{{Navedi splet|title=V Italiji obvezno učenje himne za otroke|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-italiji-obvezno-ucenje-himne-za-otroke/295442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The shapeshifter: who is the real Giorgia Meloni?|url=https://www.theguardian.com/world/2024/sep/19/shapeshifter-who-is-the-real-giorgia-meloni-italy-prime-minister|newspaper=The Guardian|date=2024-09-19|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Alexander|last=Stille}}</ref> Stranka je bila ustanovljena pod imenom ''Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale'' (»Bratje Italije – nacionalna desnosredinska [stranka]«). Februarja 2014 se je preimenovala v ''Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale'' (»Bratje Italije – Nacionalna aliansa«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki ''Alleanza Nazionale''. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom ''Fratelli d’Italia''.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanske volitve: "Med besedami in dejanji je morje"|url=https://www.rtvslo.si/svet/italijanske-volitve-med-besedami-in-dejanji-je-morje/447656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=Jaša|last=Rajšek}}</ref> == Zgodovina == Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke [[Gianfranco Fini|Gianfranca Finija]] se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh [[Desna sredina|desnosredinskih]] vladah [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (''Forza Italia'') združila v novo stranko Ljudstvo svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Berlusconi voditelj Ljudstva svobode|url=https://www.rtvslo.si/svet/berlusconi-voditelj-ljudstva-svobode/98511|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in [[Giorgia Meloni|Giorgie Meloni]], pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika [[Francesco Cossiga|Francesca Cossige]] – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (''Fratelli d'Italia'').<ref>{{Navedi splet|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia':trattativa con La Russa su nome e simbolo|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|website=la Repubblica|date=2012-12-20|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napolitano odprl vrata do predčasnih volitev|url=https://www.rtvslo.si/svet/napolitano-odprl-vrata-do-predcasnih-volitev/298642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]], z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v [[Senat Italijanske republike|senatu]].<ref>{{Navedi novice|title=Italian election results: gridlock likely – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/2013/feb/25/italian-election-results-live-coverage|newspaper=The Guardian|date=2013-02-25|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Paul|last=Owen}}</ref> Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.<ref>{{Navedi splet|title=::: Ministero dell'Interno ::: Archivio Storico delle Elezioni - Camera del 24 Febbraio 2013|url=http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&dtel=24/02/2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S|website=elezionistorico.interno.it|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=E' Fabio Rampelli il nuovo capogruppo di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|newspaper=Sito ufficiale di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref> Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (''Officina per l'Italia''), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (''fiamma tricolore''), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000138971111/faschismus-vorwurf-giorgia-meloni-und-die-brueder-italiens|titel=Faschismusvorwurf: Giorgia Meloni und die „Brüder Italiens“|zugriff=2022-09-24|sprache=de-AT}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Luzi Bernet|url=https://www.nzz.ch/international/fratelli-ditalia-partei-erwaegt-entfernung-der-mussolini-flamme-ld.1858644|titel=Wird die Mussolini-Flamme gelöscht? Ein Gefolgsmann von Giorgia Meloni bricht ein Tabu|werk=NZZ|datum=2024-11-22|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in [[Matteo Salvini|Mattea Salvinija]] ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.milanotoday.it/politica/maullu-fratelli-italia.html|title=Maullu passa a Fratelli d'Italia: "Forza Italia ha commesso troppi errori"|website=MilanoToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornaleibleo.it/2019/01/16/innocenzo-leontini-aderisce-al-progetto-di-fratelli-ditalia/|title=Innocenzo Leontini aderisce al progetto di Fratelli D’Italia|date=2019-01-16|publisher=}}</ref> Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.<ref>{{Internetquelle|url=https://europawahlergebnis.eu/nationale-ergebnisse/italien/2019-2024/|titel=Ergebnisse der Europawahl 2019: Nationale Ergebnisse Italien|hrsg=Europäisches Parlament|zugriff=2019-08-10}}</ref> Na [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022]] je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse (Stand 14:17) der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-26}}</ref> == Politična stališča == === Osnovna orientacija === Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot [[Konservatizem|konservativni]] ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]] v ZDA in [[Likud|Likuda]] v Izraelu. <ref>{{Internetquelle|autor=Angela Giuffrida|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|titel=Scepticism over Giorgia Meloni’s claim ‘fascism is history’ in Italian far right|werk=The Guardian|datum=2022-10-11|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.csis.org/programs/europe-russia-and-eurasia-program/projects/european-election-watch/italy|titel=Italy: Parliamentary Elections|werk=Center for Strategic and International Studies|datum=2022-09-25|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Introduction: The Paradoxical Election|publisher=Springer International Publishing|date=2019|isbn=978-3-03-013617-8|pages=5}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Brothers of Italy and the Rise of the Italian National Conservative Right|publisher=Palgrave Macmillan|date=2023|isbn=978-3-031-52189-8|pages=132}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=EU: Beyond the Crisis: A Debate on Sustainable Integrationism|publisher=Columbia University Press|date=2016|isbn=978-3-8382-6848-4|pages=32}}</ref>, drugod kot skrajno desno<ref>{{Internetquelle|autor=Hannah Roberts|url=https://www.politico.eu/article/matteo-salvini-silvio-berlusconi-mario-draghi-italian-right-wing-parties-reject-coalition-partner-as-government-heads-toward-collapse/|titel=Italian right-wing parties reject coalition partner as government heads toward collapse|werk=Politico|datum=2022-07-17|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Eric Sylvers|url=https://www.wsj.com/articles/italys-far-right-flexes-campaign-muscle-1510754829|titel=Italy's Far Right Flexes Campaign Muscle|werk=The Wall Street Journal|datum=2017-11-15|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> ali neofašistično.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Rise of the Far Right in Europe: Populist Shifts and 'Othering|publisher=Springer|date=2016|isbn=978-1-1375-5679-0|pages=36}}</ref> Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno [[Benito Mussolini|Mussolinijevi]] nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.<ref>{{Internetquelle|autor=Dominik Straub|url=https://www.fr.de/politik/melonis-abschied-vom-duce-93547118.html|titel=Meloni und Mussolini: Der Abschied vom Duce|werk=Frankfurter Rundschau|datum=2025-01-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2025-10/italien-meloni-jugend-organisation-faschismus|titel=Politiker kritisieren faschistische Gesänge vor Fratelli-d'Italia-Sitz|werk=Die Zeit|datum=2025-10-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|werk=tagesschau.de|zugriff=2022-09-23|sprache=de}}</ref> === Socialna in migracijska politika === Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.<ref>{{Internetquelle|autor=Elisabetta Povoledo, Gaia Pianigiani|url=https://www.nytimes.com/2022/09/23/world/europe/giorgia-meloni-italy-women.html|titel=Giorgia Meloni Could Be the First Woman to Lead Italy. Not All Women Are Happy.|werk=New York Times|datum=2022-09-23|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000139357836/italien-vor-den-wahlen-gewinnt-giorgia-meloni-wird-italien-dann|titel=Italien vor den Wahlen: Gewinnt Giorgia Meloni? Wird Italien dann faschistisch?|zugriff=2022-09-25|sprache=de-AT}}</ref> Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Narîn Şevîn Doğan|url=https://www.zdfheute.de/politik/ausland/italien-lgbtqia-meloni-100.html|titel=Wie Regenbogenfamilien unter Meloni leiden|werk=ZDF|datum=2024-02-03|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.nzz.ch/international/giorgia-meloni-italiens-wahl-favoritin-spricht-sich-gegen-die-adoption-durch-homosexuelle-paare-aus-ld.1702593|titel=Giorgia Meloni: Italiens Wahl-Favoritin spricht sich gegen die Adoption durch homosexuelle Paare aus|hrsg=NZZ|datum=2022-09-13|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi.<ref name=":1" /> Obstoječa prepoved [[Nadomestno materinstvo|nadomestnega materinstva]] v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-verbietet-leihmutterschaft-im-ausland-dramatische-folgen-fuer-homosexuelle-paare-a-27fac9bd-ab52-48ca-9750-efdf28cea51e|titel=Unfruchtbare oder homosexuelle Paare in Italien dürfen nicht mehr Eltern werden|werk=Der Spiegel|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«.<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.<ref>{{Internetquelle|url=https://italianismo.com.br/en/governo-da-italia-pagara-bonus-de-mil-euros-por-cada-novo-filho/|titel=Italian government to pay €1,000 bonus for each new child|werk=Italianismo.com.br|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-17|sprache=en}}</ref> Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.<ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> === Ekonomska in socialna politika === Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( ''reddito di cittadinanza'', "državljanski dohodek") za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo [[Invalidnost|invalidnosti]] ali mladoletnih otrok. To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za "zaposljivo" in da bi jih to spodbudilo k delu.<ref name="kragen">Jonas Grethel, Annette Hilsenbeck: [https://www.zdf.de/nachrichten/politik/italien-meloni-buergergeld-abschaffung-100.html ''Wie Meloni den Armen an den Kragen geht''], [[ZDF]], 1. November 2023.</ref> Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. <ref name="„auto2“">{{Internetquelle|autor=Jörg Seisselberg|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-proteste-sozialhilfe-100.html|titel=Abschaffung von Bürgergeld in Italien. "Ein Kampf gegen die Armen", 2. August 2024|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne.<ref name="kragen" /> Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (''reddito di cittadinanza'') za brezposelne, mlajše od 60 let, brez [[Invalidnost|invalidnosti]] ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije.<ref name="„auto2“" /> S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije. === Zdravstvena politika === Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] v Italiji ter morebitne stranske učinke [[Cepivo proti covidu-19|cepiv]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.lastampa.it/speciale/politica/elezioni-politiche-2022/2022/08/30/news/lapromessa_di_fratelli_ditalia_addio_alla_vaccinazione_anticovid_obbligatoria_e_al_green_pass-7863259/|titel=La promessa di Fratelli d’Italia: “Addio alla vaccinazione anti-Covid obbligatoria e al Green Pass”|werk=lastampa.it|datum=2022-09-29|zugriff=2022-10-11|sprache=it}}</ref> === Naravovarstvo in okoljska politika === Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z [[Okoljski determinizem|geodeterminizmom]], tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji »krvi in zemlje«. === Evropska unija in fiskalna politika EU === Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]], pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|parlamentarnimi volitvami leta 2022]] poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje.<ref>{{Internetquelle|autor=Finn Walter, manager magazin|url=https://www.manager-magazin.de/politik/europa/mario-draghi-giorgia-meloni-italien-rechtsruck-war-es-das-mit-dem-euro-a-52353ef1-47d5-40ae-bcd6-86c6a00cf746|titel=Wahl in Italien: Neofaschistin Giorgia Meloni in Umfragen vorn – war es das mit dem Euro?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/italien-parlamentswahl-eu-italexit-matteo-renzi-silvio-berlusconi-luigi-di-maio|titel=Erst mal kein Italexit|werk=Zeit Online|zugriff=2022-09-24}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.srf.ch/news/international/wahlen-in-italien-was-ein-sieg-der-fratelli-d-italia-fuer-europa-bedeuten-wuerde|titel=Wahlen in Italien – Was ein Sieg der Fratelli d’Italia für Europa bedeuten würde|datum=2022-09-18|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu,]] skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine [[Identiteta in demokracija]] (ID), ki vključuje italijansko [[Liga (politična stranka)|Ligo]] (prej Lega Nord ), francoski [[Nacionalni zbor]] (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško [[Alternativa za Nemčijo|AfD]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/die-sieben-fraktionen-des-europaischen-parlaments|titel=Die sieben Fraktionen des Europäischen Parlaments {{!}} Aktuelles {{!}} Europäisches Parlament|datum=2019-02-07|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da [[Madžarska]] ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] . <ref name="auto"/> Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. <ref>{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem. <ref>{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/italien-vor-der-wahl-giorgia-meloni-warnt-eu-mit-nationalistischen-aussagen-TMKLODGQ6MNLTL427R47BWNH6Y.html|titel=Italien vor der Wahl: Giorgia Meloni warnt EU mit nationalistischen Aussagen|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> ==== Kritika Maria Draghija ==== V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/italien-neuwahlen-meloni-salvini-berlusconi-rechtspopulisten-sieg-91741658.html|titel=Meloni, Salvini, Berlusconi: Gewinnen Italiens Rechtspopulisten die Wahl – oder zerlegen sie sich selbst?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.<ref name="auto1">{{Internetquelle|autor=Ulrike Sauer|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/wahlkampf-meloni-europa-wirtschaftspolitik-finanzmaerkte-italien-1.5642716|titel=Nach Draghi: Wie gefährlich ist Giorgia Meloni für die Wirtschaft?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/documents/252038/16191335/Italien+vor+dem+Sprung+ins+Ungewisse.pdf/a2219619-ebab-652e-9526-9e960156477c?version=1.0&t=1661328630978|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|werk=www.kas.de|hrsg=Konrad Adenauer Stiftung|zugriff=2022-09-24|format=PDF}}</ref> === Zunanja politika === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] sta se Giorgia Meloni in njena stranka, v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami italijanske desnice, jasno postavili na stran Ukrajine in proti Rusiji. Stranka je v italijanskem parlamentu podprla tudi dobavo težkega orožja Ukrajini. Meloni ob tem zagovarja krepitev t. i. »atlantskih« odnosov z Združenimi državami Amerike.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/italien-vor-dem-sprung-ins-ungewisse|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|datum=2022-08-23|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref name=":4"/><ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/wie-gefaehrlich-sind-meloni-und-co-fuer-europa-zr-91792638.html|titel=Wie gefährlich sind Meloni und Co. für Europa?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Meloni je svojo stranko sprva usmerila v izrazito proizraelsko smer; po napadu Hamasa na Izrael leta 2023 je bila med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali prizadeta območja. Italijanske oblasti so ob tem po navodilih notranjega ministrstva odločneje ukrepale proti nasilju na propalestinskih protestih.<ref name=":5">{{Internetquelle|autor=Michael Feth, Dr. Nino Galetti|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/roms-perspektive-auf-den-gaza-krieg|titel=Roms Perspektive auf den Gaza-Krieg|werk=Konrad-Adenauer-Stiftung|datum=2024-05-03|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref> Po izraelskem vojaškem posegu v [[Gaza|Gazo]] in naraščanju civilnih žrtev pa je septembra 2025 v govoru pred [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]] podvomila v sorazmernost izraelskega odziva, s čimer se je približala prevladujočemu stališču v italijanski javnosti.<ref>{{Internetquelle|autor=Andrea Affaticati|url=https://www.n-tv.de/politik/Giorgia-Meloni-steckt-in-der-Palaestina-Klemme-article26056833.html|titel=Giorgia Meloni steckt in der Palästina-Klemme|werk=N-TV|datum=2025-09-05|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://de.euronews.com/my-europe/2025/09/25/meloni-israel-massaker-zivilisten-uno-hamas-ukraine-russland|titel=Meloni: "Israel hat Massaker unter Zivilisten verursacht"|werk=Euronews|datum=2025-09-25|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref name=":5" /> == Mladinska organizacija FdI in fašistično poklonjenje FdI == Mladinska organizacija stranke, ''Gioventù Nazionale'', je vzbudila pozornost zaradi obeleževanja Léona Degrella, nekdanjega častnika [[Waffen-SS]] in vojnega zločinca. V kraju Affile pa je župan iz vrst FdI postavil spomenik [[Rodolfo Graziani|Rodolfu Grazianiju]], ki je med vojno proti [[Etiopsko cesarstvo|Abesiniji]] uporabljal [[kemično orožje]] ter nosi odgovornost za zločine, vključno z genocidom v [[Cirenajka|Cirenajki]] med drugo italijansko-libijsko vojno.<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Frank Hornig|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-giorgia-meloni-mussolinis-erbin-a-f1de714d-0002-0001-0000-000178686085|titel=Italien – Giorgia Meloni: Ich, ich, ich|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-08-09|sprache=de}}</ref> == Struktura volivcev == Glede na poročilo fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung iz leta 2022 se volivci stranke Bratje Italije po sociodemografskih značilnostih ne razlikujejo bistveno od povprečnega volilnega telesa, čeprav izkazujejo nekatere posebnosti. Med njimi so mlajši od 35 let podpovprečno zastopani (16 % v primerjavi z 20,9 % v celotni populaciji), prav tako visoko izobraženi (13 % v primerjavi s 16,6 %). Nasprotno pa so volivci, starejši od 50 let, nadpovprečno zastopani (35 % v primerjavi z 26,8 %), enako velja za obrtnike, trgovce in samozaposlene (10 % v primerjavi s 6,7 %) ter za učitelje in zaposlene (19 % v primerjavi s 16,7 %).<ref name="postfasch">{{Internetquelle|autor=Sofia Ventura|url=https://library.fes.de/pdf-files/bueros/rom/19451.pdf|titel=Giorgia Meloni und ihre Partei Fratelli d’Italia. Eine personalisierte Partei zwischen rechtsextrem und rechtsradikal|werk=Friedrich Ebert Stiftung|zugriff=2022-09-23|format=PDF}}</ref> == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Poslanska zbornica Italijanske republike|parlamentarnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 666.035 | 2.0 % |{{Composition bar|9|630|P}} | 8. |- ! 2018 | 1.429.550 | 4.4 % |{{Composition bar|32|630|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.300.628 | 26,0 % |{{Composition bar|119|400|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Senat Italijanske republike|senatnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/senato/scrutini/20220925/scrutiniSI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 590.083 | 1,9 % |{{Composition bar|0|315|P}} | 7. |- ! 2018 | 1.286.606 | 4.3 % |{{Composition bar|18|315|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.165.795 | 26.01 % |{{Composition bar|65|200|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati evropskih volitev ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2014 | 1.004.037 | 3,7 % |{{Composition bar|0|73|P}} | 7. |- ! 2019 | 1.726.189 | 6.4 % |{{Composition bar|6|76|P}} | 5. |- ! 2024 | 6.724.377 | 28,8 % |{{Composition bar|24|76|P}} | 1. |} == Zunanje povezave == * [https://www.fratelli-italia.it/ Spletna stran Fratelli d'Italia] (italijanščina) == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Politične stranke v Italiji]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 73y9hh9a5h3y32yptf2tgfv6uyanwqt 6665802 6665800 2026-04-26T11:09:00Z VidicK01 193275 6665802 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Bratje Italije | native_name_lang = it | native_name = Fratelli d'Italia | logo = | logo_size = | abbreviation = FdI | leader1_title = Predsednica | leader1_name = [[Giorgia Meloni]] | leader2_title = Vodja političnega sekretariata | leader2_name = [[Arianna Meloni]] | leader3_title = Organizacijski sekretar | leader3_name = [[Giovanni Donzelli]] | founders = {{ubl|Giorgia Meloni|[[Ignazio La Russa]]|[[Guido Crosetto]]}} | foundation = {{start date and age|2012|12|21|df=y}} | split = [[Ljudje svobode]] | predecessor = Nacionalno zavezništvo{{cref|A}} | ideology = [[nacionalni konservatizem]]<br/>[[desni populizem]]{{cref|B}} | headquarters = Via della Scrofa 39, [[Rim]] | website = {{Political party data|website}} | newspaper = ''Glas patriota'' | membership = 130.000<ref>{{cite news|url=https://www.lanotiziagiornale.it/lega-tesseramenti-salvini/|title=Sondaggi a picco? Adesso per la Lega anche i tesserati sono al palo. Invece Fratelli d'Italia cresce e rischia di mangiarsi Salvini a breve|work=La Notizia|language=it|date=6 April 2021|access-date=15 August 2022}}</ref> | membership_year = 2021 | position = [[politična desnica|desnica]] do [[skrajna desnica]] | national = [[Desnosredinska koalicija (Italija)|Desnosredinska koalicija]] | european = [[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi|ECR]] | europarl = {{Nowrap|[[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] (2012–2014)<br/>[[Evropski konservativci in reformisti|ECR]] (od 2019)}} | international = [[Mednarodna demokratska zveza]] (IDU) | flag = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q1757843 --> | seats1_title = [[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]] | seats1 = {{composition bar|117|400|{{party color|Brothers of Italy}}}} | seats2_title = [[Senat Italijanske republike|Senat]] | seats2 = {{composition bar|66|205|{{party color|Brothers of Italy}}}}<ref>Trije senatorji znotraj skupine Državljani Italije–Mi, zmerneži</ref> | seats3_title = [[Evropski parlament]] | seats3 = {{composition bar|24|76|{{party color|Brothers of Italy}}}} | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{composition bar|170|896|{{party color|Brothers of Italy}}}} | colours = {{Color box|{{party color|Brothers of Italy}}|border=silver}} temno modra | colorcode = {{party color|Brothers of Italy}} | country = Italija | footnotes = }} '''Bratje Italije''' ([[kratica]] FdI) je politična stranka v [[Italija|Italiji]], ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot [[Skrajna desnica|skrajno desno]], [[Nacionalizem|nacionalistično]], tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Giorgia Meloni’s not-so-scary right-wing government|date=|issn=0013-0613|url=https://www.economist.com/leaders/2024/01/24/giorgia-melonis-not-so-scary-right-wing-government}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nachrichtenpodcast: Die zwei Seiten der Giorgia Meloni|date=2024-05-27|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/2024-05/giorgia-meloni-weniger-extrem-eu-zusammenarbeit-nachrichtenpodcast}}</ref> Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo [[Giorgia Meloni]], aktualna [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanska premierka]]. == Ime in sprememba imena == Ime stranke izvira iz uvodnega verza [[Il Canto degli Italiani|italijanske državne himne]], ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«).<ref>{{Navedi splet|title=V Italiji obvezno učenje himne za otroke|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-italiji-obvezno-ucenje-himne-za-otroke/295442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=B.|last=V}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The shapeshifter: who is the real Giorgia Meloni?|url=https://www.theguardian.com/world/2024/sep/19/shapeshifter-who-is-the-real-giorgia-meloni-italy-prime-minister|newspaper=The Guardian|date=2024-09-19|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Alexander|last=Stille}}</ref> Stranka je bila ustanovljena pod imenom ''Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale'' (»Bratje Italije – nacionalna desnosredinska [stranka]«). Februarja 2014 se je preimenovala v ''Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale'' (»Bratje Italije – Nacionalna aliansa«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki ''Alleanza Nazionale''. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom ''Fratelli d’Italia''.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanske volitve: "Med besedami in dejanji je morje"|url=https://www.rtvslo.si/svet/italijanske-volitve-med-besedami-in-dejanji-je-morje/447656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=Jaša|last=Rajšek}}</ref> == Zgodovina == Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke [[Gianfranco Fini|Gianfranca Finija]] se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh [[Desna sredina|desnosredinskih]] vladah [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (''Forza Italia'') združila v novo stranko Ljudstvo svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Berlusconi voditelj Ljudstva svobode|url=https://www.rtvslo.si/svet/berlusconi-voditelj-ljudstva-svobode/98511|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in [[Giorgia Meloni|Giorgie Meloni]], pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika [[Francesco Cossiga|Francesca Cossige]] – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (''Fratelli d'Italia'').<ref>{{Navedi splet|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia':trattativa con La Russa su nome e simbolo|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|website=la Repubblica|date=2012-12-20|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napolitano odprl vrata do predčasnih volitev|url=https://www.rtvslo.si/svet/napolitano-odprl-vrata-do-predcasnih-volitev/298642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]], z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v [[Senat Italijanske republike|senatu]].<ref>{{Navedi novice|title=Italian election results: gridlock likely – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/2013/feb/25/italian-election-results-live-coverage|newspaper=The Guardian|date=2013-02-25|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Paul|last=Owen}}</ref> Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.<ref>{{Navedi splet|title=::: Ministero dell'Interno ::: Archivio Storico delle Elezioni - Camera del 24 Febbraio 2013|url=http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&dtel=24/02/2013&tpa=I&tpe=A&lev0=0&levsut0=0&es0=S&ms=S|website=elezionistorico.interno.it|accessdate=2026-04-13|language=it}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=E' Fabio Rampelli il nuovo capogruppo di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|newspaper=Sito ufficiale di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref> Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (''Officina per l'Italia''), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (''fiamma tricolore''), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000138971111/faschismus-vorwurf-giorgia-meloni-und-die-brueder-italiens|titel=Faschismusvorwurf: Giorgia Meloni und die „Brüder Italiens“|zugriff=2022-09-24|sprache=de-AT}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Luzi Bernet|url=https://www.nzz.ch/international/fratelli-ditalia-partei-erwaegt-entfernung-der-mussolini-flamme-ld.1858644|titel=Wird die Mussolini-Flamme gelöscht? Ein Gefolgsmann von Giorgia Meloni bricht ein Tabu|werk=NZZ|datum=2024-11-22|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in [[Matteo Salvini|Mattea Salvinija]] ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.milanotoday.it/politica/maullu-fratelli-italia.html|title=Maullu passa a Fratelli d'Italia: "Forza Italia ha commesso troppi errori"|website=MilanoToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornaleibleo.it/2019/01/16/innocenzo-leontini-aderisce-al-progetto-di-fratelli-ditalia/|title=Innocenzo Leontini aderisce al progetto di Fratelli D’Italia|date=2019-01-16|publisher=}}</ref> Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.<ref>{{Internetquelle|url=https://europawahlergebnis.eu/nationale-ergebnisse/italien/2019-2024/|titel=Ergebnisse der Europawahl 2019: Nationale Ergebnisse Italien|hrsg=Europäisches Parlament|zugriff=2019-08-10}}</ref> Na [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022]] je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse (Stand 14:17) der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-26}}</ref> == Politična stališča == === Osnovna orientacija === Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot [[Konservatizem|konservativni]] ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]] v ZDA in [[Likud|Likuda]] v Izraelu. <ref>{{Internetquelle|autor=Angela Giuffrida|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|titel=Scepticism over Giorgia Meloni’s claim ‘fascism is history’ in Italian far right|werk=The Guardian|datum=2022-10-11|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.csis.org/programs/europe-russia-and-eurasia-program/projects/european-election-watch/italy|titel=Italy: Parliamentary Elections|werk=Center for Strategic and International Studies|datum=2022-09-25|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Introduction: The Paradoxical Election|publisher=Springer International Publishing|date=2019|isbn=978-3-03-013617-8|pages=5}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Brothers of Italy and the Rise of the Italian National Conservative Right|publisher=Palgrave Macmillan|date=2023|isbn=978-3-031-52189-8|pages=132}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=EU: Beyond the Crisis: A Debate on Sustainable Integrationism|publisher=Columbia University Press|date=2016|isbn=978-3-8382-6848-4|pages=32}}</ref>, drugod kot skrajno desno<ref>{{Internetquelle|autor=Hannah Roberts|url=https://www.politico.eu/article/matteo-salvini-silvio-berlusconi-mario-draghi-italian-right-wing-parties-reject-coalition-partner-as-government-heads-toward-collapse/|titel=Italian right-wing parties reject coalition partner as government heads toward collapse|werk=Politico|datum=2022-07-17|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Eric Sylvers|url=https://www.wsj.com/articles/italys-far-right-flexes-campaign-muscle-1510754829|titel=Italy's Far Right Flexes Campaign Muscle|werk=The Wall Street Journal|datum=2017-11-15|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> ali neofašistično.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Rise of the Far Right in Europe: Populist Shifts and 'Othering|publisher=Springer|date=2016|isbn=978-1-1375-5679-0|pages=36}}</ref> Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno [[Benito Mussolini|Mussolinijevi]] nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.<ref>{{Internetquelle|autor=Dominik Straub|url=https://www.fr.de/politik/melonis-abschied-vom-duce-93547118.html|titel=Meloni und Mussolini: Der Abschied vom Duce|werk=Frankfurter Rundschau|datum=2025-01-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2025-10/italien-meloni-jugend-organisation-faschismus|titel=Politiker kritisieren faschistische Gesänge vor Fratelli-d'Italia-Sitz|werk=Die Zeit|datum=2025-10-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|werk=tagesschau.de|zugriff=2022-09-23|sprache=de}}</ref> === Socialna in migracijska politika === Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.<ref>{{Internetquelle|autor=Elisabetta Povoledo, Gaia Pianigiani|url=https://www.nytimes.com/2022/09/23/world/europe/giorgia-meloni-italy-women.html|titel=Giorgia Meloni Could Be the First Woman to Lead Italy. Not All Women Are Happy.|werk=New York Times|datum=2022-09-23|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000139357836/italien-vor-den-wahlen-gewinnt-giorgia-meloni-wird-italien-dann|titel=Italien vor den Wahlen: Gewinnt Giorgia Meloni? Wird Italien dann faschistisch?|zugriff=2022-09-25|sprache=de-AT}}</ref> Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Narîn Şevîn Doğan|url=https://www.zdfheute.de/politik/ausland/italien-lgbtqia-meloni-100.html|titel=Wie Regenbogenfamilien unter Meloni leiden|werk=ZDF|datum=2024-02-03|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.nzz.ch/international/giorgia-meloni-italiens-wahl-favoritin-spricht-sich-gegen-die-adoption-durch-homosexuelle-paare-aus-ld.1702593|titel=Giorgia Meloni: Italiens Wahl-Favoritin spricht sich gegen die Adoption durch homosexuelle Paare aus|hrsg=NZZ|datum=2022-09-13|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi.<ref name=":1" /> Obstoječa prepoved [[Nadomestno materinstvo|nadomestnega materinstva]] v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-verbietet-leihmutterschaft-im-ausland-dramatische-folgen-fuer-homosexuelle-paare-a-27fac9bd-ab52-48ca-9750-efdf28cea51e|titel=Unfruchtbare oder homosexuelle Paare in Italien dürfen nicht mehr Eltern werden|werk=Der Spiegel|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}</ref> Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«.<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}</ref> V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.<ref>{{Internetquelle|url=https://italianismo.com.br/en/governo-da-italia-pagara-bonus-de-mil-euros-por-cada-novo-filho/|titel=Italian government to pay €1,000 bonus for each new child|werk=Italianismo.com.br|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-17|sprache=en}}</ref> Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.<ref name="auto">{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> === Ekonomska in socialna politika === Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( ''reddito di cittadinanza'', "državljanski dohodek") za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo [[Invalidnost|invalidnosti]] ali mladoletnih otrok. To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za "zaposljivo" in da bi jih to spodbudilo k delu.<ref name="kragen">Jonas Grethel, Annette Hilsenbeck: [https://www.zdf.de/nachrichten/politik/italien-meloni-buergergeld-abschaffung-100.html ''Wie Meloni den Armen an den Kragen geht''], [[ZDF]], 1. November 2023.</ref> Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. <ref name="„auto2“">{{Internetquelle|autor=Jörg Seisselberg|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-proteste-sozialhilfe-100.html|titel=Abschaffung von Bürgergeld in Italien. "Ein Kampf gegen die Armen", 2. August 2024|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne.<ref name="kragen" /> Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (''reddito di cittadinanza'') za brezposelne, mlajše od 60 let, brez [[Invalidnost|invalidnosti]] ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije.<ref name="„auto2“" /> S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije. === Zdravstvena politika === Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] v Italiji ter morebitne stranske učinke [[Cepivo proti covidu-19|cepiv]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.lastampa.it/speciale/politica/elezioni-politiche-2022/2022/08/30/news/lapromessa_di_fratelli_ditalia_addio_alla_vaccinazione_anticovid_obbligatoria_e_al_green_pass-7863259/|titel=La promessa di Fratelli d’Italia: “Addio alla vaccinazione anti-Covid obbligatoria e al Green Pass”|werk=lastampa.it|datum=2022-09-29|zugriff=2022-10-11|sprache=it}}</ref> === Naravovarstvo in okoljska politika === Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z [[Okoljski determinizem|geodeterminizmom]], tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji »krvi in zemlje«. === Evropska unija in fiskalna politika EU === Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]], pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|parlamentarnimi volitvami leta 2022]] poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje.<ref>{{Internetquelle|autor=Finn Walter, manager magazin|url=https://www.manager-magazin.de/politik/europa/mario-draghi-giorgia-meloni-italien-rechtsruck-war-es-das-mit-dem-euro-a-52353ef1-47d5-40ae-bcd6-86c6a00cf746|titel=Wahl in Italien: Neofaschistin Giorgia Meloni in Umfragen vorn – war es das mit dem Euro?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/italien-parlamentswahl-eu-italexit-matteo-renzi-silvio-berlusconi-luigi-di-maio|titel=Erst mal kein Italexit|werk=Zeit Online|zugriff=2022-09-24}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.srf.ch/news/international/wahlen-in-italien-was-ein-sieg-der-fratelli-d-italia-fuer-europa-bedeuten-wuerde|titel=Wahlen in Italien – Was ein Sieg der Fratelli d’Italia für Europa bedeuten würde|datum=2022-09-18|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu,]] skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine [[Identiteta in demokracija]] (ID), ki vključuje italijansko [[Liga (politična stranka)|Ligo]] (prej Lega Nord ), francoski [[Nacionalni zbor]] (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško [[Alternativa za Nemčijo|AfD]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/die-sieben-fraktionen-des-europaischen-parlaments|titel=Die sieben Fraktionen des Europäischen Parlaments {{!}} Aktuelles {{!}} Europäisches Parlament|datum=2019-02-07|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da [[Madžarska]] ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] . <ref name="auto"/> Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. <ref>{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem. <ref>{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/italien-vor-der-wahl-giorgia-meloni-warnt-eu-mit-nationalistischen-aussagen-TMKLODGQ6MNLTL427R47BWNH6Y.html|titel=Italien vor der Wahl: Giorgia Meloni warnt EU mit nationalistischen Aussagen|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> ==== Kritika Maria Draghija ==== V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/italien-neuwahlen-meloni-salvini-berlusconi-rechtspopulisten-sieg-91741658.html|titel=Meloni, Salvini, Berlusconi: Gewinnen Italiens Rechtspopulisten die Wahl – oder zerlegen sie sich selbst?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.<ref name="auto1">{{Internetquelle|autor=Ulrike Sauer|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/wahlkampf-meloni-europa-wirtschaftspolitik-finanzmaerkte-italien-1.5642716|titel=Nach Draghi: Wie gefährlich ist Giorgia Meloni für die Wirtschaft?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/documents/252038/16191335/Italien+vor+dem+Sprung+ins+Ungewisse.pdf/a2219619-ebab-652e-9526-9e960156477c?version=1.0&t=1661328630978|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|werk=www.kas.de|hrsg=Konrad Adenauer Stiftung|zugriff=2022-09-24|format=PDF}}</ref> === Zunanja politika === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] sta se Giorgia Meloni in njena stranka, v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami italijanske desnice, jasno postavili na stran Ukrajine in proti Rusiji. Stranka je v italijanskem parlamentu podprla tudi dobavo težkega orožja Ukrajini. Meloni ob tem zagovarja krepitev t. i. »atlantskih« odnosov z Združenimi državami Amerike.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/italien-vor-dem-sprung-ins-ungewisse|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|datum=2022-08-23|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref><ref name=":4"/><ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/wie-gefaehrlich-sind-meloni-und-co-fuer-europa-zr-91792638.html|titel=Wie gefährlich sind Meloni und Co. für Europa?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}</ref> Meloni je svojo stranko sprva usmerila v izrazito proizraelsko smer; po napadu Hamasa na Izrael leta 2023 je bila med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali prizadeta območja. Italijanske oblasti so ob tem po navodilih notranjega ministrstva odločneje ukrepale proti nasilju na propalestinskih protestih.<ref name=":5">{{Internetquelle|autor=Michael Feth, Dr. Nino Galetti|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/roms-perspektive-auf-den-gaza-krieg|titel=Roms Perspektive auf den Gaza-Krieg|werk=Konrad-Adenauer-Stiftung|datum=2024-05-03|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref> Po izraelskem vojaškem posegu v [[Gaza|Gazo]] in naraščanju civilnih žrtev pa je septembra 2025 v govoru pred [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]] podvomila v sorazmernost izraelskega odziva, s čimer se je približala prevladujočemu stališču v italijanski javnosti.<ref>{{Internetquelle|autor=Andrea Affaticati|url=https://www.n-tv.de/politik/Giorgia-Meloni-steckt-in-der-Palaestina-Klemme-article26056833.html|titel=Giorgia Meloni steckt in der Palästina-Klemme|werk=N-TV|datum=2025-09-05|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://de.euronews.com/my-europe/2025/09/25/meloni-israel-massaker-zivilisten-uno-hamas-ukraine-russland|titel=Meloni: "Israel hat Massaker unter Zivilisten verursacht"|werk=Euronews|datum=2025-09-25|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}</ref><ref name=":5" /> == Mladinska organizacija FdI in fašistično poklonjenje FdI == Mladinska organizacija stranke, ''Gioventù Nazionale'', je vzbudila pozornost zaradi obeleževanja Léona Degrella, nekdanjega častnika [[Waffen-SS]] in vojnega zločinca. V kraju Affile pa je župan iz vrst FdI postavil spomenik [[Rodolfo Graziani|Rodolfu Grazianiju]], ki je med vojno proti [[Etiopsko cesarstvo|Abesiniji]] uporabljal [[kemično orožje]] ter nosi odgovornost za zločine, vključno z genocidom v [[Cirenajka|Cirenajki]] med drugo italijansko-libijsko vojno.<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Frank Hornig|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-giorgia-meloni-mussolinis-erbin-a-f1de714d-0002-0001-0000-000178686085|titel=Italien – Giorgia Meloni: Ich, ich, ich|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-08-09|sprache=de}}</ref> == Struktura volivcev == Glede na poročilo fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung iz leta 2022 se volivci stranke Bratje Italije po sociodemografskih značilnostih ne razlikujejo bistveno od povprečnega volilnega telesa, čeprav izkazujejo nekatere posebnosti. Med njimi so mlajši od 35 let podpovprečno zastopani (16 % v primerjavi z 20,9 % v celotni populaciji), prav tako visoko izobraženi (13 % v primerjavi s 16,6 %). Nasprotno pa so volivci, starejši od 50 let, nadpovprečno zastopani (35 % v primerjavi z 26,8 %), enako velja za obrtnike, trgovce in samozaposlene (10 % v primerjavi s 6,7 %) ter za učitelje in zaposlene (19 % v primerjavi s 16,7 %).<ref name="postfasch">{{Internetquelle|autor=Sofia Ventura|url=https://library.fes.de/pdf-files/bueros/rom/19451.pdf|titel=Giorgia Meloni und ihre Partei Fratelli d’Italia. Eine personalisierte Partei zwischen rechtsextrem und rechtsradikal|werk=Friedrich Ebert Stiftung|zugriff=2022-09-23|format=PDF}}</ref> == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Poslanska zbornica Italijanske republike|parlamentarnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 666.035 | 2.0 % |{{Composition bar|9|630|P}} | 8. |- ! 2018 | 1.429.550 | 4.4 % |{{Composition bar|32|630|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.300.628 | 26,0 % |{{Composition bar|119|400|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati [[Senat Italijanske republike|senatnih volitev]]<ref>{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/senato/scrutini/20220925/scrutiniSI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}</ref> ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2013 | 590.083 | 1,9 % |{{Composition bar|0|315|P}} | 7. |- ! 2018 | 1.286.606 | 4.3 % |{{Composition bar|18|315|P}} | 5. |- ! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]] | 7.165.795 | 26.01 % |{{Composition bar|65|200|P}} | 1. |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Rezultati evropskih volitev ! Leto ! Glasovi ! Odstotek ! Osvojenih mandatov ! Mesto |- ! 2014 | 1.004.037 | 3,7 % |{{Composition bar|0|73|P}} | 7. |- ! 2019 | 1.726.189 | 6.4 % |{{Composition bar|6|76|P}} | 5. |- ! 2024 | 6.724.377 | 28,8 % |{{Composition bar|24|76|P}} | 1. |} == Zunanje povezave == * [https://www.fratelli-italia.it/ Spletna stran Fratelli d'Italia] (italijanščina) == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Politične stranke v Italiji]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 4w6n5ko94l5lfstq262cfqodwwazdgn Uporabnik:Europan guy/Češka socialistična republika 2 601527 6665596 2026-04-26T00:53:33Z Europan guy 191090 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1349467722|Czech Socialist Republic]]« 6665596 wikitext text/x-wiki '''Češka socialistična republika''' ({{Langx|cs|Česká socialistická republika}}, '''ČSR''') je bila [[republika]] znotraj Češkoslovaške socialistične republike. Ime se je uporabljalo od 1. januarja 1969 do novembra 1989, ko se je prej unitarna češkoslovaška [[država]] preoblikovala v [[Federacija|federacijo]]. Od leta 1990 do 1992 je '''Češka republika''' ({{Langx|cs|Česká republika}}, '''ČR''') obstajala kot zvezna enota znotraj Češke in Slovaške federativne republike, leta 1993 pa je postala samostojna [[Češka|Češka republika]]. == Zgodovina == === Češkoslovaška socialistična republika (1969–1989) === Po invaziji [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] na Češkoslovaško leta 1968 so bile liberalizacijske reforme ustavljene in razveljavljene. Izjema je bila le federalizacija države. Nekdanja centralistična država Češkoslovaška je bila z ustavnim zakonom o federaciji z dne 28. oktobra 1968, ki je začel veljati 1. januarja 1969, razdeljena na dva dela: ''Češko socialistično republiko'' in ''Slovaško socialistično republiko''. Ustanovljena sta bila nova nacionalna parlamenta (Češki narodni svet in [[Državni svet Slovaške republike|Slovaški narodni svet]] ), tradicionalni češkoslovaški parlament pa se je preimenoval v " Zvezno skupščino " in bil razdeljen na dva doma: ''Dom ljudstva'' ({{Langx|cs|Sněmovna lidu}}, {{Langx|sk|Snemovňa ľudu}}) in ''Hiša narodov'' ({{Langx|cs|Sněmovna národů}}, {{Langx|sk|Snemovňa národov}}). S tem so bila uveljavljena tudi zelo zapletena pravila glasovanja. === Češka in Slovaška federativna republika (1990–1992) === Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]], ki je pomenila konec socializma na Češkoslovaškem, je bila beseda ''socialistična'' izvzeta iz imen obeh republik. Tako se je Češka socialistična republika 6. marca 1990 preimenovala v '''Češko republiko''' (čeprav je bila še vedno del Češke in Slovaške federativne republike). Zapleten sistem parlamentarnega glasovanja (obstajalo je pet različnih organov, od katerih je imel vsak pravico [[Veto|veta]]) se je ohranil tudi po padcu socializma, kar je zapletlo in odložilo politične odločitve med radikalnimi spremembami v gospodarstvu. Kasneje, leta 1992, je Češka republika postala [[Češka|neodvisna država]]. == Glej tudi == * [[Zgodovina Češkoslovaške]] * Slovaška socialistična republika (1969–1990)/Slovaška republika (1990–1992) * Češka in Slovaška federativna republika == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20060820153544/http://www.psp.cz/cgi-bin/eng/docs/texts/constitution.1968.html Ustavno pravo federacije (v češčini)] <templatestyles src="Module:Coordinates/styles.css"></templatestyles>{{Koord|50.0833|N|14.4667|E|source:wikidata|display=title}} <nowiki> [[Kategorija:Bivše socialistične republike]] [[Kategorija:Zgodovina Češke]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo češko besedilo]]</nowiki> 9ai22vch3jyjhzr90qay6mb4ur71vgz Tehniška univerza Gradec 0 601528 6665672 2026-04-26T06:00:09Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Tehniška univerza Gradec]] na [[Tehniška univerza v Gradcu]] prek preusmeritve: standardizacija 6665672 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tehniška univerza v Gradcu]] cvhblq1mgcxcpiompf9wke5avrg3opg Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi na Dunaju 14 601529 6665673 2026-04-26T06:01:19Z Yerpo 8417 n 6665673 wikitext text/x-wiki {{ktgr|predavateljih na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]]}} [[Kategorija:Predavatelji po univerzah v Avstriji|Tehniška univerza na Dunaju]] [[Kategorija:Tehniška univerza na Dunaju]] 8eus8dk31rmwvw41pvcflzhrsqgx4yu Kategorija:Tehniška univerza v Gradcu 14 601530 6665677 2026-04-26T06:09:32Z Yerpo 8417 n 6665677 wikitext text/x-wiki {{Zbirka|Technische Universität Graz}} {{catmore}} [[Kategorija:Univerze v Avstriji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] bb3wr3he3uk75jpzo4eirbrtwxy52zy Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026) 0 601531 6665732 2026-04-26T08:22:06Z VidicK01 193275 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1351156878|2026 White House Correspondents' dinner shooting]]« 6665732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=The White House Correspondents' dinner was held at the [[Washington Hilton]] hotel, seen here in 2010|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], US|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[Shotgun]] * [[Handgun]] * Multiple [[knives]]|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Shooting|motive=Under investigation}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]]<nowiki/>preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:April_2026_White_House_2026_White_House_Correspondents'_Dinner_shooting_suspect_entering_hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFYee,_Curtis2026">Yee, Curtis, ed. (April 25, 2026). [https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner "Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner"]. ''apnews.com''. [[Associated Press]]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">April 25,</span> 2026</span>.</cite></ref> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President_Trump_Delivers_Remarks,_Apr._25,_2026.webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 0zofeip9jcinmsr86yqt912muozcilg 6665733 6665732 2026-04-26T08:24:37Z VidicK01 193275 /* Osumljenec */ 6665733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=The White House Correspondents' dinner was held at the [[Washington Hilton]] hotel, seen here in 2010|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], US|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[Shotgun]] * [[Handgun]] * Multiple [[knives]]|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Shooting|motive=Under investigation}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]]<nowiki/>preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:April_2026_White_House_2026_White_House_Correspondents'_Dinner_shooting_suspect_entering_hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive" /> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President_Trump_Delivers_Remarks,_Apr._25,_2026.webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] tjw0jz4nh8206oijz55jhqws468x56c 6665734 6665733 2026-04-26T08:24:53Z VidicK01 193275 /* Sklici */ 6665734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=The White House Correspondents' dinner was held at the [[Washington Hilton]] hotel, seen here in 2010|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], US|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[Shotgun]] * [[Handgun]] * Multiple [[knives]]|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Shooting|motive=Under investigation}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]]<nowiki/>preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:April_2026_White_House_2026_White_House_Correspondents'_Dinner_shooting_suspect_entering_hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive" /> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President_Trump_Delivers_Remarks,_Apr._25,_2026.webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 76bvp4twkga24ylpuyinye5x0q2bvvm 6665736 6665734 2026-04-26T08:28:43Z VidicK01 193275 +popravki 6665736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=Večerja dopisnikov Bele hiše je potekala v hotelu Washington Hilton, ki je na fotografiji iz leta 2010.|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], ZDA|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[šibrenica]] * [[pištola]] * več [[nož]]ev|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Streljanje|motive=še ni znan, v preiskavi}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]]<nowiki/>preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:April_2026_White_House_2026_White_House_Correspondents'_Dinner_shooting_suspect_entering_hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive" /> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President_Trump_Delivers_Remarks,_Apr._25,_2026.webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 4xd3mdi1vwfrnym271x7ltvhnk944wz 6665738 6665736 2026-04-26T08:29:16Z VidicK01 193275 6665738 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=Večerja dopisnikov Bele hiše je potekala v hotelu Washington Hilton, ki je na fotografiji iz leta 2010.|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], ZDA|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[šibrenica]] * [[pištola]] * več [[nož]]ev|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Streljanje|motive=še ni znan, v preiskavi}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]] preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:April_2026_White_House_2026_White_House_Correspondents'_Dinner_shooting_suspect_entering_hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive" /> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President_Trump_Delivers_Remarks,_Apr._25,_2026.webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ozm6l8o90taszpnz0m2lcbfnvbyswl2 6665794 6665738 2026-04-26T10:47:58Z VidicK01 193275 6665794 wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=Večerja dopisnikov Bele hiše je potekala v hotelu Washington Hilton, ki je na fotografiji iz leta 2010.|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], ZDA|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[šibrenica]] * [[pištola]] * več [[nož]]ev|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Streljanje|motive=še ni znan, v preiskavi}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]] preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:April_2026_White_House_2026_White_House_Correspondents'_Dinner_shooting_suspect_entering_hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive" /> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President_Trump_Delivers_Remarks,_Apr._25,_2026.webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] agt8qb2hyxba92n3s49tgzvk9pnm3gl Predloga:Taksonomija/Aquilegia 10 601532 6665749 2026-04-26T08:53:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Orlica (rod)|Aquilegia |parent=Thalictroideae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6665749 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Orlica (rod)|Aquilegia |parent=Thalictroideae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} m26fy2z05eh46tz1ag4w2l8jmikbspp Predloga:Taksonomija/Thalictroideae 10 601533 6665750 2026-04-26T08:54:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Thalictroideae |parent=Ranunculaceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6665750 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Thalictroideae |parent=Ranunculaceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} j9dt9n1bqtw48zohc1axqhylw1rutd5 Gama-glutamilna transpeptidaza 0 601534 6665764 2026-04-26T09:20:25Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox protein family | Symbol = G_glu_transpept | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza | image = | width = | caption = | Pfam= PF01019 | InterPro= IPR000101 | SMART= | Prosite = PDOC00404 | SCOP = | TCDB = | OPM family= | OPM protein= | PDB= | Membranome superfamily = 274 }} {{Infobox enzyme | name = Gamma-glutamyltransferase | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png...« 6665764 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox protein family | Symbol = G_glu_transpept | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza | image = | width = | caption = | Pfam= PF01019 | InterPro= IPR000101 | SMART= | Prosite = PDOC00404 | SCOP = | TCDB = | OPM family= | OPM protein= | PDB= | Membranome superfamily = 274 }} {{Infobox enzyme | name = Gamma-glutamyltransferase | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} 3j8dl2ppenfdgrh5gaqhjvw7cab1uth 6665765 6665764 2026-04-26T09:20:52Z Marko3 1829 6665765 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox protein family | Symbol = G_glu_transpept | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza | image = | width = | caption = | Pfam= PF01019 | InterPro= IPR000101 | SMART= | Prosite = PDOC00404 | SCOP = | TCDB = | OPM family= | OPM protein= | PDB= | Membranome superfamily = 274 }} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} gi6negbhovfyyagz6302fbcnpyhpqmp 6665773 6665765 2026-04-26T09:28:00Z Marko3 1829 6665773 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox protein family | Symbol = G_glu_transpept | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza | image = | width = | caption = | Pfam= PF01019 | InterPro= IPR000101 | SMART= | Prosite = PDOC00404 | SCOP = | TCDB = | OPM family= | OPM protein= | PDB= | Membranome superfamily = 274 }} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT plays a key role in the gamma-glutamyl cycle, a pathway for the synthesis and degradation of glutathione as well as drug and [[xenobiotic]] detoxification.<ref name="Courtay_1992"/> Other lines of evidence indicate that GGT can also exert a [[pro-oxidant]] role, with regulatory effects at various levels in cellular [[signal transduction]] and cellular pathophysiology.<ref name = "Dominici_2005" /> This transferase is found in many tissues, the most notable one being the [[liver]], and has significance in medicine as a diagnostic marker.''';<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) is a [[transferase]] (a type of [[enzyme]]) that [[catalysis|catalyzes]] the transfer of gamma-[[glutamic acid|glutamyl]] [[functional group]]s from molecules such as [[glutathione]] to an acceptor that may be an [[amino acid]], a [[peptide]] or water (forming [[glutamate]]).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT plays a key role in the gamma-glutamyl cycle, a pathway for the synthesis and degradation of glutathione as well as drug and [[xenobiotic]] detoxification.<ref name="Courtay_1992"/> Other lines of evidence indicate that GGT can also exert a [[pro-oxidant]] role, with regulatory effects at various levels in cellular [[signal transduction]] and cellular pathophysiology.<ref name = "Dominici_2005" /> This transferase is found in many tissues, the most notable one being the [[liver]], and has significance in medicine as a diagnostic marker. mudyohf6k1lm82854pbshc6cbiwwkel 6665774 6665773 2026-04-26T09:28:56Z Marko3 1829 6665774 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT plays a key role in the gamma-glutamyl cycle, a pathway for the synthesis and degradation of glutathione as well as drug and [[xenobiotic]] detoxification.<ref name="Courtay_1992"/> Other lines of evidence indicate that GGT can also exert a [[pro-oxidant]] role, with regulatory effects at various levels in cellular [[signal transduction]] and cellular pathophysiology.<ref name = "Dominici_2005" /> This transferase is found in many tissues, the most notable one being the [[liver]], and has significance in medicine as a diagnostic marker. araqn1i0dn7gmtfb96il3czidzlx20y 6665778 6665774 2026-04-26T09:39:47Z Marko3 1829 6665778 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT ima ključno vlogo v gama-glutamilnem ciklu, poti za sintezo in razgradnjo glutationa ter razstrupljanje zdravil in [[Ksenobiotik|ksenobiotikov]] <ref name="Courtay_1992"/> Other lines of evidence indicate that GGT can also exert a [[pro-oxidant]] role, with regulatory effects at various levels in cellular [[signal transduction]] and cellular pathophysiology.<ref name = "Dominici_2005" /> This transferase is found in many tissues, the most notable one being the [[liver]], and has significance in medicine as a diagnostic marker. onactr1sef8lnpubg3j7zpqfi5totvh 6665788 6665778 2026-04-26T10:10:40Z Marko3 1829 6665788 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT ima ključno vlogo v gama-glutamilnem ciklu, poti za sintezo in razgradnjo glutationa ter razstrupljanje zdravil in [[Ksenobiotik|ksenobiotikov]].<ref name="Courtay_1992"/> Dokazi tudi kažejo, da ima lahko GGT prooksidativno vlogo z regulativnimi učinki na različnih ravneh celične signalne transdukcije in celične patofiziologije.<ref name = "Dominici_2005" /> Nahaja se v številnih tkivih, zlasti v [[Hepatocit|jetrnih celicah]] in celicah biliarnega epitelija. Poleg tega se nahaja v [[Ledvica|ledvicah]], [[vranica|vranici]], [[Trebušna slinavka|trebušni slinavki]], [[Srce|srcu]], [[Pljuča|pljučih]], [[Možgani|možganih]].<ref>Štepec S. Patološki jetrni testi. Gastroenterolog 2013; suplement 1: 80–89.</ref> V medicini ima pomen kot diagnostični označevalec. == Diagnostični pomen == == Sklici == {{sklici}} t064ru5f1wjud7gwgr2nkx2nc1lfv59 6665798 6665788 2026-04-26T11:05:19Z Marko3 1829 6665798 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT ima ključno vlogo v gama-glutamilnem ciklu, poti za sintezo in razgradnjo glutationa ter razstrupljanje zdravil in [[Ksenobiotik|ksenobiotikov]].<ref name="Courtay_1992"/> Dokazi tudi kažejo, da ima lahko GGT prooksidativno vlogo z regulativnimi učinki na različnih ravneh celične signalne transdukcije in celične patofiziologije.<ref name = "Dominici_2005" /> Nahaja se v številnih tkivih, zlasti v [[Hepatocit|jetrnih celicah]] in celicah biliarnega epitelija. Poleg tega se nahaja v [[Ledvica|ledvicah]], [[vranica|vranici]], [[Trebušna slinavka|trebušni slinavki]], [[Srce|srcu]], [[Pljuča|pljučih]], [[Možgani|možganih]].<ref>Štepec S. Patološki jetrni testi. Gastroenterolog 2013; suplement 1: 80–89.</ref> V medicini ima pomen kot diagnostični označevalec. == Diagnostični pomen == Povišane serumske vrednosti GGT so zelo občutljive za bolezen hepatobiliarnega trakta, vendar je njihova specifičnost omejena. Pogosto so povišane vrednosti GGT povezane z uživanjem alkohola. Povišanje GGT lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, kot so [[fenitoin]], [[Protiretrovirusno zdravilo|protiretrovirusna zdravila]], [[proteazni zaviralci]] …<ref>Durič, Tadej (2019). Bolezni jeter in interpretacija jetrnih testov. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 4, str. 251-256.</ref> == Sklici == {{sklici}} q883666g8divwx0fogqbnvxfqcfm66t 6665801 6665798 2026-04-26T11:08:53Z Marko3 1829 6665801 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT ima ključno vlogo v gama-glutamilnem ciklu, poti za sintezo in razgradnjo glutationa ter razstrupljanje zdravil in [[Ksenobiotik|ksenobiotikov]].<ref name="Courtay_1992"/> Dokazi tudi kažejo, da ima lahko GGT prooksidativno vlogo z regulativnimi učinki na različnih ravneh celične signalne transdukcije in celične patofiziologije.<ref name = "Dominici_2005" /> Nahaja se v številnih tkivih, zlasti v [[Hepatocit|jetrnih celicah]] in celicah biliarnega epitelija. Poleg tega se nahaja v [[Ledvica|ledvicah]], [[vranica|vranici]], [[Trebušna slinavka|trebušni slinavki]], [[Srce|srcu]], [[Pljuča|pljučih]], [[Možgani|možganih]].<ref name=":0">Štepec S. Patološki jetrni testi. Gastroenterolog 2013; suplement 1: 80–89.</ref> V medicini ima pomen kot diagnostični označevalec. == Diagnostični pomen == Povišane serumske vrednosti GGT so zelo občutljive za bolezen hepatobiliarnega trakta, vendar je njihova specifičnost omejena. Pogosto so povišane vrednosti GGT povezane z uživanjem alkohola. Povišanje GGT lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, kot so [[fenitoin]], [[Protiretrovirusno zdravilo|protiretrovirusna zdravila]], [[proteazni zaviralci]] …<ref>Durič, Tadej (2019). Bolezni jeter in interpretacija jetrnih testov. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 4, str. 251-256.</ref> Povišane vrednosti se pojavljajo tudi pri obolenjih trebušne slinavke, [[Miokardni infarkt|miokardnem infarktu]], [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|kronični obstruktivni pljučni]] [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|bolezni]] in [[Sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} 90ajifzlg5e0fe6y5hgzzv1o2u752z3 6665803 6665801 2026-04-26T11:10:59Z Marko3 1829 6665803 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT ima ključno vlogo v gama-glutamilnem ciklu, poti za sintezo in razgradnjo glutationa ter razstrupljanje zdravil in [[Ksenobiotik|ksenobiotikov]].<ref name="Courtay_1992"/> Dokazi tudi kažejo, da ima lahko GGT prooksidativno vlogo z regulativnimi učinki na različnih ravneh celične signalne transdukcije in celične patofiziologije.<ref name = "Dominici_2005" /> Nahaja se v številnih tkivih, zlasti v [[Hepatocit|jetrnih celicah]] in celicah biliarnega epitelija. Poleg tega se nahaja v [[Ledvica|ledvicah]], [[vranica|vranici]], [[Trebušna slinavka|trebušni slinavki]], [[Srce|srcu]], [[Pljuča|pljučih]], [[Možgani|možganih]].<ref name=":0">Štepec S. Patološki jetrni testi. Gastroenterolog 2013; suplement 1: 80–89.</ref> V medicini ima pomen kot diagnostični označevalec. == Diagnostični pomen == Povišane serumske vrednosti GGT so zelo občutljive za bolezen hepatobiliarnega trakta, zlasti [[Holestaza|holestatske]] bolezni jeter, vendar je njihova specifičnost omejena. Pogosto so povišane vrednosti GGT povezane z uživanjem alkohola. Povišanje GGT lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, kot so [[fenitoin]], [[Protiretrovirusno zdravilo|protiretrovirusna zdravila]], [[proteazni zaviralci]] …<ref>Durič, Tadej (2019). Bolezni jeter in interpretacija jetrnih testov. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 4, str. 251-256.</ref> Povišane vrednosti se pojavljajo tudi pri obolenjih trebušne slinavke, [[Miokardni infarkt|miokardnem infarktu]], [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|kronični obstruktivni pljučni]] [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|bolezni]] in [[Sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} jg11yk3mbvw1syoiju6j2q5elor93xg 6665820 6665803 2026-04-26T11:42:44Z Marko3 1829 6665820 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox enzyme | name = Gama-glutamilna transpeptidaza | EC_number = 2.3.2.2 | CAS_number = 9046-27-9 | GO_code = 0003840 | image = GGT_structure.png | width = | caption = }} {{Infobox protein | Name = [[GGT1|Gama-glutamilna transpeptidaza 1]] | caption = | image = | width = | HGNCid = 4250 | Symbol = [[GGT1]] | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2678 | OMIM = 231950 | RefSeq = NM_001032364 | UniProt = P19440 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} {{Infobox protein | Name = Gama-glutamilna transpeptidaza 2 | caption = | image = | width = | HGNCid = 4251 | Symbol = GGT2 | AltSymbols = GGT | EntrezGene = 2679 | OMIM = 137181 | RefSeq = NM_002058 | UniProt = P36268 | PDB = | ECnumber = 2.3.2.2 | Chromosome = 22 | Arm = q | Band = 11.1-11.2 | LocusSupplementaryData = }} '''Gama-glutamilna transpeptidaza''' (tudi '''gama-glutamilna transferaza''', '''γ-glutamil transferaza''', '''GGT''', '''gamma-GT''')<ref name="Tate_1985"/> {{EC number|2.3.2.2}}) je vrsta [[transferaza|transferaze]], encima, ki katalizira prenos gama-[[glutaminska kislina|glutamilne]] [[funkcionalna skupina|funkcionalne skupine]] z molekul, kot je [[glutation]], na akceptorje, kot so aminokisline, peptidi ali voda (pri čemer nastane glutamat).<ref name="Tate_1985"/><ref name = "Whitfield_2001"/>{{rp|268}} GGT ima ključno vlogo v gama-glutamilnem ciklu, poti za sintezo in razgradnjo glutationa ter razstrupljanje zdravil in [[Ksenobiotik|ksenobiotikov]].<ref name="Courtay_1992"/> Dokazi tudi kažejo, da ima lahko GGT prooksidativno vlogo z regulativnimi učinki na različnih ravneh celične signalne transdukcije in celične patofiziologije.<ref name = "Dominici_2005" /> Nahaja se v številnih tkivih, zlasti v [[Hepatocit|jetrnih celicah]] in celicah biliarnega epitelija. Poleg tega se nahaja v [[Ledvica|ledvicah]], [[vranica|vranici]], [[Trebušna slinavka|trebušni slinavki]], [[Srce|srcu]], [[Pljuča|pljučih]], [[Možgani|možganih]].<ref name=":0">Štepec S. Patološki jetrni testi. Gastroenterolog 2013; suplement 1: 80–89.</ref> V medicini ima pomen kot diagnostični označevalec. == Funkcija == GGT je prisoten v [[Celična membrana|celičnih membranah]] številnih tkiv, vključno z [[Ledvica|ledvicami]], [[Žolčevod|žolčevodom]], [[Trebušna slinavka|trebušno slinavko]], [[Žolčnik|žolčnikom]], [[Vranica|vranico]], [[Srce|srcem]], [[možgani]] in [[Semenjak|semenjaki]].<ref name = "Goldberg_1980" /> Sodeluje pri prenosu aminokislin skozi celično membrano<ref name = "Meister_1974" /> in presnovi [[Levkotrien|levkotrienov]].<ref name = "Raulf_1985" /> It is also involved in glutathione [[metabolism]] by transferring the glutamyl [[Moiety (chemistry)|moiety]] to a variety of acceptor molecules including water, certain [[Levorotation|L]]-amino acids, and peptides, leaving the [[cysteine]] product to preserve [[intracellular]] [[homeostasis]] of [[oxidative stress]].<ref name = "Schulman_1975" /><ref name = "Yokoyama_2007" /> This general reaction is: :(5-L-glutamil)-peptid + aminokislina ⇌ peptid + 5-L-glutamil aminokislina == Diagnostični pomen == Povišane serumske vrednosti GGT so zelo občutljive za bolezen hepatobiliarnega trakta, zlasti [[Holestaza|holestatske]] bolezni jeter, vendar je njihova specifičnost omejena. Pogosto so povišane vrednosti GGT povezane z uživanjem alkohola. Povišanje GGT lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, kot so [[fenitoin]], [[Protiretrovirusno zdravilo|protiretrovirusna zdravila]], [[proteazni zaviralci]] …<ref>Durič, Tadej (2019). Bolezni jeter in interpretacija jetrnih testov. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 4, str. 251-256.</ref> Povišane vrednosti se pojavljajo tudi pri obolenjih trebušne slinavke, [[Miokardni infarkt|miokardnem infarktu]], [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|kronični obstruktivni pljučni]] [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen|bolezni]] in [[Sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} gfjfjy5zrv4293k487xj8yl3riqigav Cerkev sv. Marka, Beograd 0 601535 6665771 2026-04-26T09:27:16Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6665771 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building |building_name = Cerkev sv. Marka |image = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg |caption = |map_type = Srbija |map_size = 250 |map_caption = |location = {{flagicon|Srbija}} [[Beograd]], [[Srbija]] |geo = {{coord|44.8101|20.4685|display=inline,title}} |religious_affiliation = [[Srbska pravoslavna cerkev]] |district = |consecration_year = |status = |leadership = |website = [http://crkvasvetogmarka.rs/ Church of Saint Mark] |architect = Petar in Branko Krstić |architecture_type = |architecture_style = srbsko-bizantinska arhitektura |facade_direction = |year_completed = 1940 |construction_cost = |capacity = |length = |width = |width_nave = |height_max = |dome_quantity = |dome_height_outer = |dome_height_inner = |dome_dia_outer = |dome_dia_inner = |spire_quantity = |spire_height = |materials = }} '''Cerkev svetega Marka''' ({{langx|sr|Црква Светог Марка|Crkva Svetog Marka}}) je vzhodno pravoslavna cerkev v [[Beograd]]u v [[Srbija|Srbiji]]. Stoji v parku [[Tašmajdan]], v bližini [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbe državnega zbora]]. Zgrajena je bila v srbsko-bizantinskem slogu in dokončana leta 1940 na mestu prejšnje cerkve iz leta 1835. Je druga največja cerkev v državi, takoj za [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkvijo svetega Save]].<ref name=duh>{{Citation | author = Milan Janković | title = Duhovna riznica istorije | newspaper = Politika | language = sr | date = 20 June 2011 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/181621/%D0%94%D1%83%D1%85%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5}}</ref> Ob cerkvi stoji majhna ruska pravoslavna cerkev, cerkev Svete Trojice. == Zgodovina == Cerkev, posvečena sv. Marku Evangelistu, je bila zgrajena v medvojnem obdobju med letoma 1931 in 1940 v parku Tašmajdan v središču Beograda. Zgrajena je bila nekoliko severneje od lesene cerkve iz 19. stoletja, ki je bila uničena leta 1941. === Stara cerkev === [[File:Bombardovanje Beograda 6.jpg|thumb|right|250px|Stara cerkev po bombardiranju]] [[File:Saint Mark church (20191015 145205).jpg|thumb|right|250px|Ikonostas]] [[File:Crkva svetog Marka, Beograd 05.jpg|thumb|250px|Panoramski pogled]] Prvotna lesena cerkev je bila zgrajena med letoma 1835 in 1836,<ref name="Politika">{{Citation | author = Dejan Aleksić| title = Šest decenija opštine Palilula - Nekad selo, a danas urbana celina grada| newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 9 May 2017}}</ref> v času beograjskega metropolita Petra Jovanovića (umrl 1833–1859).<ref name=duh/> Glavni donator je bil trgovec Lazar Panča (umrl 1831). Posvečena sv. Marku je bila zgrajena znotraj obstoječega pokopališča. Bila je pravokotna stavba, katere zunanja površina je bila 11,5 x 21 m, notranja pa 7,75 x 17,46 m. Hkrati je knez [[Miloš Obrenović]], ki je bil tudi donator te cerkve, zgradil razkošno cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderju (dokončana leta 1834). Dela na obeh cerkvah je nadzoroval arhitekt Nikola Živković (1792–1870). Leta 1838 sta bila neposredno ob cerkvi pokopana knez Milan in škof Gavrilo Popović iz Šabca. Po majskem udaru sta bila v tej cerkvi pokopana kraljevi par, kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] in kraljica Draga. Okoli leta 1870 je bila cerkev župnijski sedež Terazije s 312 domovi in ​​Palilule s 318 domovi. Med prvo svetovno vojno so jo uničile avstrijske čete, nato pa so jo leta 1917 obnovili. Hudo poškodovana je bila med nemškim bombardiranjem Beograda leta 1941,<ref name="Politika"/> ko je bila zadeta na [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]], 13. aprila 1941.<ref name=devet/> Ruševine so bile odstranjene leta 1942. === Nova cerkev === Zaradi hitre rasti mesta in naraščanja prebivalstva je bilo v začetku 20. stoletja treba zgraditi večjo cerkev v beograjski četrti Palilula. Pogoste vojne so to omogočile šele leta 1930, ko sta dva beograjska arhitekta, brata Petar in Branko Krstić, oba profesorja na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Beogradu, zasnovala načrte za novo cerkev svetega Marka. Sedanja stavba cerkve sv.a Marka je bila zgrajena po njunih načrtih med letoma 1931 in 1940. Izbruh [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je prekinil popolno dokončanje cerkve, zlasti notranjosti. Končana so bila le gradbena dela. Temeljni kamen je bil položen 8. maja 1931, ko ga je posvetil tudi srbski patriarh Varnava. Gradnja se je začela leta 1932, zunanjost pa je bila končana leta 1939.<ref name=devet/> Bogoslužje je v novi cerkvi potekalo med vojno leta 1941 in po njej do 14. novembra 1948 v preurejenem [[narteks]]u cerkve. Na ta dan je bila cerkev posvečena (s strani srbskega patriarha Gavrila V.) in odprta za bogoslužje. Načrtovali so, da bi celotno notranjost okrasili s freskami. Zunanje stene so v dveh barvah naravnih materialov v srbsko-bizantinskem slogu. [[Zvonik]] cerkve je del same cerkve na zahodni strani. Zaradi že tako urbaniziranega območja okoli nje gradnja ni mogla slediti strogemu cerkvenemu kanonu glede lege vzhod-zahod. Da bi se cerkev prilagodila obstoječi mestni mreži, je patriarh Varnava dal posebno dovoljenje, da nova cerkev odstopa za 10 stopinj od kanonskega pravila. Tako se je glavni vhod poravnal z Resavsko ulico, ki poteka čez njo.<ref name=novi>{{Citation | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Novi plato ispred Crkve Svetog Marka| trans-title = New plateau in front of the Saint Mark's Church | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 28 November 2017 }}</ref> Za model za novo cerkev je bil uporabljen [[samostan Gračanica]]. Dokler je ni presegla cerkev sv. Save, je bila cerkev sv. Marka največja srbska cerkev.<ref name=duh/> Velja za eno najlepših stavb sakralne arhitekture v srbsko-bizantinskem neozgodovinskem slogu.<ref name="Politika"/> Več kot sedemdeset let po začetku gradnje cerkev sv. Marka ni dokončana. To se nanaša predvsem na njeno notranjost, okraševanje, fresko poslikavo, ustrezno osvetlitev, akustiko, ogrevanje in prezračevanje. Po drugi svetovni vojni se je v sami cerkvi iz objektivnih razlogov le malo delalo. Nad vhodnimi vrati v cerkev na zunanji fasadi je [[ikona]] v [[mozaik]]u svetega [[apostol]]a in [[evangelist]]a [[sveti Marko|Marka]], delo Veljka Stanojevića iz leta 1961. Tla v cerkvi so iz leta 1974, tla ''soleje'' (prostora pred ikonostasom in oltarjem (svetiščem) pa so bila iz marmorja izdelana leta 1991. Obletnica ''[[Operacija Nevihta|operacije Nevihta]]'', ki je bila namenjena žalovanju za ubitimi in izgnanimi Srbi iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, se praznuje 5. avgusta v cerkvi sv. Marka.<ref>{{cite web|url= http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2016&mm=08&dd=03&nav_category=64&nav_id=1161874|author=Tanjug|author-link=|title=Parastos žrtvama "Oluje" u Crkvi Svetog Marka 5. avgusta|date=3 August 2016| publisher= Politika|language=sr}}</ref> Leta 2017 se je začela popolna preureditev platoja, ki je služil kot podaljšek parka Tašmajdan pred cerkvijo. Odstranjen je bil star asfaltni tlak, ki je služil kot parkirišče. Arhitekt Jovan Mitrović je zasnoval novo, izravnano kombinacijo granitnih plošč in zelenih površin. Plato je bil razdeljen na dva dela, levi in ​​desni, ki ju ločuje zeleni otok. Desna, 'slavnostna' stran je pravilno oblikovana, granitne plošče pa postavljene v horizontalnem ritmu, prekinjenem s tankimi kvadrati iz rdečega italijanskega [[granit]]a. Zasnovana je po vzoru fasade [[Michelangelo]]vih templjev na [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolu v Rimu]]. Ideja je vizualno razširiti cerkev. Leva stran bo imela 'razkuštran' vzorec, izdelan iz različno velikih in kombiniranih granitnih plošč.<ref name=novi/> Plato je bil dokončan leta 2018.<ref>{{ cite news | author = Julijana Simić Tenšić | title = Plato ispred Crkve Svetog Marka nova oaza u centru grada | trans-title = Plateau in front of the St.Mark's Church is a new oasis in downtown | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 17 February 2018 }}</ref> Leta 2018 je bil na zelenici med novo dokončanim platojem in tramvajsko postajo v parku Tašmajdan postavljen spomenik srbskemu patriarhu Pavlu. 1,8 m visok bronasti spomenik je avtor Zoran Maleš.<ref>{{cite news | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Patrijarhu Pavlu spomenik kod Markove crkve | trans-title = Monument to Patriarch Pavle near the Mark's church | newspaper = Politika | page = 01 | language = sr | date = 28 June 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/406327/Patrijarhu-Pavlu-spomenik-u-Beogradu }}</ref><ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Skulptura od danas na Tašmajdanu | trans-title = Sculpture arrives in Tašmajdan today | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 13 November 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/415629/Skulptura-patrijarha-Pavla-od-danas-u-Tasmajdanskom-parku}}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === [[File:Sarcophage_de_Stefan_Dušan,_église_Saint-Marc,_Belgrade.jpg|thumb|left|250px|Sarkofag cesarja [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]]]] Cerkev je dolga 62 m, široka 45 m in visoka 60 m, brez križa. === Notranjost === Notranjost cerkve obsega 1150 m<sup>2</sup>. [[cela|Naos]] lahko sprejme 2000 ljudi, korna [[empora]] pa 150 glasbenikov. Zaradi števila vernikov, ki jih je lahko sprejela, je bila to največja srbska pravoslavna cerkev v medvojni Jugoslaviji.<ref name=duh/><ref name=devet/> Osrednji [[ikonostas]] cerkve, ki ga je zasnoval arhitekt in profesor Zoran Petrović, sega v leto 1992. Izdelan je iz marmorja, ikone pa so iz mozaika iz leta 1996 do 1998, delo slikarja Đura Radlovića. Leta 2017 je Radlović na 20 metrov visoko [[apsida|apsido]] nad oltarjem postavil še en mozaik, izdelan iz koščkov beneškega stekla. Mozaik predstavlja ''Bogorodico Širšajo'' ali ''Mater Božjo, večjo od nebes''.<ref name=duh/><ref name=devet>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Devet decenija od početka gradnje Crkve Svetog Marka | trans-title = Nine decades since the beginning of the construction of Saint Mark's Church | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 8 May 2021 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/478488/Devet-decenija-od-pocetka-gradnje-Crkve-Svetog-Marka}}</ref> Druge upodobitve so ''Obhajilo apostolov'' in ''Bogoslužje'', ki vključujejo pomembne srbske pravoslavne svetnike in duhovnike, kot so [[sveti Sava]], Bazilij Ostroški, [[Nikolaj Velimirović]], Petar Zimonjić in patriarh Pavle.<ref name=mozaik2/> Mozaik ikonostasa prikazuje tudi ''[[Marijino oznanjenje]]''. Običajno je [[Marija Božja mati|Bogorodica]] upodobljena pri opravljanju hišnih opravil, medtem ko ji angel Gabrijel oznanja, da bo postala mati Jezusa Kristusa po deviškem spočetju, tukaj pa je upodobljena, kot da je vidno presenečena nad mislijo, da bo Mati Božja.<ref name=mozaik>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Počelo postavljanje mozaika u Crkvi Svetog Marka | trans-title = Placing of the mosaic in the St.Mark's Church began | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 7 July 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/511431/Pocelo-postavljanje-mozaika-u-Crkvi-Svetog-Marka}}</ref> Verjame se, da je to največji mozaik v kateri koli oltarni apsidi na svetu. Razprostira se na 130 kvadratnih metrih, od tega Mati Božja pokriva 80 metrov. Na vsak kvadratni meter je vključenih od 10 do 15 tisoč steklenih [[tesera|teser]]. Druge teme na mozaiku so ''evharistija apostolov'' in upodobitve svetega Save, svetega Bazilija Ostroškega, Nikolaja Velimirovića in patriarha Pavla. Načrtovali so, da bi notranjost cerkve, ki je imela desetletja gole stene, v celoti poslikali, deloma z mozaiki, deloma s freskami. Po dveh letih priprav je bil poleti 2022 na 30 metrov visok strop nad oltarjem in njegovo apsido postavljen 100 kvadratnih metrov velik mozaik. Upodablja [[Kristus v slavi|Kristusa v slavi]] z dvema angeloma, ki lebdita nad njim. Mozaik je prav tako delo Radlovića in je izdelan iz 8,5 milijona kosov žganega beneškega stekla.<ref name=mozaik2>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Uskoro podizanje mozaika Hrista Spasitelja na prestolu | trans-title = Lifting of the Christ Enthroned mosaic starts soon | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 28 June 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/510692/Uskoro-podizanje-mozaika-Hristosa-Spasitelja-na-prestolu}}</ref><ref name=mozaik/> Cerkev ima tri [[oltar]]je. Oltarna miza je prav tako iz marmorja z manjšimi mozaiki na sprednji strani. Desno od oltarja je manjši oltar, posvečen svetemu despotu [[Stefan Lazarević|Stefanu Lazareviću]], oltar na severni strani pa je posvečen ''[[Jezusova spremenitev|Gospodovemu spremenjenju]]''. Ob vstopu v cerkev je na desni strani ob južni steni cerkve marmorna grobnica cesarja Štefana Dušana (vladal 1331–55), ki jo je zasnoval Dragomir Tadić. Cesar je bil prvotno pokopan v svoji zakladnici, samostanu Svetih nadangelov blizu [[Prizren]]a. Samostan je stoletja ležal v ruševinah. Med pregledom kraja leta 1927 je zgodovinar Radoslav Grujić odkril cesarjeve relikvije. Prepeljal jih je v [[Skopje]] in jih nato izročil palači Patriarhata. Relikvije so tam počivale do leta 1968, ko so jih premestili v cerkev sv. Marka. Na nasprotni, severni strani je grobnica srbskega patriarha Germana (umrl 1991) zgrajena v istem slogu in iz istega materiala. Nad cesarjevo in patriarhovo grobnico sta mozaika, ki ju je izdelal Đuro Radlević: ''Kronanje cesarja Dušana'' in ''[[Božje oko (simbol)|Božje oko]]''.<ref name=mozaik2/> V notranjosti je tudi 100 kilogramov težak čebelji panj v obliki makete cerkve. Na sredini cerkve pod osrednjo kupolo je ''apolielei'', kolesni lestenec, izdelan iz bakra po načrtih Dragomirja Tadića iz leta 1969, delo akademskega kiparja Dragutina Petrovića. Pod narteksom cerkve je [[kripta]], ki je bila leta 2007 preurejena. Vgrajen je bil nov brušen marmor, klimatska naprava, prezračevanje in ozvočenje, preurejeni pa so bili tudi grobovi. V njej je več grobov, prenesenih iz prvotne cerkve: metropolita Teodosija (1815–1892), niškega škofa Viktorja (1797–1888), šabaškega škofa Gavrila (Popović, 1811–1871) in timoškega škofa Mojsija (1835–1896). Tukaj so pokopani tudi kralj Aleksander I. in kraljica Draga (†1903), Ana Jovana Obrenović (†1880), kneza Milana M. Obrenovića (1819–1839) in Sergija M. Obrenovića (†1878) ter grob mecena stare cerkve, Lazarja Panče. Na splošno je celoten prostor zelo velike kripte malo izkoriščen in primeren za galerijo, muzej ali razstavni prostor. Cerkvena zakladnica je trenutno v sobi na južni strani in vsebuje bogato zbirko ikon in dragocenih artefaktov. Najdragocenejše ikone so ''Bogorodica s Kristusom'' iz 16. stoletja; ''Jezus Kristus na prestolu'', ikona iz konca 18. stoletja; ''Sveti Nikolaj na prestolu'', ''sveti cesar Konstantin in cesarica Jelena'', ikona iz prve polovice 19. stoletja; ''Sveti Dimitrij in sveti Jurij'', ikona iz leta 1849; ''Bogorodica s svetniki'', ikona iz prve polovice 19. stoletja; ''sv. Jurij in sveti Dimitrij'', ikona iz sredine 19. stoletja; ''Kronanje presvete Bogorodice'', ikona iz sredine 19. stoletja; ''sveti cesar Konstantin in cesarica Jelena'' (Povišanje Častnega križa), ikona iz sredine 19. stoletja; ''Bogorodica s Kristusom, svetim prerokom Danijelom in svetim Janezom Krstnikom'', ikona iz leta 1863; ''Bogorodica Arabska'', ikona iz leta 1872; ''sveti Sava'', ikona iz leta 1870; ''sveti kralj Štefan Dečanski'', ikona iz leta 1883; ''sveti apostol in evangelist Marko'', ikona s konca 19. stoletja; ''sveti nadangel Mihael'', ikona iz leta 1889; ikona romarjev (Bogorodica, Jezus Kristus, apostoli, poslednja sodba), ikona s konca 19. stoletja; ''Sveti Jurij, ki ubija zmaja'', ikona iz leta 1926; in številne druge ikone. Ikone so predvsem delo uglednih slikarjev in ikonopiscev iz 19. in 20. stoletja: Steve Todorovića, Nikole Markovića, Dimitrija Posnikovića, Vladimirja Vojnovića, Pavla Čortanovića, Lukijana Bibića, Vase Pomorišca, Đorđa Popovića, Olge Krdžalić in drugih. Ikona ''Device Odigitrije'' iz 16. stoletja velja za drugo najstarejšo ikono, ohranjeno v Beogradu.<ref name=devet/> {{quote|V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha s tem posvečujemo temeljni kamen te Božje cerkve, posvečene svetemu apostolu in evangelistu Marku, v prestolnici Jugoslavije, kraljevem mestu Beogradu, poleg stare cerkve svetega Marka, na cerkveni zavetniški praznik, 25. aprila (8. maja po novem koledarju) leta 7439 od stvarjenja in leta 1931 od učlovečenja našega Gospoda med radostno vladavino njegovega veličanstva kralja Aleksandra I. jugoslovanskega, in poglavarja Srbske pravoslavne cerkve, njegove svetosti srbskega patriarha Varnave, ki je izvršil to sveto dejanje posvetitve.| ustanovna listina}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Saint Mark church, Belgrade}} * {{official website|http://www.crkvasvetogmarka.rs}} * [http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201396 Belgrade Church Architecture] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1940]] dxmgfktxje6rme9s3i6lvtmpk9451bq Pogovor:Bratje Italije 1 601536 6665804 2026-04-26T11:11:35Z VidicK01 193275 ITA SLO 6665804 wikitext text/x-wiki {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=VidicK01}} 2r3stl0s129cvkrfydvvutz78uogbu9 Tašmajdan 0 601537 6665807 2026-04-26T11:24:32Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6665807 wikitext text/x-wiki {{Infobox park | name = Tašmajdan | alt_name = | native_name = Ташмајдански парк | native_name_lang = sr | image = Ташмајдански парк у Београду.jpg | image_size = | image_alt = | image_caption = Park Tašmajdan | map = Srbija#Beograd | map_width = | map_caption = Lega v Beogradu | type = | location = Palilula, Beograd | nearest_city = | coordinates = | lat_d = 44 | lat_m = 48 | lat_s = 33 | lat_NS = N | long_d = 20 | long_m = 28 | long_s = 15 | long_EW = E | area = 9,84 ha<ref>{{cite book | script-title = sr: Пројекат "Зелена регулатива Београда" - IV фаза: План генералне регулације система зелених површина Београда (концепт плана) | trans-title = Project "Green regulations of Belgrade" - IV phase: Plan of the general regulation of the green area system in Belgrade (concept of the plan) | date = 2010 | author = Anica Teofilović, Vesna Isajlović, Milica Grozdanić | page = 46 | publisher = Urbanistički zavod Beograda | url = http://mapa.urbel.com/publish/PGR-SZP-Bgd_za_JU/003_Dokumentacija_plana_Knjiga_3/009_koncept_plana_sa_Izvestajem_o_izvrsenoj_strucnoj_kontroli/Koncept_PGR_sistema_zel_povrsina_KORIGOVAN.pdf| archive-date = 15 January 2022 | access-date = 6 February 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115184220/http://mapa.urbel.com/publish/PGR-SZP-Bgd_za_JU/003_Dokumentacija_plana_Knjiga_3/009_koncept_plana_sa_Izvestajem_o_izvrsenoj_strucnoj_kontroli/Koncept_PGR_sistema_zel_povrsina_KORIGOVAN.pdf | url-status = dead }}</ref> | created = 1958 | operator = | visitation_num = | status = | designation = | open = Odprto vse leto }} '''Park Tašmajdan''' ({{langx|sr|Ташмајдански парк}} / ''Tašmajdanski park''), pogovorno '''Tašmajdan''' ({{langx|sr|Ташмајдан}}) ali preprosto '''Taš''' ({{langx|sr|Таш}}, dobesedno: Taš), je javni [[park]] in okoliška mestna soseska Beograda, glavnega mesta Srbije. Je v beograjski občini Palilula. V letih 2010–2011 je celoten park doživel največjo rekonstrukcijo od svoje ustanovitve leta 1954.<ref>{{cite web|last=Roberts|first=Michael|title=Počela rekonstrukcija parka Tašmajdan u centru Beograda|url=http://www.balkans.com/sr/open-news.php?uniquenumber=79387|access-date=29 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110618074927/http://www.balkans.com/sr/open-news.php?uniquenumber=79387|archive-date=18 June 2011}}</ref> Novembra 2021 je bil park razglašen za kulturni spomenik in postavljen pod zaščito. S pripadajočimi fakultetnimi stavbami tvori zaščiteno prostorsko kulturno-zgodovinsko enoto ''Tašmajdan in univerzitetni center''.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Универзитетски центар и Ташмајдан су сведоци модерног и заборављеног живота града | trans-title = University Center and Tašmajdan are witnesses to the modern and forgotten city life | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 5 November 2021 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/491474/Tas-i-Univerzitetski-centar-svedoci-modernog-i-zaboravljenog-zivota-grada}}</ref> == Lega == [[File:Кафић у парку Ташмајдан, Биоград.jpg|thumb|Park Tašmajdan]] Tašmajdan se začne 600 m jugovzhodno od [[Terazije|Terazij]], imenovanega središča Beograda, in pokriva skrajni jugozahodni kot občine Palilula, ki meji na občini Vračar na jugu in Stari Grad na zahodu. V ožjem smislu Tašmajdan zavzema območje, ki ga omejujejo ulice Takovska na severozahodu, Ilije Garašanina na severovzhodu, Beogradska na jugovzhodu in Bulevar kralja Aleksandra. Večino območja (osrednja, vzhodna, zahodna) zaseda sam park, medtem ko sta severni in skrajni zahodni del urbanizirana. V širšem smislu zavzema dodatno območje na severu (med ulicama Ilije Garašanina in 27. marta) in vzhodu (med Beogradsko in Karnedžijevo ulico). Slednja je znana tudi kot Mali Tašmajdan. Tašmajdan na severovzhodu meji na soseske Palilula, na vzhodu, jugu in zahodu pa se razteza v soseske Vukov spomenik, Krunski venac in Trg Nikole Pašića.<ref>{{cite book |year=2006 |title=Beograd-plan grada |publisher=M@gic M@p|location=Smedrevska Palanka|isbn=86-83501-53-1|language=sr}}</ref><ref>{{cite book |author=Tamara Marinković-Radošević |year=2007 |title=Beograd-plan i vodič |publisher=Geokarta |location=Belgrade|isbn=978-86-459-0297-2|language=sr}}</ref> == Uprava == Soseska Tašmajdan tvori lokalno skupnost (''mesna zajednica''), podobčinsko upravno enoto znotraj Palilule. Leta 1981 je imela 4887 prebivalcev,<ref>{{cite book|title=Osnovni skupovi stanovništva u zemlji – SFRJ, SR i SAP, opštine i mesne zajednice 31.03.1981, tabela 191|date=1983|publisher=Savezni zavod za statistiku (txt file)}}</ref> leta 1991 4373,<ref>{{cite book|title=Stanovništvo prema migracionim obeležjima – SFRJ, SR i SAP, opštine i mesne zajednice 31.03.1991, tabela 018|date=1983|publisher=Savezni zavod za statistiku (txt file)}}</ref> leta 2002 4018,<ref>{{cite book|title=Popis stanovništva po mesnim zajednicama, Saopštenje 40/2002, page 4|date=26 July 2002|publisher=Zavod za informatiku i statistiku grada Beograda}}</ref> leta 2011 pa 3073.<ref>{{cite book|title=Stanovništvo po opštinama i mesnim zajednicama, Popis 2011|date=23 April 2015|publisher=Grad Beograd – Sektor statistike (xls file)}}</ref> == Zgodovina == [[File:Palilula mz.png|thumb|Zemljevid mestnih lokalnih skupnosti Beograda v občini Palilula]] === Antika === Pred skoraj dvema tisočletjema so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] iz kamnoloma na tem območju pridobivali kamen za gradnjo beograjskega predhodnika [[Singidunum]]a in za številne ohranjene [[sarkofag]]e iz tistega obdobja.<ref name=krs>{{Cite web |url=http://forum.krstarica.com/showthread.php?p=6915585 |title= Tajne Beograda "Secrets of Belgrade" |date=8 March 2008 |access-date=2008-08-03 |language=sr}}</ref> Zabeleženo je, da so Rimljani ta kamen uporabili za gradnjo mestnega [[akvadukt]]a leta 69 n. št.<ref name=svedok>{{cite news | author = Goran Vesić | title = Ташмајдан као сведок историје | trans-title = Tašmajdan as the witness to history | newspaper = Politika | language = sr | date = 15–16 February 2019}}</ref> [[Kastrum]] Singidunum je imel visoke zidove, zgrajene iz belega tašmajdanskega [[apnenec|apnenca]]. Po naselitvi Slovanov na tem območju so zaradi belega kamna trdnjave mesto poimenovali ''Beligrad'' ali 'belo mesto'.<ref>{{cite encyclopedia | editor = Radoš Ljušić | author = Srboljub Stanković | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 89 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Kamnolom je ostal v pogonu tudi v [[Osmansko cesarstvo|osmanskem obdobju]], po čemer je celotna lokacija dobila ime (turško ''taş'', kamen in ''maydan'', rudnik),<ref name=gls>{{Cite web |url= http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2004/10/05/srpski/BG04100407.shtml |title= Tašmajdan-kamenolom "Tašmajdan-quarry" |date= 5 October 2004 |access-date= 2008-08-03 |language= sr |archive-date= 3 March 2012 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120303094537/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2004/10/05/srpski/BG04100407.shtml |url-status= dead }}</ref> čeprav ga je Ilija Milosavljević Kolarac<ref name="Politika">{{cite web|url= http://www.politika.rs/sr/clanak/356993/Tasmajdanska-pecina-buduca-turisticka-atrakcija-prestonice|author=Branka Vasiljević|title= Tašmajdanska pećina – buduća turistička atrakcija prestonice|date=12 June 2016 |publisher=Politika|language=sr}}</ref> uporabljal tudi za pridobivanje [[Kalijev nitrat|solitra]], ki se je uporabljal za proizvodnjo [[smodnik]]a. Zaradi bližine mesta so bile praktično vse kamnite stavbe in zidovi v Beogradu iz osmanskega obdobja zgrajeni iz kamna, pridobljenega tukaj.<ref>{{cite book |author=Sreten L. Popović |year=1884 |title=Putovanja po Novoj Srbiji 1878–1880 |location= Novi Sad|language=sr }}</ref> === Mali Vračar === Nekateri zgodovinarji menijo, da je to dejansko mesto, kjer so bili 29. aprila 1595 na grmadi sežgani posmrtni ostanki [[sveti Sava|svetega Save]], ki jih je na grmadi sežgal osmanski [[veliki vezir]] [[Sinan paša]] (območje je znano kot Mali Vračar), in ne sam hrib Vračar ali Crveni Krst, drugo alternativno mesto.<ref name=poz>{{Cite web |url= http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |title= Pozdrav ispod Beograda "Greetings from beneath Belgrade |date=2008-07-21 |access-date=2008-08-03 |language=sr}}</ref><ref name=taj>{{Cite web |url=http://www.svevesti.com/?l=sr&a=87499 |title= Sve tajne beogradskog podzemlja "All secrets of the Belgrade underworld |date=2008-06-08 |access-date=2008-08-16 |language=sr}}</ref> Mali Vračar ({{langx|sr|Мали Врачар}}) je zasedal območje ob Carigradski cesti, začenši od sodobnega križišča Takovske ulice in Bulevara Kralja Aleksandra.<ref name=bib>{{Citation | author = Nada Kovačević | title = Beograd ispod Beograda | trans-title = Belgrad beneath Belgrade | newspaper = Politika | language = sr | date = 2014 }}</ref> Sinan paša je posmrtne ostanke iz samostana Mileševa prepeljal v zlati skrinjici in kasneje pepel raztresel po Tašmajdanu.<ref name=golubovic/> Ko je bil leta 1927 v Beogradu mednarodni kongres bizantinologov, so se nekateri zbrali z Markom Kuzmanovićem, protopapežem [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkve sv. Marka]]. Kot je zapisal Kuzmanović, so na podlagi prejšnjih raziskav vsi naredili 60–70 korakov od cerkvenega oltarja proti vzhodu in končali na majhnem nasipu, imenovanem Čupina Humka, od koder sta bili vidni tako Sava kot Donava. Nato so mu povedali, da je to točno mesto, kjer so bili sežgani posmrtni ostanki sv. Save. Na tem mestu je danes restavracija Poslednja Šansa.<ref>{{Citation | author = Dragan Vlahović | title = Istorija – mit i zablude: Za dušu Svetog Save | trans-title = History – myth and misconceptions: for the soul of Saint Sava | newspaper = Politika | language = sr }}</ref> Zgodovinarji, ki trdijo, da je Tašmajdan prava lokacija, vključujejo Jovana Rajića in Sretena Popovića.<ref name=svedok/> Med obleganjem Beograda leta 1717 so se deli bitke odvijali na Tašmajdanu. Avstrijska vojska pod poveljstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je premagala Osmane pod poveljstvom Hadži Halila paše. Osmani so utrpeli velike izgube in so morali Beograd predati Avstrijcem, ki so ga obdržali pod svojo oblastjo leta 1739.<ref name=svedok/> Sam kraj Čupina [H]umka je bil poimenovan po kapitanu Miliji Lešjaninu Čupi. V bojih leta 1717 je pridobil na veljavi, a je bil leta 1725 usmrčen na mestu, kjer je bila kasneje postavljena Čupina humka.<ref name=golubovic>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = По ослобођењу од Турака Београд имао шест квртова | trans-title = After the liberation from the Turks, Belgrade had six quarters | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 3 June 2019 }}</ref> === 19. stoletje === [[File:Tasmajdan old cemetery 1856.jpg|thumb|right|Staro pokopališče Tašmajdan, 1856]] Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] in poznejšim obleganjem Beograda jeseni 1806 je vodja vstaje [[Đorđe Petrović|Karadžordže]] postavil tabor na Tašmajdanu in od tam vodil osvoboditev Beograda. To je storil, saj je bilo od te lokacije do Stambolskih vrat [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] odprto polje. Eden od junakov upora, Vasa Čarapić, je bil ranjen pri Stambolskih vratih in umrl v Karadžordževem šotoru na Tašmajdanu.<ref name=svedok/> Gomila Čupina humka je bila uporabljena za javno branje odlokov in zakonov. Tu je bil 30. novembra 1830 javno objavljen sultanov ''hatišerif'' (odlok), ki je razglasil avtonomijo (''[[de facto]]'' notranjo neodvisnost) Srbije in podelil dedne vladarske pravice rodbini [[Obrenovići|Obrenović]].<ref name=golubovic/> Vladajoči knez [[Miloš Obrenović]] je leta 1828 odredil premestitev pokopališča na Tašmajdan, leta 1832 pa je, ko se je odločil zgraditi trgovsko območje ob reki Savi, preselil tudi prebivalce soseske Savamala. Na pokopališču je bila leta 1837 zgrajena šola za 35 učencev, ki je bila takrat šele druga osnovna šola v Beogradu. Med incidentom pri Čukurjevem vodnjaku junija 1862 in poznejšim bombardiranjem mesta s strani Osmanov iz trdnjave se je v tašmajdanskih jamah zateklo na tisoče žensk in otrok. Zaradi bližine pokopališča na Tašmajdanu je bilo veliko trgovin s pogrebno opremo in kamnoseških obrtnikov. Majhne trgovine so se sčasoma razvile v večje objekte, ki so večinoma prodajali staro in poceni blago za revnejše meščane. Te trgovine z rabljenim blagom, ki so bile večinoma v lasti judovskih trgovcev, so bile predhodnica sodobnih bolšjih trgov, ki so se raztezali vzdolž ulice do lokacije sodobne Pravne fakultete.<ref name=srce>{{cite news | author = Goran Vesić | title = Bulevar je istorija Srbije| trans-title = Boulevard is history of Serbia | newspaper = Politika | language = sr | date = 4 January 2019}}</ref> Vzhodni del Tašmajdana je bil lokacija enega prvih konjeniških dirkališč v Beogradu. Prve sodobne konjske dirke v Beogradu, ki so temeljile na tistih v zahodni Evropi, je leta 1842 organiziral nekdanji britanski generalni konzul George Lloyd Hodges. V času vladavine kneza Mihaila Obrenovića so konjske dirke od leta 1862 postale vsakoletni dogodek, pri čemer je bil sam knez eden od udeležencev in ustvarjalec pravil. Organiziral je tri letne dirke: za častnike, za javne konjenike in za »vse druge, ki so želeli sodelovati«. Toda mesto desetletja ni imelo rednega konjeniškega dirkališča. Prvotno so bile dirke organizirane na takrat še obrobju Beograda: od leta 1863 na vzhodnem Tašmajdanu (danes soseska [[Vukov spomenik]], blizu [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravne fakultete Univerze v Beogradu]] in območja hotela Metropol Palace Beograd), od devetdesetih let 19. stoletja pa na Marinkovi Bari.<ref>{{Citation | author = Daliborka Mučibabić, Dejan Aleksić | title = Trka zasad nema, Hipodrom ostaje na Carevoj Ćupriji | newspaper = Politika | language = sr | date = 8 April 2017| url = http://www.politika.rs/sr/clanak/377972/Trka-zasad-nema-Hipodrom-ostaje-na-Carevoj-cupriji}}</ref> === 20. stoletje === Na konjskem dirkališču je bila leta 1915, pred nemško-avstrijskim napadom, nogometna tekma med topničarji zavezniških držav (Rusije, Velike Britanije in Francije) in srbsko ekipo, sestavljeno iz igralcev ekip BSK, Velika Srbija in Soko. BSK je imel v bližini svoje igrišče, na mestu sodobne Univerzitetne knjižnice v Beogradu.<ref name=svedok/> V medvojnem obdobju je kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] imel idejo o gradnji katoliške cerkve na ulici Ilije Garašanina, poleg Prve ženske realke. Nameraval jo je zgraditi nad nekdanjim kamnolomom, kjer je sodobni stadion, kot stavbo, »monumentalno kot vatikanska [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika sv. Petra]] in lepo kot bazilika [[Sagrada Família]] v Barceloni«. Projekt ni bil nikoli uresničen.<ref>{{cite news | author = Miloš Lazić | title = Kod "Poslednje šanse" do poslednjeg daha | trans-title = At "Last Chance" for the last breath | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 4 November 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/441162/Kod-Poslednje-sanse-do-poslednjeg-daha}}</ref> Prvi generalni urbanistični načrt Beograda, sprejet leta 1923 in potrjen leta 1924, je predvideval gradnjo mestne občinske hiše na križišču bulvarja in Takovske ulice, vendar je bila namesto tega zgrajena Glavna poštna palača. Pošta naj bi bila zgrajena na sosednji parceli, vendar se je izkazalo, da gre za cerkveno zemljišče. Zato je bila pošta zgrajena na sosednji parceli, vendar v celoti po načrtu, medtem ko je bila cerkev sv. Marka kasneje zgrajena na cerkveni parceli, predvideni za pošto. Načrt je vključeval tudi stavbo Ministrstva za zunanje zadeve na Tašmajdanu, vendar tudi ta ni bila zgrajena.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: У Топчидеру ботаничка башта, на Великом ратном острву спортски центар | trans-title = Botanical garden in Topčider, sports center on Great War Island | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 10 February 2021}}</ref><ref>{{cite news | author = Mirjana Nikić | script-title=sr: Изложба првог генералног плана Београда | trans-title = Exhibition of the first Belgrade's general (urban) plan | newspaper = Politika-Moja kuća | page = 1 | language = sr | date = 9 April 2021}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo na Tašmajdanu teniško igrišče. Ker se je takrat košarka igrala na peščeni podlagi, so domačini začeli igrati tudi košarko. V letih 1942–44 se je oblikovala skupina štirih igralcev: Bora Stanković (1925), Aleksandar Nikolić (1924–2000), Radomir Šaper (1925–98) in Nebojša Popović (1923–2001). Po vojni je skupina postala ustanovitelji »jugoslovanske šole košarke«.<ref>{{Citation | author = Aleksandar Miletić | title = Košarkaški vremeplov: od igre do klubizma, part I – Amateri voze "mercedes"| trans-title = Basketball chronicles: from game to clubism, part I – Amateurs drive "Mercedes" | newspaper = Politika | page = 21 | language = sr | date = 19 November 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/392849/Amateri-voze-mercedes }}</ref> Kasneje je Stanković postal generalni sekretar FIBA, Nikolić je bil trener, ki so ga označili za »očeta jugoslovanske košarke«, medtem ko sta se Šaper in Popović posvetila administrativnim položajem. Vsi štirje so sprejeti v Dvorano slavnih FIBA. Po vojni so nove komunistične oblasti na Tašmajdanu načrtovale gradnjo ogromne stavbe Umetnostnega muzeja. Leta 1948 je bil organiziran arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal Nikola Dobrović, a so nato odločili, da je njegova zasnova »formalistična, pretirano masivna in trdnjavska«. Miladin Prljević je dobil nalogo, da projekt zmanjša s petih ogromnih stavb na dve, eno za razstavljanje slik in kipov ter drugo za srednjeveško zbirko. To se je še vedno zdelo predrago in so se odločili, da namesto tega oblikujejo park.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Три никад несаграђене зграде | trans-title = Tri never-built buildings | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 4 March 2022}}</ref> Gradnja parka se je začela leta 1950, otvoritvena slovesnost pa je bila maja 1954.<ref name="obnova">{{Citation | author = Branka Vasiljević | title = Tašmajdan se sprema za veliku obnovu| newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = November 2010}}</ref><ref name="podrska">{{Citation | author =Vladimir Stanimirović | title = Podrška za Tašmajdan| newspaper = Politika | language = sr | date = 4 May 2009}}</ref> Sadike so prevažali s konjskimi vagoni iz drevesnic v Krnjači in z zagrebške gozdarske fakultete.<ref name="mladici">{{Citation | author = Branka Vasiljević | title = Prestonički parkovi – mladići od šezdeset leta | newspaper = Politika | language = sr | date = 23 June 2013| url = http://www.politika.rs/sr/clanak/261645/Prestonicki-parkovi-mladici-od-sezdeset-leta }}</ref> Leta 1961 je bil v Tašmajdanu, v kompleksu športnega centra, zgrajen prvi olimpijski bazen v Beogradu. Takrat je kompleks vključeval tudi beograjski teniški klub, zabaviščni park, kino ''Avala'', gasilsko brigado in njen gasilski opazovalni stolp.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Историја градског јавног купања дуга 115 година | trans-title = 115 years long history of public swimming | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 5 July 2019}}</ref> Od 1970-ih so prizorišča v Tašmajdanu postala nekatera najbolj priljubljena središča beograjskega nočnega življenja. Leta 1971 je bil odprt ''Cepelin'', najboljša in najbolj znana diskoteka v Jugoslaviji. Stala je na ulici Ilije Garašanina 28. Njeno odprtje so opisali kot 'začetek' beograjskega nočnega življenja. Na otvoritvenem večeru so bili prisotni skoraj vsi državni in vojaški najvišji uradniki ter člani diplomatskega zbora. Kaviar so postregli s krožnikov Josipa Broza Tita. Na vrhuncu svoje priljubljenosti je imel ''Cepelin'' 10.000 članov. Imel je tri plesišča, najsodobnejši zvočni sistem, notranjost pa je bila zasnovana po vzoru znanega londonskega kluba ''Lavalbon'': tla prekrita s črnim umetnim usnjem, prevladujoči medeninasti okraski, razkošni separeji, plišasti naslanjači, dvajset različnih vrst ogledal, tisoč barvnih žarnic in stroboskopske luči nad vsakim plesiščem.<ref>{{Citation | author = Katarina Đorđević | title = Pola veka beogradskih diskoteka | trans-title = Half a century of Belgrade disco clubs | newspaper = Politika | page = 09 | language = sr | date = 5 November 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/392024/Po-la-ve-ka-be-o-grad-skih-di-sko-te-ka }}</ref> Imel je tudi črne luči, projektor, ki je na večinoma črnih stenah predvajal psihedelične glasbene videoposnetke. Prostori so bili zadušljivi, barve luči pa so se spreminjale glede na DJ-ja, ki je tisto noč delal. Deli sten in pohištva so bili rdeči, z barvitimi cvetličnimi potiski. Klub se je nahajal poleg Pete gimnazije in ga je sponzoriral Športno-rekreacijski center Tašmajdan. Odprl ga je Saša Nikolić, delovni čas kluba pa je bil od 16.00 do 21.00 (popoldanska predstava za mladoletnike) in od 21.00 do 24.00 za odrasle obiskovalce, s strogimi pravili, da mladoletnikom ni dovoljeno bivati ​​med kasnejšim programom. DJ-ji, med njimi Saša Radosavljević in Raša Petrović, so bili nameščeni v stekleni kabini nad plesnim podijem. Sredi 1970-ih je bila prenovljena in razširjena ter je vključevala nastope v živo najbolj priljubljenih jugoslovanskih rock skupin. Najpogostejši nastopajoči so bili Korni Grupa. ''Cepelin'' je bil zaprt leta 1980.<ref name=disko>{{cite web | url= http://www.historiansclub.org/files/disko-klubovi%201967-1981.pdf |author = Marija Đokić | title = Disko-klubovi u Beogradu 1967–1981 | trans-title = Disco clubs in Belgrade 1967–1981 | date = 15 December 2016 | language = sr }}</ref> V 1980-ih je ''Cepelin'' nadomestil ''Taš''. Klub je imel tako imenovane ''Chivas kabine'', ki so v beograjsko nočno življenje uvedle [[viski]] kot simbol prestiža.<ref name=disko/> Med priljubljenimi prizorišči v 1990-ih sta bila ''Bus'' (v parku, blizu stadiona, v majhni stavbi, ki se je raztezala od pravega zapuščenega avtobusa) in ''Pećina'' (bila je ob vhodu v lagume in v samih lagumih. Gostila je festival ''Ovo je moj grad'').<ref>{{cite news | author = Bane Gajić | title = Kako su splavovi postali važan deo Beograda | trans-title = How splavovi became important part of Belgrade | newspaper = Vice | language = sr | date = 21 December 2018 | url = https://www.vice.com/sr/article/kako-su-splavovi-postali-vazan-deo-beograda/}}</ref> ==== Bombardiranje Nata leta 1999 ==== Tašmajdan je bil ponovno bombardiran med bombardiranjem Srbije s strani Nata leta 1999, ko je bilo več objektov v parku Tašmajdan močno prizadetih: *23. april 1999 – Ob 2:06 so letala Nata z raketami zadela stavbo Srbske radiodifuzne korporacije (RTS) v parku Tašmajdan. Del stavbe se je zrušil in ujeti so bili ljudje, ki so tisto noč delali v stavbi. Ubitih je bilo šestnajst ljudi, mnogi pa so bili ujeti več dni. Tudi stavba bližnje ruske cerkve je bila resno poškodovana.<ref>[http://www.interfax-religion.ru/?act=archive&div=7256 ПОВРЕЖЕДНИЕ СВЯТО-ТРОИЦКОГО ХРАМА В БЕЛГРАДЕ ВЫЗЫВАЕТ СЕРЬЕЗНУЮ ОЗАБОЧЕННОСТЬ РУССКОЙ ПРАВОСЛАВНОЙ ЦЕРКВИ] Interfax, 23 April 1999.</ref> *24. april 1999 – Otroško gledališče "Duško Radović" v središču parka Tašmajdan je bilo močno poškodovano zaradi bližine sosednjih bombardiranih stavb. *30. junij 1999 – Mesto Beograd je postavilo spomenik v obliki srca za vse otroke, ki so umrli v bombardiranju. Na spomeniku piše ''Bili smo samo otroci'' v angleščini in srbščini. <gallery class="center"> Image:Споменик страдалим Србима на простору бивше Југославије од 1991-2000.,Ташмајдан,Биоград.jpg|Spomenik srbskim žrtvam vojne 1991–2000 Image:RTS building bombed, Belgrade.jpg|Bombardirana stavba RTS še vedno stoji v tem stanju (5. oktober 2005) Image:Radio Television of Serbia headquarters in Tašmajdan Park.jpg|Nova stavba RTS se nahaja tudi na Tašmajdanu Image:Memorial in Tašmajdan park (DSC04689).jpg|Spomenik otrokom, ki so umrli med bombardiranjem Nata (v središču parka Tašmajdan) File:Tašmajdan Park- Flags at Theatre Entrance.jpg|Gledališče, ki je bilo med bombardiranjem močno poškodovano – zdaj razobešene zastave Evrope za plesno tekmovanje "Veselje Evrope" </gallery> Ruševine so bile odstranjene, vendar je porušeni del stavbe ostal takšen, kot je. V parku je bil postavljen majhen spomenik z imenom ''Zakaj?'' (''Zašto?''). Mestna uprava je predlagala arhitekturno-urbanistični kompleks, celo podzemno garažo, vendar so družinski člani žrtev to zavrnili. Mesto je leta 2013 izvedlo natečaj za oblikovanje, na katerega se je prijavilo 40 kandidatov, na katerem je bilo izbrano oblikovanje biroja ''Neoarhitekte'' (Snežana Vesnić, Vladimir Milenković, Tatjana Stratimirović). Projekt je vključeval ohranitev preostalih ruševin in vzpostavitev enega neprekinjenega »diskretno simboličnega« in »sugestivno poetičnega« spominskega kompleksa z obstoječim spomenikom ''Zakaj?''. Čeprav projekt ni bil nikoli uradno opuščen, se ni nikoli uresničil. Družinski člani žrtev so nasprotovali določilu natečaja, da bo besedilo spomenika krivilo le NATO in ne vodilnih delavcev televizije (takratni generalni direktor Dragoljub Milanović je odslužil 10 let zapora, ker delavcev ni pravočasno preselil). Uradno je težava posledica lastniških vprašanj, saj so nekatere parcele v lasti mesta, nekatere pa države, zato se je projekt izgubil v birokraciji.<ref>{{cite news | author = Zoran Janić | title = Spomen-obeležje u Aberdarevoj | trans-title = Memorial in Aberdarova | newspaper = Politika | page = 86 | language = sr | date = 16 May 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/507275/Spomen-obelezje-u-Aberdarevoj}}</ref> === 21. stoletje === Urbanisti so leta 2001 pripravili podroben regulativni načrt za park. Sklenili so, da restavraciji (''Madera'' in ''Poslednja šansa'') in skupina hiš nasproti Pravne fakultete ne smejo biti na območju parka. Edina stavba, ki je v celoti obdana s parkom in bi jo bilo treba ohraniti, je bil Seizmološki inštitut (cerkve se nahajajo na robovih parka). Kljub temu je bilo odločeno, da se nič ne bo porušilo, da se v parku ne sme ničesar graditi, da se bodo obstoječe stavbe ohranile, »dokler stojijo« in da se jih ne sme širiti in dograjevati, niti v širino niti v višino. Medtem ko je bila ''Poslednja šansa'' opisana kot majhen objekt, so urbanisti ''Madero'' opisali kot ''vrelo'' v parku. Oktobra 2019 je bil pod sumljivimi pogoji najemnik ''Poslednje šanse'' od leta 1991 izgnan, za novega najemnika pa je bil razglašen Predrag Ranković Peconi, kontroverzni poslovnež, ki je v zadnjih dveh desetletjih kupoval gostinske prostore v Beogradu. Športni center, ki je lastnik prizorišča, trdi, da bo ime ohranjeno in da bo na dvorišču restavracije postavljen kip pesnika Vaska Pope.<ref>{{cite news | author = Ana Vuković, Daliborka Mučibabić | title = "Poslednja šansa" na sudu | trans-title = "Poslednja Šansa" in court | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 29 October 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/440770/Poslednja-sansa-na-sudu}}</ref><ref name=sansa>{{cite news | author = Nenad Nešić | title = Zakupac ostao bez "Poslednje šanse" na Tašu, kaže zbog "burazerske kombinacije" | trans-title = Leaseholder left without "Poslednja Šansa", claims because of the "corrupted provatisation" | publisher = N1 | language = sr | date = 28 October 2019 | url = http://rs.n1info.com/Vesti/a538921/Zakupac-ostao-bez-Poslednje-sanse.html | archive-date = 29 January 2020 | access-date = 29 October 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200129223045/http://rs.n1info.com/Vesti/a538921/Zakupac-ostao-bez-Poslednje-sanse.html | url-status = dead }}</ref> Junija 2010 je bilo napovedano, da bo park v celoti obnovljen kot darilo [[Azerbajdžan]]a Beogradu. Park je bil ponovno odprt junija 2011 po temeljiti prenovi, vključno z namestitvijo barvne fontane, ki predvaja klasično glasbo. V znak zahvale je Beograd v parku postavil spomenik nekdanjemu azerbajdžanskemu predsedniku [[Hejdar Alijev|Hejdarju Alijevu]].<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Beograd/196298/U-znak-zahvalnosti-dobijaju-bistu-svog-prvog-predsednika U znak zahvalnosti dobijaju bistu svog prvog predsednika]</ref> Obnova je vključevala obnovo poti, odstranitev bolnih dreves in sajenje novih, izgradnjo dveh otroških igrišč in posebnega prostora za upokojence. Obnovljena sta bila dva javna stranišča in parkovna infrastruktura, nameščen je bil sistem video nadzora in postavljen je bil kip pisatelja Milorada Pavića.<ref name="obnova"/> Vodnjak v obliki zvezde, zasnovan po vzoru podobnega v Barceloni, je bil zaprt leta 2020 in v celoti obnovljen do septembra 2021.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Фонтана у Ташмајданском парку поново ради | trans-title = Fountain in Tašmajdan Park works again | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 21 September 2021}}</ref> Leta 2013 je imel park Tašmajdan 1100 posameznih dreves 61 različnih vrst in je pokrival površino 11 ha.<ref name="mladici"/> [[File:Миоценски спруд Ташмајдан,споменик природе, Београд, 021.jpg|thumb|Miocenski greben v Tašmajdanu]] Novembra 2017 se je začela popolna preureditev planote, ki je služila kot podaljšek parka Tašmajdan pred cerkvijo sv. Marka. Odstranili so staro asfaltno površino, ki je služila kot parkirišče. Arhitekt Jovan Mitrović je zasnoval novo, izravnano kombinacijo granitnih plošč in zelenih površin. Plato je bil razdeljen na dva dela, levi in ​​desni, ločena z zelenim otokom. Desna, 'ceremonialna' stran je bila pravilno oblikovana, z granitnimi ploščami, postavljenimi v horizontalnem ritmu, ki ga prekinjajo tanki kvadratki rdečega italijanskega granita. Zasnova je zasnovana po vzoru fasade [[Michelangelo]]vih templjev na [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolu v Rimu]]. Leva stran ima 'razkuštran' vzorec, izdelan iz različno velikih in kombiniranih granitnih plošč.<ref>{{Citation | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Novi plato ispred Crkve Svetog Marka| trans-title = New plateau in front of the Saint Mark's Church | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 28 November 2017 }}</ref> Plato je bil končan februarja 2018.<ref>{{ cite news | author = Julijana Simić Tenšić | title = Plato ispred Crkve Svetog Marka nova oaza u centru grada | trans-title = Plateau in front of the St.Mark's Church is a new oasis in downtown | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 17 February 2018 }}</ref> Junija 2018 je bilo napovedano, da bo na zelenici med novo dokončano planoto in tramvajsko postajo v parku Tašmajdan postavljen spomenik patriarhu Pavlu, poglavarju Srbske pravoslavne cerkve od leta 1990 do 2009. Avtor 1,8 m visokega bronastega spomenika je bil Zoran Maleš. V parku je bil postavljen 13. novembra 2018 in posvečen 15. novembra, na obletnico Pavlove smrti.<ref>{{cite news | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Patrijarhu Pavlu spomenik kod Markove crkve | trans-title = Monument to Patriarch Pavle near the Mark’s church | newspaper = Politika | page = 01 | language = sr | date = 28 June 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/406327/Patrijarhu-Pavlu-spomenik-u-Beogradu }}</ref><ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Skulptura od danas na Tašmajdanu | trans-title = Sculpture arrives in Tašmajdan today | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 13 November 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/415629/Skulptura-patrijarha-Pavla-od-danas-u-Tasmajdanskom-parku}}</ref> Maleš je dejal, da je želel pokazati eteričnost Pavla, ki je med Srbi veljal za »hodečega svetnika«. Dodal je tudi, da so nanj vplivale fotografije patriarha, ki se vozi s tramvajem – prikazovale so njegov vsakdanji pristop k življenju, uporabo javnega prevoza, in res je pogosto potoval na to mesto, ko je obiskoval cerkev svetega Marka. Vendar pa je skulptura patriarha v sedečem položaju, vendar brez stola, prestola ali česar koli, na čemer bi sedel, požela negativne odzive javnosti. Srbska pravoslavna cerkev je sporočila, da gre za javni spomenik in da ga ne bodo sodili, vendar nameravajo na pokopališču samostana Rakovica, kjer je bil pokopan, postaviti ustrezno, monumentalno skulpturo patriarha Pavla.<ref>{{cite news | author = Dejan Aleksić, Jelena Čalija | title = Inspiracija za spomenik patrijarhu Pavlu fotografija iz tramvaja | trans-title = Inspiration for the monument of Patriarch Pavle was a photo from the tram | newspaper = Politika | pages = 01 & 07 | language = sr | date = 24 November 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/416515/Inspiracija-za-spomenik-patrijarhu-Pavlu-fotografija-iz-tramvaja}}</ref> Tik čez park, na vogalu Resavske ulice in Bulevara kralja Aleksandra, je bila 8. oktobra 2019 odkrita spominska plošča v spomin na atentat na Galipa Balkarja (1937–83), turškega veleposlanika v Jugoslaviji. Atentat se je zgodil 9. marca 1983, plošča pa spominja tako na veleposlanika kot na študenta Željka Milivojevića, ki so ga atentatorji prav tako ubili med poskusom prijetja.<ref>{{cite news | script-title=sr: Откривена спомен-плоча убијеном турском амбасадору | trans-title = Unveiled memorial plaque for the assassinated Turkish ambassador | newspaper = Politika | page = 5 | language = sr | date = 9 October 2019}}</ref> Julija 2020 je mesto napovedalo postavitev spomenika romanopiscu Milošu Crnjanskemu v glavni aleji parka. Skulptura, ki jo je izdelal Miloš Komad, je bila izbrana marca 2022.<ref>{{cite news | author = Danas Online | title = Grad Beograd: Usvojeno rešenje budućeg spomenika Milošu Crnjanskom | trans-title = City of Beograd: selected design for the future monument to Miloš Crnjanski | newspaper = Danas | language = sr | date = 10 March 2022 | url = https://www.danas.rs/kultura/grad-beograd-usvojeno-resenje-buduceg-spomenika-milosu-crnjanskom/}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tašmajdan}} * [http://www.tasmajdan.rs/ Tašmajdan Park] * [http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=220 City of Belgrade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921221817/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=220 |date=21 September 2013 }} * [https://web.archive.org/web/20050507232720/http://serbia.00page.com/u2.html Tašmajdan Underground] * [http://www.crkvasvetogmarka.rs/ Crkva Svetog Marka] * (fr) [http://www.infoguerre.fr/culture-et-influence/la-philanthropie-dinfluence-menee-par-lazerbaidjan-5611 Arkadi Kara, "La philanthropie d'influence menée par l'Azerbaïdjan, Portail de l'IE, 17 décembre 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150220220115/http://www.infoguerre.fr/culture-et-influence/la-philanthropie-dinfluence-menee-par-lazerbaidjan-5611 |date=20 February 2015 }} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Srbiji]] r2d37cy6dn2uvy4hz34226hd837yioc 6665823 6665807 2026-04-26T11:56:48Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6665823 wikitext text/x-wiki {{Infobox park | name = Tašmajdan | alt_name = | native_name = Ташмајдански парк | native_name_lang = sr | image = Ташмајдански парк у Београду.jpg | image_size = | image_alt = | image_caption = Park Tašmajdan | map = Srbija#Beograd | map_width = | map_caption = Lega v Beogradu | type = | location = Palilula, Beograd | nearest_city = | coordinates = | lat_d = 44 | lat_m = 48 | lat_s = 33 | lat_NS = N | long_d = 20 | long_m = 28 | long_s = 15 | long_EW = E | area = 9,84 ha<ref>{{cite book | script-title = sr: Пројекат "Зелена регулатива Београда" - IV фаза: План генералне регулације система зелених површина Београда (концепт плана) | trans-title = Project "Green regulations of Belgrade" - IV phase: Plan of the general regulation of the green area system in Belgrade (concept of the plan) | date = 2010 | author = Anica Teofilović, Vesna Isajlović, Milica Grozdanić | page = 46 | publisher = Urbanistički zavod Beograda | url = http://mapa.urbel.com/publish/PGR-SZP-Bgd_za_JU/003_Dokumentacija_plana_Knjiga_3/009_koncept_plana_sa_Izvestajem_o_izvrsenoj_strucnoj_kontroli/Koncept_PGR_sistema_zel_povrsina_KORIGOVAN.pdf| archive-date = 15 January 2022 | access-date = 6 February 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115184220/http://mapa.urbel.com/publish/PGR-SZP-Bgd_za_JU/003_Dokumentacija_plana_Knjiga_3/009_koncept_plana_sa_Izvestajem_o_izvrsenoj_strucnoj_kontroli/Koncept_PGR_sistema_zel_povrsina_KORIGOVAN.pdf | url-status = dead }}</ref> | created = 1958 | operator = | visitation_num = | status = | designation = | open = Odprto vse leto }} '''Park Tašmajdan''' ({{langx|sr|Ташмајдански парк}} / ''Tašmajdanski park''), pogovorno '''Tašmajdan''' ({{langx|sr|Ташмајдан}}) ali preprosto '''Taš''' ({{langx|sr|Таш}}, dobesedno: Taš), je javni [[park]] in okoliška mestna soseska Beograda, glavnega mesta Srbije. Je v beograjski občini Palilula. V letih 2010–2011 je celoten park doživel največjo rekonstrukcijo od svoje ustanovitve leta 1954.<ref>{{cite web|last=Roberts|first=Michael|title=Počela rekonstrukcija parka Tašmajdan u centru Beograda|url=http://www.balkans.com/sr/open-news.php?uniquenumber=79387|access-date=29 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110618074927/http://www.balkans.com/sr/open-news.php?uniquenumber=79387|archive-date=18 June 2011}}</ref> Novembra 2021 je bil park razglašen za kulturni spomenik in postavljen pod zaščito. S pripadajočimi fakultetnimi stavbami tvori zaščiteno prostorsko kulturno-zgodovinsko enoto ''Tašmajdan in univerzitetni center''.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Универзитетски центар и Ташмајдан су сведоци модерног и заборављеног живота града | trans-title = University Center and Tašmajdan are witnesses to the modern and forgotten city life | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 5 November 2021 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/491474/Tas-i-Univerzitetski-centar-svedoci-modernog-i-zaboravljenog-zivota-grada}}</ref> == Lega == [[File:Кафић у парку Ташмајдан, Биоград.jpg|thumb|Park Tašmajdan]] Tašmajdan se začne 600 m jugovzhodno od [[Terazije|Terazij]], imenovanega središča Beograda, in pokriva skrajni jugozahodni kot občine Palilula, ki meji na občini Vračar na jugu in Stari Grad na zahodu. V ožjem smislu Tašmajdan zavzema območje, ki ga omejujejo ulice Takovska na severozahodu, Ilije Garašanina na severovzhodu, Beogradska na jugovzhodu in Bulevar kralja Aleksandra. Večino območja (osrednja, vzhodna, zahodna) zaseda sam park, medtem ko sta severni in skrajni zahodni del urbanizirana. V širšem smislu zavzema dodatno območje na severu (med ulicama Ilije Garašanina in 27. marta) in vzhodu (med Beogradsko in Karnedžijevo ulico). Slednja je znana tudi kot Mali Tašmajdan. Tašmajdan na severovzhodu meji na soseske Palilula, na vzhodu, jugu in zahodu pa se razteza v soseske Vukov spomenik, Krunski venac in Trg Nikole Pašića.<ref>{{cite book |year=2006 |title=Beograd-plan grada |publisher=M@gic M@p|location=Smedrevska Palanka|isbn=86-83501-53-1|language=sr}}</ref><ref>{{cite book |author=Tamara Marinković-Radošević |year=2007 |title=Beograd-plan i vodič |publisher=Geokarta |location=Belgrade|isbn=978-86-459-0297-2|language=sr}}</ref> == Uprava == Soseska Tašmajdan tvori lokalno skupnost (''mesna zajednica''), podobčinsko upravno enoto znotraj Palilule. Leta 1981 je imela 4887 prebivalcev,<ref>{{cite book|title=Osnovni skupovi stanovništva u zemlji – SFRJ, SR i SAP, opštine i mesne zajednice 31.03.1981, tabela 191|date=1983|publisher=Savezni zavod za statistiku (txt file)}}</ref> leta 1991 4373,<ref>{{cite book|title=Stanovništvo prema migracionim obeležjima – SFRJ, SR i SAP, opštine i mesne zajednice 31.03.1991, tabela 018|date=1983|publisher=Savezni zavod za statistiku (txt file)}}</ref> leta 2002 4018,<ref>{{cite book|title=Popis stanovništva po mesnim zajednicama, Saopštenje 40/2002, page 4|date=26 July 2002|publisher=Zavod za informatiku i statistiku grada Beograda}}</ref> leta 2011 pa 3073.<ref>{{cite book|title=Stanovništvo po opštinama i mesnim zajednicama, Popis 2011|date=23 April 2015|publisher=Grad Beograd – Sektor statistike (xls file)}}</ref> == Zgodovina == [[File:Palilula mz.png|thumb|Zemljevid mestnih lokalnih skupnosti Beograda v občini Palilula]] === Antika === Pred skoraj dvema tisočletjema so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] iz kamnoloma na tem območju pridobivali kamen za gradnjo beograjskega predhodnika [[Singidunum]]a in za številne ohranjene [[sarkofag]]e iz tistega obdobja.<ref name=krs>{{Cite web |url=http://forum.krstarica.com/showthread.php?p=6915585 |title= Tajne Beograda "Secrets of Belgrade" |date=8 March 2008 |access-date=2008-08-03 |language=sr}}</ref> Zabeleženo je, da so Rimljani ta kamen uporabili za gradnjo mestnega [[akvadukt]]a leta 69 n. št.<ref name=svedok>{{cite news | author = Goran Vesić | title = Ташмајдан као сведок историје | trans-title = Tašmajdan as the witness to history | newspaper = Politika | language = sr | date = 15–16 February 2019}}</ref> [[Kastrum]] Singidunum je imel visoke zidove, zgrajene iz belega tašmajdanskega [[apnenec|apnenca]]. Po naselitvi Slovanov na tem območju so zaradi belega kamna trdnjave mesto poimenovali ''Beligrad'' ali 'belo mesto'.<ref>{{cite encyclopedia | editor = Radoš Ljušić | author = Srboljub Stanković | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 89 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Kamnolom je ostal v pogonu tudi v [[Osmansko cesarstvo|osmanskem obdobju]], po čemer je celotna lokacija dobila ime (turško ''taş'', kamen in ''maydan'', rudnik),<ref name=gls>{{Cite web |url= http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2004/10/05/srpski/BG04100407.shtml |title= Tašmajdan-kamenolom "Tašmajdan-quarry" |date= 5 October 2004 |access-date= 2008-08-03 |language= sr |archive-date= 3 March 2012 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120303094537/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2004/10/05/srpski/BG04100407.shtml |url-status= dead }}</ref> čeprav ga je Ilija Milosavljević Kolarac<ref name="Politika">{{cite web|url= http://www.politika.rs/sr/clanak/356993/Tasmajdanska-pecina-buduca-turisticka-atrakcija-prestonice|author=Branka Vasiljević|title= Tašmajdanska pećina – buduća turistička atrakcija prestonice|date=12 June 2016 |publisher=Politika|language=sr}}</ref> uporabljal tudi za pridobivanje [[Kalijev nitrat|solitra]], ki se je uporabljal za proizvodnjo [[smodnik]]a. Zaradi bližine mesta so bile praktično vse kamnite stavbe in zidovi v Beogradu iz osmanskega obdobja zgrajeni iz kamna, pridobljenega tukaj.<ref>{{cite book |author=Sreten L. Popović |year=1884 |title=Putovanja po Novoj Srbiji 1878–1880 |location= Novi Sad|language=sr }}</ref> === Mali Vračar === Nekateri zgodovinarji menijo, da je to dejansko mesto, kjer so bili 29. aprila 1595 na grmadi sežgani posmrtni ostanki [[sveti Sava|svetega Save]], ki jih je na grmadi sežgal osmanski [[veliki vezir]] [[Sinan paša]] (območje je znano kot Mali Vračar), in ne sam hrib Vračar ali Crveni Krst, drugo alternativno mesto.<ref name=poz>{{Cite web |url= http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |title= Pozdrav ispod Beograda "Greetings from beneath Belgrade |date=2008-07-21 |access-date=2008-08-03 |language=sr}}</ref><ref name=taj>{{Cite web |url=http://www.svevesti.com/?l=sr&a=87499 |title= Sve tajne beogradskog podzemlja "All secrets of the Belgrade underworld |date=2008-06-08 |access-date=2008-08-16 |language=sr}}</ref> Mali Vračar ({{langx|sr|Мали Врачар}}) je zasedal območje ob Carigradski cesti, začenši od sodobnega križišča Takovske ulice in Bulevara Kralja Aleksandra.<ref name=bib>{{Citation | author = Nada Kovačević | title = Beograd ispod Beograda | trans-title = Belgrad beneath Belgrade | newspaper = Politika | language = sr | date = 2014 }}</ref> Sinan paša je posmrtne ostanke iz samostana Mileševa prepeljal v zlati skrinjici in kasneje pepel raztresel po Tašmajdanu.<ref name=golubovic/> Ko je bil leta 1927 v Beogradu mednarodni kongres bizantinologov, so se nekateri zbrali z Markom Kuzmanovićem, protopapežem [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkve sv. Marka]]. Kot je zapisal Kuzmanović, so na podlagi prejšnjih raziskav vsi naredili 60–70 korakov od cerkvenega oltarja proti vzhodu in končali na majhnem nasipu, imenovanem Čupina Humka, od koder sta bili vidni tako Sava kot Donava. Nato so mu povedali, da je to točno mesto, kjer so bili sežgani posmrtni ostanki sv. Save. Na tem mestu je danes restavracija Poslednja Šansa.<ref>{{Citation | author = Dragan Vlahović | title = Istorija – mit i zablude: Za dušu Svetog Save | trans-title = History – myth and misconceptions: for the soul of Saint Sava | newspaper = Politika | language = sr }}</ref> Zgodovinarji, ki trdijo, da je Tašmajdan prava lokacija, vključujejo Jovana Rajića in Sretena Popovića.<ref name=svedok/> Med obleganjem Beograda leta 1717 so se deli bitke odvijali na Tašmajdanu. Avstrijska vojska pod poveljstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je premagala Osmane pod poveljstvom Hadži Halila paše. Osmani so utrpeli velike izgube in so morali Beograd predati Avstrijcem, ki so ga obdržali pod svojo oblastjo leta 1739.<ref name=svedok/> Sam kraj Čupina [H]umka je bil poimenovan po kapitanu Miliji Lešjaninu Čupi. V bojih leta 1717 je pridobil na veljavi, a je bil leta 1725 usmrčen na mestu, kjer je bila kasneje postavljena Čupina humka.<ref name=golubovic>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = По ослобођењу од Турака Београд имао шест квртова | trans-title = After the liberation from the Turks, Belgrade had six quarters | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 3 June 2019 }}</ref> === 19. stoletje === [[File:Tasmajdan old cemetery 1856.jpg|thumb|right|Staro pokopališče Tašmajdan, 1856]] Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] in poznejšim obleganjem Beograda jeseni 1806 je vodja vstaje [[Đorđe Petrović|Karadžordže]] postavil tabor na Tašmajdanu in od tam vodil osvoboditev Beograda. To je storil, saj je bilo od te lokacije do Stambolskih vrat [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] odprto polje. Eden od junakov upora, Vasa Čarapić, je bil ranjen pri Stambolskih vratih in umrl v Karadžordževem šotoru na Tašmajdanu.<ref name=svedok/> Gomila Čupina humka je bila uporabljena za javno branje odlokov in zakonov. Tu je bil 30. novembra 1830 javno objavljen sultanov ''hatišerif'' (odlok), ki je razglasil avtonomijo (''[[de facto]]'' notranjo neodvisnost) Srbije in podelil dedne vladarske pravice rodbini [[Obrenovići|Obrenović]].<ref name=golubovic/> Vladajoči knez [[Miloš Obrenović]] je leta 1828 odredil premestitev pokopališča na Tašmajdan, leta 1832 pa je, ko se je odločil zgraditi trgovsko območje ob reki Savi, preselil tudi prebivalce soseske Savamala. Na pokopališču je bila leta 1837 zgrajena šola za 35 učencev, ki je bila takrat šele druga osnovna šola v Beogradu. Med incidentom pri Čukurjevem vodnjaku junija 1862 in poznejšim bombardiranjem mesta s strani Osmanov iz trdnjave se je v tašmajdanskih jamah zateklo na tisoče žensk in otrok. Zaradi bližine pokopališča na Tašmajdanu je bilo veliko trgovin s pogrebno opremo in kamnoseških obrtnikov. Majhne trgovine so se sčasoma razvile v večje objekte, ki so večinoma prodajali staro in poceni blago za revnejše meščane. Te trgovine z rabljenim blagom, ki so bile večinoma v lasti judovskih trgovcev, so bile predhodnica sodobnih bolšjih trgov, ki so se raztezali vzdolž ulice do lokacije sodobne Pravne fakultete.<ref name=srce>{{cite news | author = Goran Vesić | title = Bulevar je istorija Srbije| trans-title = Boulevard is history of Serbia | newspaper = Politika | language = sr | date = 4 January 2019}}</ref> Vzhodni del Tašmajdana je bil lokacija enega prvih konjeniških dirkališč v Beogradu. Prve sodobne konjske dirke v Beogradu, ki so temeljile na tistih v zahodni Evropi, je leta 1842 organiziral nekdanji britanski generalni konzul George Lloyd Hodges. V času vladavine kneza Mihaila Obrenovića so konjske dirke od leta 1862 postale vsakoletni dogodek, pri čemer je bil sam knez eden od udeležencev in ustvarjalec pravil. Organiziral je tri letne dirke: za častnike, za javne konjenike in za »vse druge, ki so želeli sodelovati«. Toda mesto desetletja ni imelo rednega konjeniškega dirkališča. Prvotno so bile dirke organizirane na takrat še obrobju Beograda: od leta 1863 na vzhodnem Tašmajdanu (danes soseska [[Vukov spomenik]], blizu [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravne fakultete Univerze v Beogradu]] in območja hotela Metropol Palace Beograd), od devetdesetih let 19. stoletja pa na Marinkovi Bari.<ref>{{Citation | author = Daliborka Mučibabić, Dejan Aleksić | title = Trka zasad nema, Hipodrom ostaje na Carevoj Ćupriji | newspaper = Politika | language = sr | date = 8 April 2017| url = http://www.politika.rs/sr/clanak/377972/Trka-zasad-nema-Hipodrom-ostaje-na-Carevoj-cupriji}}</ref> === 20. stoletje === Na konjskem dirkališču je bila leta 1915, pred nemško-avstrijskim napadom, nogometna tekma med topničarji zavezniških držav (Rusije, Velike Britanije in Francije) in srbsko ekipo, sestavljeno iz igralcev ekip BSK, Velika Srbija in Soko. BSK je imel v bližini svoje igrišče, na mestu sodobne Univerzitetne knjižnice v Beogradu.<ref name=svedok/> V medvojnem obdobju je kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] imel idejo o gradnji katoliške cerkve na ulici Ilije Garašanina, poleg Prve ženske realke. Nameraval jo je zgraditi nad nekdanjim kamnolomom, kjer je sodobni stadion, kot stavbo, »monumentalno kot vatikanska [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika sv. Petra]] in lepo kot bazilika [[Sagrada Família]] v Barceloni«. Projekt ni bil nikoli uresničen.<ref>{{cite news | author = Miloš Lazić | title = Kod "Poslednje šanse" do poslednjeg daha | trans-title = At "Last Chance" for the last breath | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 4 November 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/441162/Kod-Poslednje-sanse-do-poslednjeg-daha}}</ref> Prvi generalni urbanistični načrt Beograda, sprejet leta 1923 in potrjen leta 1924, je predvideval gradnjo mestne občinske hiše na križišču bulvarja in Takovske ulice, vendar je bila namesto tega zgrajena Glavna poštna palača. Pošta naj bi bila zgrajena na sosednji parceli, vendar se je izkazalo, da gre za cerkveno zemljišče. Zato je bila pošta zgrajena na sosednji parceli, vendar v celoti po načrtu, medtem ko je bila cerkev sv. Marka kasneje zgrajena na cerkveni parceli, predvideni za pošto. Načrt je vključeval tudi stavbo Ministrstva za zunanje zadeve na Tašmajdanu, vendar tudi ta ni bila zgrajena.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: У Топчидеру ботаничка башта, на Великом ратном острву спортски центар | trans-title = Botanical garden in Topčider, sports center on Great War Island | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 10 February 2021}}</ref><ref>{{cite news | author = Mirjana Nikić | script-title=sr: Изложба првог генералног плана Београда | trans-title = Exhibition of the first Belgrade's general (urban) plan | newspaper = Politika-Moja kuća | page = 1 | language = sr | date = 9 April 2021}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo na Tašmajdanu teniško igrišče. Ker se je takrat košarka igrala na peščeni podlagi, so domačini začeli igrati tudi košarko. V letih 1942–44 se je oblikovala skupina štirih igralcev: Bora Stanković (1925), Aleksandar Nikolić (1924–2000), Radomir Šaper (1925–98) in Nebojša Popović (1923–2001). Po vojni je skupina postala ustanovitelji »jugoslovanske šole košarke«.<ref>{{Citation | author = Aleksandar Miletić | title = Košarkaški vremeplov: od igre do klubizma, part I – Amateri voze "mercedes"| trans-title = Basketball chronicles: from game to clubism, part I – Amateurs drive "Mercedes" | newspaper = Politika | page = 21 | language = sr | date = 19 November 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/392849/Amateri-voze-mercedes }}</ref> Kasneje je Stanković postal generalni sekretar FIBA, Nikolić je bil trener, ki so ga označili za »očeta jugoslovanske košarke«, medtem ko sta se Šaper in Popović posvetila administrativnim položajem. Vsi štirje so sprejeti v Dvorano slavnih FIBA. Po vojni so nove komunistične oblasti na Tašmajdanu načrtovale gradnjo ogromne stavbe Umetnostnega muzeja. Leta 1948 je bil organiziran arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal Nikola Dobrović, a so nato odločili, da je njegova zasnova »formalistična, pretirano masivna in trdnjavska«. Miladin Prljević je dobil nalogo, da projekt zmanjša s petih ogromnih stavb na dve, eno za razstavljanje slik in kipov ter drugo za srednjeveško zbirko. To se je še vedno zdelo predrago in so se odločili, da namesto tega oblikujejo park.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Три никад несаграђене зграде | trans-title = Tri never-built buildings | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 4 March 2022}}</ref> Gradnja parka se je začela leta 1950, otvoritvena slovesnost pa je bila maja 1954.<ref name="obnova">{{Citation | author = Branka Vasiljević | title = Tašmajdan se sprema za veliku obnovu| newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = November 2010}}</ref><ref name="podrska">{{Citation | author =Vladimir Stanimirović | title = Podrška za Tašmajdan| newspaper = Politika | language = sr | date = 4 May 2009}}</ref> Sadike so prevažali s konjskimi vagoni iz drevesnic v Krnjači in z zagrebške gozdarske fakultete.<ref name="mladici">{{Citation | author = Branka Vasiljević | title = Prestonički parkovi – mladići od šezdeset leta | newspaper = Politika | language = sr | date = 23 June 2013| url = http://www.politika.rs/sr/clanak/261645/Prestonicki-parkovi-mladici-od-sezdeset-leta }}</ref> Leta 1961 je bil v Tašmajdanu, v kompleksu športnega centra, zgrajen prvi olimpijski bazen v Beogradu. Takrat je kompleks vključeval tudi beograjski teniški klub, zabaviščni park, kino ''Avala'', gasilsko brigado in njen gasilski opazovalni stolp.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Историја градског јавног купања дуга 115 година | trans-title = 115 years long history of public swimming | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 5 July 2019}}</ref> Od 1970-ih so prizorišča v Tašmajdanu postala nekatera najbolj priljubljena središča beograjskega nočnega življenja. Leta 1971 je bil odprt ''Cepelin'', najboljša in najbolj znana diskoteka v Jugoslaviji. Stala je na ulici Ilije Garašanina 28. Njeno odprtje so opisali kot 'začetek' beograjskega nočnega življenja. Na otvoritvenem večeru so bili prisotni skoraj vsi državni in vojaški najvišji uradniki ter člani diplomatskega zbora. Kaviar so postregli s krožnikov Josipa Broza Tita. Na vrhuncu svoje priljubljenosti je imel ''Cepelin'' 10.000 članov. Imel je tri plesišča, najsodobnejši zvočni sistem, notranjost pa je bila zasnovana po vzoru znanega londonskega kluba ''Lavalbon'': tla prekrita s črnim umetnim usnjem, prevladujoči medeninasti okraski, razkošni separeji, plišasti naslanjači, dvajset različnih vrst ogledal, tisoč barvnih žarnic in stroboskopske luči nad vsakim plesiščem.<ref>{{Citation | author = Katarina Đorđević | title = Pola veka beogradskih diskoteka | trans-title = Half a century of Belgrade disco clubs | newspaper = Politika | page = 09 | language = sr | date = 5 November 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/392024/Po-la-ve-ka-be-o-grad-skih-di-sko-te-ka }}</ref> Imel je tudi črne luči, projektor, ki je na večinoma črnih stenah predvajal psihedelične glasbene videoposnetke. Prostori so bili zadušljivi, barve luči pa so se spreminjale glede na DJ-ja, ki je tisto noč delal. Deli sten in pohištva so bili rdeči, z barvitimi cvetličnimi potiski. Klub se je nahajal poleg Pete gimnazije in ga je sponzoriral Športno-rekreacijski center Tašmajdan. Odprl ga je Saša Nikolić, delovni čas kluba pa je bil od 16.00 do 21.00 (popoldanska predstava za mladoletnike) in od 21.00 do 24.00 za odrasle obiskovalce, s strogimi pravili, da mladoletnikom ni dovoljeno bivati ​​med kasnejšim programom. DJ-ji, med njimi Saša Radosavljević in Raša Petrović, so bili nameščeni v stekleni kabini nad plesnim podijem. Sredi 1970-ih je bila prenovljena in razširjena ter je vključevala nastope v živo najbolj priljubljenih jugoslovanskih rock skupin. Najpogostejši nastopajoči so bili Korni Grupa. ''Cepelin'' je bil zaprt leta 1980.<ref name=disko>{{cite web | url= http://www.historiansclub.org/files/disko-klubovi%201967-1981.pdf |author = Marija Đokić | title = Disko-klubovi u Beogradu 1967–1981 | trans-title = Disco clubs in Belgrade 1967–1981 | date = 15 December 2016 | language = sr }}</ref> V 1980-ih je ''Cepelin'' nadomestil ''Taš''. Klub je imel tako imenovane ''Chivas kabine'', ki so v beograjsko nočno življenje uvedle [[viski]] kot simbol prestiža.<ref name=disko/> Med priljubljenimi prizorišči v 1990-ih sta bila ''Bus'' (v parku, blizu stadiona, v majhni stavbi, ki se je raztezala od pravega zapuščenega avtobusa) in ''Pećina'' (bila je ob vhodu v lagume in v samih lagumih. Gostila je festival ''Ovo je moj grad'').<ref>{{cite news | author = Bane Gajić | title = Kako su splavovi postali važan deo Beograda | trans-title = How splavovi became important part of Belgrade | newspaper = Vice | language = sr | date = 21 December 2018 | url = https://www.vice.com/sr/article/kako-su-splavovi-postali-vazan-deo-beograda/}}</ref> ==== Bombardiranje Nata leta 1999 ==== Tašmajdan je bil ponovno bombardiran med bombardiranjem Srbije s strani Nata leta 1999, ko je bilo več objektov v parku Tašmajdan močno prizadetih: *23. april 1999 – Ob 2:06 so letala Nata z raketami zadela stavbo Srbske radiodifuzne korporacije (RTS) v parku Tašmajdan. Del stavbe se je zrušil in ujeti so bili ljudje, ki so tisto noč delali v stavbi. Ubitih je bilo šestnajst ljudi, mnogi pa so bili ujeti več dni. Tudi stavba bližnje ruske cerkve je bila resno poškodovana.<ref>[http://www.interfax-religion.ru/?act=archive&div=7256 ПОВРЕЖЕДНИЕ СВЯТО-ТРОИЦКОГО ХРАМА В БЕЛГРАДЕ ВЫЗЫВАЕТ СЕРЬЕЗНУЮ ОЗАБОЧЕННОСТЬ РУССКОЙ ПРАВОСЛАВНОЙ ЦЕРКВИ] Interfax, 23 April 1999.</ref> *24. april 1999 – Otroško gledališče "Duško Radović" v središču parka Tašmajdan je bilo močno poškodovano zaradi bližine sosednjih bombardiranih stavb. *30. junij 1999 – Mesto Beograd je postavilo spomenik v obliki srca za vse otroke, ki so umrli v bombardiranju. Na spomeniku piše ''Bili smo samo otroci'' v angleščini in srbščini. <gallery class="center"> Image:Споменик страдалим Србима на простору бивше Југославије од 1991-2000.,Ташмајдан,Биоград.jpg|Spomenik srbskim žrtvam vojne 1991–2000 Image:RTS building bombed, Belgrade.jpg|Bombardirana stavba RTS še vedno stoji v tem stanju (5. oktober 2005) Image:Radio Television of Serbia headquarters in Tašmajdan Park.jpg|Nova stavba RTS se nahaja tudi na Tašmajdanu Image:Memorial in Tašmajdan park (DSC04689).jpg|Spomenik otrokom, ki so umrli med bombardiranjem Nata (v središču parka Tašmajdan) File:Tašmajdan Park- Flags at Theatre Entrance.jpg|Gledališče, ki je bilo med bombardiranjem močno poškodovano – zdaj razobešene zastave Evrope za plesno tekmovanje "Veselje Evrope" </gallery> Ruševine so bile odstranjene, vendar je porušeni del stavbe ostal takšen, kot je. V parku je bil postavljen majhen spomenik z imenom ''Zakaj?'' (''Zašto?''). Mestna uprava je predlagala arhitekturno-urbanistični kompleks, celo podzemno garažo, vendar so družinski člani žrtev to zavrnili. Mesto je leta 2013 izvedlo natečaj za oblikovanje, na katerega se je prijavilo 40 kandidatov, na katerem je bilo izbrano oblikovanje biroja ''Neoarhitekte'' (Snežana Vesnić, Vladimir Milenković, Tatjana Stratimirović). Projekt je vključeval ohranitev preostalih ruševin in vzpostavitev enega neprekinjenega »diskretno simboličnega« in »sugestivno poetičnega« spominskega kompleksa z obstoječim spomenikom ''Zakaj?''. Čeprav projekt ni bil nikoli uradno opuščen, se ni nikoli uresničil. Družinski člani žrtev so nasprotovali določilu natečaja, da bo besedilo spomenika krivilo le NATO in ne vodilnih delavcev televizije (takratni generalni direktor Dragoljub Milanović je odslužil 10 let zapora, ker delavcev ni pravočasno preselil). Uradno je težava posledica lastniških vprašanj, saj so nekatere parcele v lasti mesta, nekatere pa države, zato se je projekt izgubil v birokraciji.<ref>{{cite news | author = Zoran Janić | title = Spomen-obeležje u Aberdarevoj | trans-title = Memorial in Aberdarova | newspaper = Politika | page = 86 | language = sr | date = 16 May 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/507275/Spomen-obelezje-u-Aberdarevoj}}</ref> === 21. stoletje === Urbanisti so leta 2001 pripravili podroben regulativni načrt za park. Sklenili so, da restavraciji (''Madera'' in ''Poslednja šansa'') in skupina hiš nasproti Pravne fakultete ne smejo biti na območju parka. Edina stavba, ki je v celoti obdana s parkom in bi jo bilo treba ohraniti, je bil Seizmološki inštitut (cerkve se nahajajo na robovih parka). Kljub temu je bilo odločeno, da se nič ne bo porušilo, da se v parku ne sme ničesar graditi, da se bodo obstoječe stavbe ohranile, »dokler stojijo« in da se jih ne sme širiti in dograjevati, niti v širino niti v višino. Medtem ko je bila ''Poslednja šansa'' opisana kot majhen objekt, so urbanisti ''Madero'' opisali kot ''vrelo'' v parku. Oktobra 2019 je bil pod sumljivimi pogoji najemnik ''Poslednje šanse'' od leta 1991 izgnan, za novega najemnika pa je bil razglašen Predrag Ranković Peconi, kontroverzni poslovnež, ki je v zadnjih dveh desetletjih kupoval gostinske prostore v Beogradu. Športni center, ki je lastnik prizorišča, trdi, da bo ime ohranjeno in da bo na dvorišču restavracije postavljen kip pesnika Vaska Pope.<ref>{{cite news | author = Ana Vuković, Daliborka Mučibabić | title = "Poslednja šansa" na sudu | trans-title = "Poslednja Šansa" in court | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 29 October 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/440770/Poslednja-sansa-na-sudu}}</ref><ref name=sansa>{{cite news | author = Nenad Nešić | title = Zakupac ostao bez "Poslednje šanse" na Tašu, kaže zbog "burazerske kombinacije" | trans-title = Leaseholder left without "Poslednja Šansa", claims because of the "corrupted provatisation" | publisher = N1 | language = sr | date = 28 October 2019 | url = http://rs.n1info.com/Vesti/a538921/Zakupac-ostao-bez-Poslednje-sanse.html | archive-date = 29 January 2020 | access-date = 29 October 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200129223045/http://rs.n1info.com/Vesti/a538921/Zakupac-ostao-bez-Poslednje-sanse.html | url-status = dead }}</ref> Junija 2010 je bilo napovedano, da bo park v celoti obnovljen kot darilo [[Azerbajdžan]]a Beogradu. Park je bil ponovno odprt junija 2011 po temeljiti prenovi, vključno z namestitvijo barvne fontane, ki predvaja klasično glasbo. V znak zahvale je Beograd v parku postavil spomenik nekdanjemu azerbajdžanskemu predsedniku [[Hejdar Alijev|Hejdarju Alijevu]].<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Beograd/196298/U-znak-zahvalnosti-dobijaju-bistu-svog-prvog-predsednika U znak zahvalnosti dobijaju bistu svog prvog predsednika]</ref> Obnova je vključevala obnovo poti, odstranitev bolnih dreves in sajenje novih, izgradnjo dveh otroških igrišč in posebnega prostora za upokojence. Obnovljena sta bila dva javna stranišča in parkovna infrastruktura, nameščen je bil sistem video nadzora in postavljen je bil kip pisatelja Milorada Pavića.<ref name="obnova"/> Vodnjak v obliki zvezde, zasnovan po vzoru podobnega v Barceloni, je bil zaprt leta 2020 in v celoti obnovljen do septembra 2021.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Фонтана у Ташмајданском парку поново ради | trans-title = Fountain in Tašmajdan Park works again | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 21 September 2021}}</ref> Leta 2013 je imel park Tašmajdan 1100 posameznih dreves 61 različnih vrst in je pokrival površino 11 ha.<ref name="mladici"/> [[File:Миоценски спруд Ташмајдан,споменик природе, Београд, 021.jpg|thumb|Miocenski greben v Tašmajdanu]] Novembra 2017 se je začela popolna preureditev planote, ki je služila kot podaljšek parka Tašmajdan pred cerkvijo sv. Marka. Odstranili so staro asfaltno površino, ki je služila kot parkirišče. Arhitekt Jovan Mitrović je zasnoval novo, izravnano kombinacijo granitnih plošč in zelenih površin. Plato je bil razdeljen na dva dela, levi in ​​desni, ločena z zelenim otokom. Desna, 'ceremonialna' stran je bila pravilno oblikovana, z granitnimi ploščami, postavljenimi v horizontalnem ritmu, ki ga prekinjajo tanki kvadratki rdečega italijanskega granita. Zasnova je zasnovana po vzoru fasade [[Michelangelo]]vih templjev na [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolu v Rimu]]. Leva stran ima 'razkuštran' vzorec, izdelan iz različno velikih in kombiniranih granitnih plošč.<ref>{{Citation | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Novi plato ispred Crkve Svetog Marka| trans-title = New plateau in front of the Saint Mark's Church | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 28 November 2017 }}</ref> Plato je bil končan februarja 2018.<ref>{{ cite news | author = Julijana Simić Tenšić | title = Plato ispred Crkve Svetog Marka nova oaza u centru grada | trans-title = Plateau in front of the St.Mark's Church is a new oasis in downtown | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 17 February 2018 }}</ref> Junija 2018 je bilo napovedano, da bo na zelenici med novo dokončano planoto in tramvajsko postajo v parku Tašmajdan postavljen spomenik patriarhu Pavlu, poglavarju Srbske pravoslavne cerkve od leta 1990 do 2009. Avtor 1,8 m visokega bronastega spomenika je bil Zoran Maleš. V parku je bil postavljen 13. novembra 2018 in posvečen 15. novembra, na obletnico Pavlove smrti.<ref>{{cite news | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Patrijarhu Pavlu spomenik kod Markove crkve | trans-title = Monument to Patriarch Pavle near the Mark’s church | newspaper = Politika | page = 01 | language = sr | date = 28 June 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/406327/Patrijarhu-Pavlu-spomenik-u-Beogradu }}</ref><ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Skulptura od danas na Tašmajdanu | trans-title = Sculpture arrives in Tašmajdan today | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 13 November 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/415629/Skulptura-patrijarha-Pavla-od-danas-u-Tasmajdanskom-parku}}</ref> Maleš je dejal, da je želel pokazati eteričnost Pavla, ki je med Srbi veljal za »hodečega svetnika«. Dodal je tudi, da so nanj vplivale fotografije patriarha, ki se vozi s tramvajem – prikazovale so njegov vsakdanji pristop k življenju, uporabo javnega prevoza, in res je pogosto potoval na to mesto, ko je obiskoval cerkev svetega Marka. Vendar pa je skulptura patriarha v sedečem položaju, vendar brez stola, prestola ali česar koli, na čemer bi sedel, požela negativne odzive javnosti. Srbska pravoslavna cerkev je sporočila, da gre za javni spomenik in da ga ne bodo sodili, vendar nameravajo na pokopališču samostana Rakovica, kjer je bil pokopan, postaviti ustrezno, monumentalno skulpturo patriarha Pavla.<ref>{{cite news | author = Dejan Aleksić, Jelena Čalija | title = Inspiracija za spomenik patrijarhu Pavlu fotografija iz tramvaja | trans-title = Inspiration for the monument of Patriarch Pavle was a photo from the tram | newspaper = Politika | pages = 01 & 07 | language = sr | date = 24 November 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/416515/Inspiracija-za-spomenik-patrijarhu-Pavlu-fotografija-iz-tramvaja}}</ref> Tik čez park, na vogalu Resavske ulice in Bulevara kralja Aleksandra, je bila 8. oktobra 2019 odkrita spominska plošča v spomin na atentat na Galipa Balkarja (1937–83), turškega veleposlanika v Jugoslaviji. Atentat se je zgodil 9. marca 1983, plošča pa spominja tako na veleposlanika kot na študenta Željka Milivojevića, ki so ga atentatorji prav tako ubili med poskusom prijetja.<ref>{{cite news | script-title=sr: Откривена спомен-плоча убијеном турском амбасадору | trans-title = Unveiled memorial plaque for the assassinated Turkish ambassador | newspaper = Politika | page = 5 | language = sr | date = 9 October 2019}}</ref> Julija 2020 je mesto napovedalo postavitev spomenika romanopiscu Milošu Crnjanskemu v glavni aleji parka. Skulptura, ki jo je izdelal Miloš Komad, je bila izbrana marca 2022.<ref>{{cite news | author = Danas Online | title = Grad Beograd: Usvojeno rešenje budućeg spomenika Milošu Crnjanskom | trans-title = City of Beograd: selected design for the future monument to Miloš Crnjanski | newspaper = Danas | language = sr | date = 10 March 2022 | url = https://www.danas.rs/kultura/grad-beograd-usvojeno-resenje-buduceg-spomenika-milosu-crnjanskom/}}</ref> == Znamenitosti == === Zaščita === Tašmajdan z okolico tvori kulturno-zgodovinski kompleks Stari Beograd, medtem ko je sam park v območju zaščitenega naravnega območja ''Miocenski peščeni nasip-Tašmajdan''({{lang|sr|Miocenski sprud-Tašmajdan}}).<ref>{{Citation | author= Sekretarijat za komunalne i stambene poslove | title = Planirano uređenje Tašmajdanskog parka | newspaper = Politika | pages = 10 | language = sr | date = 8 July 2008}}</ref> Zaščiteni geološki naravni spomenik je bil ustanovljen leta 1968, po reviziji in ponovni potrditvi leta 2021 pa danes obsega 2,46 hektarja. Uvrščen je v III. kategorijo zaščite. Izpostavljene pečine iz miocenskega obdobja kažejo plasti iz obdobja obstoja starodavnega [[Panonsko morje|Panonskega morja]]. Izpostavljena peščena [[sipina]] v severnem in severovzhodnem delu parka je sestavljena iz treh delov. Najbolj prepoznaven del je viden z zahodne tribune stadiona Tašmajdan. Drugi del je pod stadionom, tretji del pa vključuje jame (glej spodnji del Podzemlje).<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Tašmajdanski sprud čuva zapise iz doba miocena | trans-title = Tašmajdan sandbank keeps records from the Miocene epoch | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 11 May 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/506960/Tasmajdanski-sprud-cuva-zapise-iz-doba-miocena}}</ref> Greben se razteza vse do Kalemegdana in se konča s pečinami nad ustjem Save v Donavo. Sestavljen je iz plasti badenijskega apnenca na vrhu spodnjekrednega urgonskega apnenca. Ta vrsta apnenca je postala znana kot ''lajtovac''. Bogat je s [[fosil]]i, med katerimi so školjke, morski polži in morski ježki.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Милиони година сачувани у стенама главног града | trans-title = Millions of years preserved in the rocks of the capital city | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 15 May 2022}}</ref> === Cerkve === [[File:Crkva Svetog Marka u Beogradu.jpg|thumb|Cerkev sv. Marka, ki se dviga nad parkom]] Majhna Palilulska cerkev (cerkev Palilula) je bila zgrajena leta 1835. Uničena je bila med nemškim bombardiranjem Beograda 6. aprila 1941. Srbska pravoslavna [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] je bila zgrajena v letih 1931–1940 v srednjeveškem srbsko-bizantinskem slogu po vzoru [[samostan Gračanica|samostana Gračanica]]. V njej je pokopan srbski cesar [[Stefan Dušan]] skupaj s srbskim patriarhom Germanom. Zraven je majhna ruska pravoslavna cerkev Svete Trojice, zgrajena leta 1924, v kateri je pokopan ruski general Pjotr ​​Wrangel.<ref name=svedok/> [[File:Ruska crkva, Belgrade.jpg|thumb|Ruska pravoslavna cerkev sv. Trojice v parku Tašmajdan]] === Športni kompleks === V parku Tašmajdan je športni kompleks športnega centra Tašmajdan. Center upravlja več objektov, ki so zunaj Tašmajdana, kot sta dvorana Pionir in Ledena dvorana. V parku pa se nahajajo tudi bazeni. Zunanji bazen je bil zgrajen v letih 1959–1961. Njegove dimenzije so 50 x 20 metrov; globina se giblje med 2,2 in 5,0 metra; njegova prostornina je 3500 m³ in ima 2500 sedežev. Ob velikem bazenu je še majhen otroški bazen. Skupaj je dovolj prostora za 4000 ljudi. Opremljen je za mednarodna dnevna in nočna tekmovanja v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo itd., uporablja pa se tudi za določene kulturne prireditve ali kot zunanji kino poleti. Bil je eno od prizorišč evropskega prvenstva v vaterpolu za moške leta 2006 in eno od prizorišč poletne univerzijade 2009 julija 2009, za katero je bil bazen prenovljen. Notranji bazen je bil zgrajen v letih 1964–1968 in odprt za javnost 17. februarja 1969.<ref name=hotel/> Njegove dimenzije so 50 x 20 metrov, globina pa med 2,2 in 5,4 metra; njegova prostornina je 3700 m³. Bazen je obdan s štirimi skakalnicami – visokimi 1, 3, 5 in 10 metrov in z 2000 sedeži. Opremljen je s podvodno lučjo. Pri −16 °C se voda in zrak lahko segrejeta do 28 °C. Med najbolj znanimi dogodki na tem prizorišču so: Evropsko prvenstvo v košarki za ženske 1954, prvo tekmovanje za miss Jugoslavije leta 1957 (zmagala je Tonka Katunarić), svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 1957, koncerti ansambla Alexandrov leta 1958 in kasneje v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja koncertov Mazowszeja, Raya Charlesa in Tine Turner ter hokejske tekme z več kot 10.000 gledalci.<ref name="podrska"/> === Seizmološki inštitut === Po potresu, ki je leta 1893 prizadel Svilajnac, enem najmočnejših v Srbiji, ki ga je sprožil geolog Jovan Žujović, je Geološki inštitut Velike šole začel zbirati podatke o potresih. Potem ko se je Velika šola leta 1905 preoblikovala v Univerzo v Beogradu, je univerza leta 1906 ustanovila Seizmološki inštitut in predlagala lokacijo Tašmajdana. Prvi seizmografi so bili nameščeni leta 1909, prvi potres pa je bil zabeležen junija 1910. Seizmološki inštitut je bil uradno del Univerze v Beogradu do leta 1995, vendar se še vedno nahaja na Tašmajdanu.<ref>{{Citation | title = Da li znate? – Gde je izgrađen prvi seizmološki zavod u Srbiji? | newspaper = Politika | pages = 30 | language = sr | date = 20 May 2017 }}</ref> === Drugo === [[File:Tasmajdanska fontana.jpg|thumb|Tašmajdanski vodnjak s spomenikom Miloradu Paviću in Hejdarju Alijevu]] [[File:Desanka Maksimovic, Tasmajdan.jpg|thumb|Kip [[Desanka Maksimović|Desanke Maksimović]] na Tašmajdanu]] *Glavna stavba RTS v ulicah Takovska in Aberdareva. Prej je bil sedež televizije na beograjskem sejmu. Po končani prvi fazi gradnje je 20. julija 1967 iz Tašmajdana začel oddajati osrednje dnevne novice Dnevnik.<ref>{{Citation | author = Biserka Matić | title = Poslednji TV dnevnik sa Sajmišta | newspaper = Politika | language = sr | date = 20 July 1967 }}</ref> *glavna poštna stavba nacionalnega poštnega podjetja Pošta Srbije, zgrajena leta 1934, na Takovski ulici. *Pravna fakulteta Univerze v Beogradu na Bulevaru kralja Aleksandra *Hotel ''Taš'', odprt marca 1969.<ref name=hotel>{{cite news | author = D.M. | title = Данас се отвара зимски базен | trans-title = Indoor pool is opening today | newspaper = Politika (reprint on 17 February 2019) | language = sr | date = 17 February 1969}}</ref> *Hotel Metropol Beograd na Bulevaru kralja Aleksandra *kip Desanke Maksimović, vodilne srbske pesnice, postavljen leta 2007 *kip Milorada Pavića, srbskega pisatelja, avtorja Hazarskega slovarja, postavljen leta 2011 *otroški zabaviščni park *v parku je mogoče videti veliko skalnih golobov, ki so priljubljeni med opazovalci ptic *krožišče tramvajske linije številka 6 == Podzemlje == Geološko gledano so skale na Tašmajdanu stare 13,5 milijona let, greben pa je bil verjetno nizek otok v času obstoja notranjega Panonskega morja. Fosili iz tega obdobja so bili najdeni in so shranjeni v Prirodoslovnem muzeju.<ref name=dragulj>{{cite news| author = Ana Vuković | title = Tašmajdanska pećina – neiskorišćeni turistički dragulj |trans-title = Tašmajdan cave - unused tourist gem | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 20 September 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/438255/Tasmajdanska-pecina-neiskorisceni-turisticki-dragulj}}</ref> Jame pod Tašmajdanom so stare od 6 do 8 milijonov let.<ref name=poz/><ref name=taj/> V jamah so našli ostanke rimskega akvadukta. V katakombah, ki so ostale po izkopavanjih kamnitih blokov, so bili dolgo časa vojaški arzenali in skladišča, ki so se uporabljali tudi kot zavetišča in mesta za prvo pomoč ranjenim vojakom. V medvojnem obdobju je družina Šonda, ki je imela v lasti tovarno čokolade, ustanovila 'tovarno ledu' v podzemlju Tašmajdana, pod sodobno stavbo Radiotelevizije Srbija. Led so oglaševali kot ''led iz vode iz pipe'', v nasprotju z naravnim ledom iz Donave.<ref>{{Citation | author = Dragan Perić | title = I led može da se ubajati | newspaper = Politika-Magazin, No. 1033 | pages = 28 | language = sr | date = 16 June 2017 }}</ref> Med bombardiranjem Beograda s strani avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni v letih 1914–1915 in nemškim bombardiranjem aprila 1941 je bila to pomembno skrivališče za lokalno prebivalstvo. Med drugo svetovno vojno so bile jame poveljstvo Alexandra Löhra, poveljnika nemških zračnih sil v Srbiji, pogovorno imenovane ''Löhrjeva jama'',[14] do katere se dostopa po prehodu mimo nekdanjega kamnoloma.[63] Poveljstvo je bilo ogromno, z velikimi kovinskimi vrati, vhodi za tovornjake in popolnoma pripravljeno za šestmesečno podporo 1000 vojakom brez kakršnega koli stika s površino.[10] Lahko je preživelo kemične in biološke napade, imelo je prezračevalni sistem, generator, telefonske linije in dvigalo, ena od jam pa je bila celo preurejena v brigado za neposlušne vojake.<ref name="Politika"/> Nemci so jo uporabljali tudi kot zbirni center za Jude.<ref name="obnova"/> Obsežen labirint hodnikov, ki ga je razširil [[Wehrmacht]], se pod mestom razveja v vse smeri in danes nihče ne ve, koliko jih je ali kam vodijo. Prihodnje raziskave so upočasnjene zaradi pomanjkanja financiranja in številnih preostalih nemških rudnikov. Po letu 1945 so bili vhodi v jame zaprti in nove generacije so popolnoma izgubile vsakršno znanje o njih. Šele v 2000-ih so jih ponovno odkrili in danes se počasi spreminjajo v eno od beograjskih turističnih znamenitosti. Občasno ljudje nezakonito kopljejo skozi stene jam v upanju, da bodo našli kakšen dolgo izgubljeni zaklad. Tretja velika naravna jama je tik pod znamenito restavracijo ''Poslednja šansa''. Opisal jo je Felix Kanitz, ki je med letoma 1860 in 1864 potoval po Srbiji. Zapisal je, da je v tej jami našel 150 volovskih vozov s hrano in da bi celotna jama lahko sprejela približno 600 vozov skupaj. Po drugi svetovni vojni so jame uporabljali kot 'tovarno ledu', ki je oskrbovala mestne ledene ''kafane'' do petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1966 se je odlomil velik [[balvan]], padel v središče jame in skozi luknjo je padla deklica ter umrla. Ko je bil zgrajen športni center, so v jame metali ruševine in preostale kosti s starega pokopališča, pri čemer so danes nanosi visoki približno 15 m. Stari zdravniki so nekoč govorili, da so iz teh kupov jemali kosti za pouk anatomije. Na splošno je jama, znana kot ''Solitarska jama'', videti vsaj polovica svoje dejanske velikosti, saj je zakopana pod nanosi, geologi pa so jo poimenovali »najbolj nenavaden del Beograda«. Razcepi se v smeri Pravne fakultete, vendar je ta hodnik popolnoma zakopan in ni bil nikoli raziskan. Vse jame so hladne in mokre.<ref name=dragulj/> Ker so bile jame po drugi svetovni vojni pod vojaško jurisdikcijo, se je šele po preklicu vojaške uprave leta 1992 začelo raziskovanje podzemlja.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Истраживач лагума | trans-title = Explorer of the underground | newspaper = Politika-Magazin, No. 1120 | pages = 6–7 | language = sr | date = 17 March 2019}}</ref> Dostopni deli podzemlja so približno 20 m pod parkom. === Akvarij === Podvodno raziskovalno podjetje ''Viridijan'' je junija 2006 napovedalo, da bo začelo graditi prvi beograjski akvarij v jamah pod Tašmajdanom.<ref>{{Cite web|url=http://www.pioneer-investors.com/news2.asp?newsid=4450|title=Company "Viridijan" intends to start construction of first big sea aquarium in caves beneath Tašmajdan park|date=2006-05-08|access-date=2008-08-03|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715084959/http://www.pioneer-investors.com/news2.asp?newsid=4450|archive-date=2011-07-15}}</ref> Projekt vključuje izgradnjo 50 podzemnih akvarijev s približno 1000 kubičnimi metri vode v obdobju 9 let. V naravno okolje, ki ga zagotavljajo jame, naj bi namestili več kot 900 morskih živali. Projekt sta sprva podprla ministrstvo za trgovino v vladi Srbije in mestna skupščina Beograda (edina težava se je zdela gradbeno dovoljenje), vendar je bil projekt, ki je obljubljal »več kot le razstavni prostor« in je napovedal »vrnitev Panonskega morja v Beograd«, opuščen.<ref name="Politika"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tašmajdan}} * [http://www.tasmajdan.rs/ Tašmajdan Park] * [http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=220 City of Belgrade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921221817/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=220 |date=21 September 2013 }} * [https://web.archive.org/web/20050507232720/http://serbia.00page.com/u2.html Tašmajdan Underground] * [http://www.crkvasvetogmarka.rs/ Crkva Svetog Marka] * (fr) [http://www.infoguerre.fr/culture-et-influence/la-philanthropie-dinfluence-menee-par-lazerbaidjan-5611 Arkadi Kara, "La philanthropie d'influence menée par l'Azerbaïdjan, Portail de l'IE, 17 décembre 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150220220115/http://www.infoguerre.fr/culture-et-influence/la-philanthropie-dinfluence-menee-par-lazerbaidjan-5611 |date=20 February 2015 }} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Srbiji]] ddnnb97l52xwkp5yopouoe91a2t3fyv